15 JUNI
cc
LETO IX. — ST. 3
CINIURNAR
GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
Izdaja Crnucama, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Herbert Savodnik. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 25. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje Tel. 39-81/216 Naklada 2100 izvodov. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje.
Po četrtem mesecu
Še vedno na
MRTVI
TOČKI
Ko smo obračunavali prvo trimesečje, smo ugotovili, da smo letni načrt uresničili s 25,04 %. Četudi je to dejansko 100 % uspeh prvega trimesečja, nas ni zadovoljil, kar smo najbolje občutili pri izplačilu 15. maja. Takrat smo obljubili, da bomo poskusili na vse načine uspehe izboljšati.
In kako kaže zdaj, ko smo obračunali že tudi april? Letni načrt smo uresničili s 34,6 a prve štiri mesece s 100,89 %. Načrte torej uresničujemo. Pa je to dovolj? Obračun prvega trimesečja nam je dokazal, da ni. Zategadelj ne moremo računati na boljše osebne dohodke vse dotlej, dokler ne bomo občutno presegli načrtov.
V načrtu je, da moramo ustvariti letos vsaj 4 % več, kakor smo ustvarili lani. Namreč, samo v tem primeru, če bomo letos ustvarili 4 %, bomo lahko pričakovali, da bomo imeli v skladu za osebne dohodke toliko denarja, da bodo naši osebni dohodki enaki lanskim. Če pa zdaj upoštevamo vse primerjave, potem ugotavljamo, da je v prvih štirih mesecih proizvodnja samo za 1,3 % večja, kakor je bila lani v prvih štirih mesecih. To potemtakem pomeni, da smo v prvih štirih mesecih zaslužili 2,7 °/o manj kot lani v enakem razdobju.
Ce je lani nekdo na primer prejel za januar, februar, marec in april skupaj 100.000 dinarjev, potem sme prejeti letos za te štiri mesece samo 97,300 dinarjev.
Seveda moramo upoštevati v letošnjih računih porast proizvodnje modre galice in superfosfata, če to proizvodnjo primerjamo z lanskimi uspehi. Zavoljo teh se tudi v glavnem spremeni številčni 7,6 % porast na 1,3 %.
Odvečno bi bilo, da bi zdaj vso proizvodno dejavnost primerjali -.z lansko. Vendar moramo vedeti, da nas v sedanjem položaju prav določene dejavnosti rešujejo, ker nekatere druge zavoljo objektivnih težav ne uspevajo. Ob primerjavi posameznih dejavnosti ugotavljamo, da je bila letos v prvih štirih mesecih najbolj uspela ekonomska enota organske kemije, ki je uresničila načrt s 108,47 %. Vse druge ekonomske enote so dejansko pod 100 %. Prva za organsko kemijo je EE metalurgija z 99,89 %. Anorganska kemija je po sedanjih podatkih najslabša, saj je uspela uresničiti
Jože Naraks se zahvaljuje za zaupanje članom delavskega sveta podjetja, da so ga izbrali za predsednika
načrt samo z 99,33 %, pa še v tem odstotku ima levji delež obrat v Mozirju, ki je uspel s 103,84 % dvigniti obrat anorganske kemije I. z 98,93 % na skupen odstotek 99,33.
V	posameznih proizvodnih zvrsteh je v metalurgiji na prvem mestu rafinirani cink s 117,79 %, kar je 40,66 % letnega načrta. Če ločimo proizvodnjo rafiniranega cinka na topilnico in valjarno, potem moramo dati prednost topilnici, ki je dosegla 164,46 %, ali 53,45 % od letnega načrta. Druga najbolj uspela zvrst so offset plošče, ki dosezajo 115,42 % v prvih štirih mesecih in 40,40 % v letni količini.
V	kemičnem obratu I. je najbolj uspela zvrst kromov galun, ki je dosegel 129,72 %, to je 40,21 % letnega načrta. V prvih 4 mesecih je sicer še bolje uspel natrijev silikofluorid, ki je dosegel 130,19 %, a letni načrt je uresničil s 33,85 %. Za tema so uspeli še železna galica (118,61 %), natrijev hidrosulfit (114,42 %) in svinčeni oksidi (113,19 %), medtem ko o drugih zvrsteh ne bi govorili.
UPRAVNI ODBOR PODJETJA
je na 2. redni seji, dne 29. maja 1962 sklenil, da razpiše od 15. junija do 15. julija 1962
MESEC RACIONALIZACIJ, IZBOLJŠAV IN PREDLOGOV
Zato je imenoval komisijo: Franc Grabar — predsednik, Drago Murovič — tajnik, ing. Klemen Stegenšek, ing. Jakob Raspotnik, ing. Franc Kapus, ing. Zdenko Stojan — člani, ki bo sprejemala in ocenjevala predloge.
KOMISIJA ZA SPREJEMANJE IN OCENJEVANJE PREDLOGOV
RAZPISUJE NAGRADNI NATEČAJ
za racionalizacije, izboljšave in zamisli, ki bi pospešile mehanizacijo najtežjih delovnih mest v našem podjetju in tako pripomogle:
a)	pospešiti povečanje produktivnosti,
b)	poceniti proizvodnjo in
c)	olajšati fizični napor in povečati varnost pri delu.
Dolžnost vseh članov kolektiva je, da vsako zamisel, ki bi kakorkoli, zadevala katero od točk pod a), b) ali c), dostavijo komisiji, bodisi pismeno ali ustno. •
Predlogi ali zamisli naj vsebujejo opis, kako bi z mehanizacijo in boljšo organizacijo povečali in pocenili proizvodnjo, kako bi lahko bolje izkoriščali nekatere mehanske naprave ali surovine in kako bi bolje razvrstili delovno silo, kako bi z boljšimi zaščitnimi sredstvi zmanjšali nesreče pri delu, kako bi z mehanizacijo odpravili ali vsaj olajšali naporno ročno delo, izboljšali delovne pogoje, kako bi zmanjšali učinek prahu, vročine, kislin in podobno.
Za vse uspele predloge razpisuje Komisija nagrade.
Predlogi, ki bodo prinesli podjetju denarno korist
do 100.000 din letno, bodo nagrajeni z 10	%
od 101.000 do 500.000	8	%
od 501.000 do 1,000.000	5	%
od 1,001.000 do 10,000.000	2,5	%
nad 10,000.000	1	%
Podobno bo komisija ocenila tudi predloge, ki sicer ne bodo prinesli neposredne denarne koristi podjetju, a bodo olajšali telesne napore delavcev in povečali varnost pri delu.
Predloge lahko oddajajo člani kolektiva pri tajniku Komisije, tovarišu Dragu MU-ROVIČU, vsak dan. Predloge lahko napišete, ali pa svoje misli tudi ustno poveste tajniku, ki jih bo zapisal. Podrobnejša pojasnila lahko dobite še pri posameznih članih komisije. Nagradni natečaj bo zaključen 15. julija 1962. Uspehe natečaja bomo objavili v Cinkarnarju.
Komisija
za sprejemanje in ocenjevanje predlogov
Novoizvoljeni delavski svet podjetja na prvi seji. Na tej seji so člani delav skega sveta izvolili za novega
predsednika tovariša Jožeta Naraksa
PRIMOPREDAJNA SEJA UPRAVNIH ODBOROV
Predsednik dozdajšnjega upravnega odbora, tovariš Lojze Potočnik, poroča o poslovnih uspehih podjetja in o delu upravnega odbora
V kemičnih obratih II in III je na prvem mestu natrijev tiosulfat z 284 °/o prvih štirih mesecev in 101,76 % letnega načrta. To je hkrati tudi edina zvrst, ki je že v prvih štirih mesecih dosegla letni načrt, če ne upoštevamo uslužne dejavnosti, ki je letni načrt uresničila že 334,60 %. Na drugem mestu so vodotopne barve s 137,94 %, ali 43,35 % letnega uspeha. Za temi so azo-barvila (129,10 %), barve za zid in olje (125,27 %) in še druge dejavnosti.
Po teh podatkih nam je jasno, da nekatere proizvodne zvrsti prav lepo uspevajo, medtem ko pa pri nekaterih ne dosezamo predvidenih uspehov. Seveda je mnogo razlogov, da ponekod ne moremo uspevati, kakor smo računali, da bomo, a marsikje bi mogli proizvodnjo vseeno pospešiti.
Predvsem moramo zdaj dokončno vedeti, da ne bomo prišli
nikamor, dokler ne bomo premaknili kolesa z mrtve točke. Geslo mora biti: visoko nad 100 %, kajti samo tedaj se bodo naši uspehi pokazali tudi v naših žepih. V. T.
102 : 102
Letos povsod posebej poudarjamo nujnost povečevanja proizvodnje. Prav dobro vemo, da proizvodnjo povečujemo na dva načina: z večjo prizadevnostjo delovne sile same ali pa z boljšo organizacijo dela in uvajanjem novih tehničnih naprav.
Približna ocena storilnosti v prvih mesecih letos nam pokaže, da je naša proizvodnja v primerjavi z lansko povprečno za 2% večja. To povečanje gre seve enako na račun prvega in drugega načina. Vsa zadnja leta ugotavljamo, da naši delavci ne zmorejo večjega napora. Ce kljub temu dosezamo
še vedno določeno povečanje, je to na račun delovne zavesti in posebne prizadevnosti, ki jo vzpodbujajo osebni dohodki, saj je danes skorajda že vsakomur jasno, da bo prejel toliko več denarja, za kolikor bomo povečali proizvodnjo.
Vendar je dvig proizvodnosti za 2% še vedno malenkosten. Nikakor ne moremo računati, da ga hi mogli še kaj dosti povečati na račun večjih telesnih naporov. Ostaja nam torej samo še dvoje: da v prihodnje delo bolje organiziramo, to pomeni, da v krajšem času in z manjšim naporom naredimo več, kakor nam je uspelo doslej in drugo, da uvedemo nove mehanske naprave, ki bodo mimo olajšanja telesnih naprezanj delavcev tudi občutno znižale potrebo po številni delovni sili, a povečale proizvodnjo v večji meri.
V. T.
Ena sama družina
(Povzemamo nekaj misli iz odgovorov tovariša direktorja na vprašanja dopisnika beograjske »Politikek Rajka Krivokapiča)
V Cinkarni sem kmalu zaznal, da so si ljudje odtujeni, da gledajo drug na drugega s posebnimi očmi, da so mnogi vodilni delavci oddvojeni od kolektiva in da se celo družbene organizacije postavljajo vsaka na svoje podnožje. Kaj hitro smo uspeli zgladiti osnovno odtujenost in zadnje čase lahko zapažamo, da stopamo skupno k skupnim ciljem. Ne smemo dovoliti, da bi pri nas lahko kdo rekel, jaz sem to, ti pa ono. Vsi smo delavci, vsi skupaj odgovorni za uspeh podjetja, vsak na svojem delovnem mestu, nihče ni nekaj boljšega in pomembnejšega, tovariši smo si, ki bomo mogli samo v tovarištvu in s skupno voljo doseči, kar od nas vsa družba pričakuje. Zategadelj je tudi nujno, da obstaja v podjetju najtesnejša vez vse od proizvajavca pa do direktorja.
Ljudje so ljudje- Prihajajo s problemi, ki so v splošnosti majhni, a zanje so veliki in odločilnega pomena. Vseh seveda ni mogoče neposredno rešiti, a veliko tega je rešljivo. Imeli smo dovolj primerov, ko so bili ljudje zapostavljeni. niso bili pravilno ocenjeni in to jih ravno najbolj boli. Težko je v tako velikem podjetju, kakršno je Cinkarna, povsem pravilno oceniti vsako delovno mesto, zato pa je toliko bolj nujno, da ima vsak proizvajavec možnost svoje težave zaupati tudi samemu direktorju.
Ko so ljudje začeli prihajati k meni in sem se o njihovih izjavah posvetoval s tovariši iz družbenih organizacij, smo ugotovili, da tudi delo naših družbenih organizacij ni bilo povsem pravilno, saj bi morali delavci po vseh pravilih najprej k njim po nasvet in po-moč, a 'prihajali so k meni. Z re-organizacijo sindikata in še z nekaterimi drugimi spremembami smo zdaj tudi delo družbenih organizacij spremenili in ugotavljamo. da je zdaj delo v njih in z ljudmi že dosti boljše.
Ljudje seveda še vedno prihajajo k meni in bodo prihajali. Tako vsaj upam, saj bo obojestranska iskrenost in zaupljivost lahko vsem pomagala. V dosedanjih razgovorih z delavci smo dobili namreč številna opozorila na razne drobne napake, ki bi jih sicer ne mogli tako naglo odkriti, niti tako uspešno odpraviti. Delavci pn nas mislijo in z velikim zanimanjem spremljajo naš lastni in ves družbeni razvoj. Zato često svetujejo zelo dobro, ne samo glede dela posameznikov, družbenih organizacij ali sektorjev, temveč tudi čisto v konkretnih vprašanjih proizvodnje. Naloga vseh vodilnih delavcev je zato, da vedno prisluhnejo besedam delavcev in da njihove nasvete upoštevajo, saj si s tem zagotavljamo dosti bolj uspešen in zadovoljiv napredek.
Svečana seja
Dne 25. maja se je ob 14. uri sestal v sejni sobi Tovarniški komite L.MS Cinkarne na svečani seji v počastitev rojstnega dne predsednika republike, tovariša Josipa Broza Tita. Ob tej priložnosti je komite nagradil najboljše mladince in mladinke s priznanji. Med nagrajenci so bili Marjana Mirnik, Janez Mimik, Franc Smeh, Boris Brečko, Ciril Počivalšek, Milan Jager, Maks Košič in Vili Skrt.
Svečane seje se je udeležil tudi glavni direktor, tovariš ing. Drago Ceh, ki je mladincem svetoval mnogo koristnega. Povedal jim je o položaju gospodarstva v Jugoslaviji in o razmerah v našem podjetju. Njegove besede so se globoko vtisnile v spomin mladincem, ki so obljubili, da bodo
Ne režimo si prevelikih kosov
Delitev osebnih dohodkov 15. maja so marsikoga vznemirila, četudi smo vedeli vsi, kako bo. Vendar nas je 15. maj pripravil do razmišljanja in ugibanja. Mnogim še vedno ni povsem jasno, kako moramo letos paziti na vsak dinar in da se ne smemo lakomno polaščati denarja, če ga nismo naredili. Namreč, da bo stvar vsem jasna, mi denar delamo, četudi nismo banka.
Zamislimo se malo v davno preteklost, ko so ljudje plačevali še blago z blagom. Tedaj denarja niso poznali. Navsezadnje denar ni nekaj drugega, samo bolj široko je uporaben. Gre torej za zamenjavo vrednosti za protivrednost.
Obisk VŠPV
Poskusimo zato z enostavnim računom. Recimo, da smo izdelali 10.000 ton cinka in da smo ga prodali po 5.000 dinarjev tono. Dobili smo potem 50,000.000 dinarjev. Od te vsote moramo odšteti stroške, ki smo jih imeli za nakup surovin, za porabo električne in druge energije, za izdelavo in uporabo retort, predležev in še vsega drugega. Recimo, da smo morali za vse te stvari plačati 30,000.000 dinarjev. Ostalo nam je torej 20 milijonov dinarjev. Od te vsote pa seveda moramo zdaj odšteti še prispevek za socialno zavarovanje, in še razne druge podobne prispevke, ki jih določajo zakonski predpisi. Nazadnje nam ostane
iz Beograda
8,000.000 dinarjev. In to vsoto lahko tako razdelimo med delavce, ki so sodelovali pri izdelavi navedenih 10.000 ton cinka.
Te številke so izmišljene. Zdaj bomo skladno s temi številkami pogledali naš primer prvega trimesečja. Izdelali smo 14.000 ton cinka, cena je ostala enaka, tako smo dobili 70,000.000 dinarjev. A stroški izdelave (surovine in drugo) so se povečali in zdaj smo morali plačati 50,000.000 dinarjev. Ostalo nam je spet 20,000.000 dinarjev in ko odvedemo še obveznosti in sredstva za sklade, nam ostane ponovno 8,000.000 dinarjev. Vidimo, da smo na enakem, kakor smo bili pri prejšnjem računu.
Ponovno opozarjam, da so vse gornje številke povsem izmišljene in da sem jih navedel samo zategadelj, da nam bo primerjava lažja. Zdaj pa poglejmo primer nekega posameznika. Tovariš Ado je bil pri gornjih 8,000.000 čistega denarja deležen 114.270 dinarjev. Ker gre za tri mesece, poglejmo, kako je bilo pri njem z izplačili v posameznih mesecih. Januarja je dobil 44.335 dinarjev, februarja 42.217 dinarjev, kar je skupaj 87.552 dinarjev. Za tretji mesec mu ostane potem, če od vsote 114.270 odštejemo 87.552 dinarja, samo še 26.718 dinarjev.
Verjetno je zdaj vsem jasno, zakaj izplačilo za marec ni bilo večje? Morda je še kdo, ki bo vprašal: zakaj pa niste bolje razdelili, da bi vsak mesec dobili približno enako? Odgovor je kratek:	tudi letos obračunavamo
osebne dohodke z enakimi merili kakor lani in na osnovi teh obračunov izplačujemo akontacije na osebne dohodke. Šele po obračunu za trimesečje ugotovimo natanko, koliki so bili vsi drugi stroški in potem vsklajamo izplačila.
In kaj zdaj? bo naslednje vprašanje. Jasno nam je, da je prva stvar povečanje proizvodnje. Tu ne moremo niti za hip odlašati ali oklevati. Toda mogoče so še druge poti. Junija in julija bomo dobili spet akontacije na račun dela v aprilu in maju, a avgusta bomo dobili razliko iz drugega četrtletja, ko bo obračun zanj gotov. Četudi vsi računamo, da takrat ne bomo dobili manj, temveč več, se moramo kljub temu zavarovati. Vemo, da imamo v podjetju rezervne sklade, ki nam v nekih oddelkih dovoljujejo izplačilo kar cele mesečne plače, četudi bi v določenem mesecu ta oddelek iz kakršnihkoli razlogov sploh ne mogel obratovati. Kaj ne bi mogli narediti podobno tudi doma? Mar je res potrebno, da takoj vsak dinar nesemo v trgovino? Ustvarimo si raje domače rezerve, ki jih bomo koristili vsak tretji mesec, če bo to ravno potrebno.
Naše gospodarstvo ubira odločno nove korake, ki so združeni z raznimi zaprekami, a doslej smo jih uspeli še kar odločno premagovati. Računamo, da nam bo to uspelo tudi v prihodnje, vendar nam mora biti povsod in vedno pred očmi geslo: več — ceneje — bolje!
Sredi maja nas je obiskalo 56 slušateljev Visoke šole za politične vede iz Beograda. Obiskovavce sta spremljala šefa katedre dr. Najdan Pašič in Radoslav Ratkovič. Z gosti je bil tudi pomočnik direktorja Višje šole za politične vede iz Ljubljane, tovariš Stane Dolanc in tudi nekateri celjski družbeni delavci, med njimi tovariši Franc Simonič, Jože Marolt in Peter Šprajc. Ker si gostje niso utegnili ogledati Tovarne emajlirane posode, je prišel k nam tudi direktor TEP, tovariš Vladimir Veber. Po ogledu podjetja so se gostje zbrali v sindikalni dvorani, kjer so na njihova vprašanja odgovarjali direktor, tovariš ing. Drago Čeh, sekretar OK ZKS Celje, tovariš Franc Simonič in sekretar TK ZKS Cinkarne, tovariš Janez Jančigaj (na sliki).
Kakšni so naši novi upravljavci?
Kakšne strokovne kvalifikacije imajo člani novih samoupravnih organov — Koliko so stari naši delavski sveti — Koliko žena je letos v delavskih svetih?
Če analiziramo, kakšne kvalifikacije imajo člani naših novih delavskih svetov, ugotovimo, da je tudi v tem pogledu imel kolektiv
Majhne napake - velika škoda
Skrbeti moramo za varnost, red in čistočo
V prizadevanju, da vskladimo ašo proizvodnjo in vse življenje
tovarni z navodili zadnjega ča-a, pismom IK ZKS, z govorom -laršala Tita in drugimi priporo-ili, moramo poleg ukrepov, ki mo jih že storili, poskrbeti tudi a varnost, red in čistočo v pod-etju.
Poglejmo naš notranji trans-ort. Po naših cestiščih vozijo nevno številni avtomobili, mo-orji in kolesa, ki v mnogem bremenjujejo naše komunikaci-e. Mnogi šoferji — naši ali tuji - sploh ne vozijo varno, pred-■sem zato, ker vozijo preveč na-;lo. Ne gre samo za varnost v ;trogem smislu besede, temveč udi za vprašanje higiene, kajti ;a motornimi vozili se dvigajo »blaki prahu, ki nikakor ne vplivajo ugodno na zdravje. Četudi mo šoferje na to že često opo-»rjali, se še vedno ni nič spre-nenilo, zategadelj bomo morali lporabiti odločnejša sredstva, da
rpe nasvete razširili med svoje ivariše in tovarišice. Zavedamo ; namreč, da bomo le z združe-imi močmi uspeli prebroditi tre-utne težave in tako pomagali ami sebi in vsem delovnim lju-em.
Mladinci in mladinke se tovari-u direktorju za vzpodbudne be-ade toplo zahvaljujejo in želijo, a bi se še večkrat udeležil sej ovarniškega komiteja mladine 'lnkame.
J. K.
dosežemo red. Poskrbeli bomo še za nekaj obvestilnih znamenj, a hkrati bomo začeli beležiti registrske številke tistih voznikov, ki ne upoštevajo predpisov o našem notranjem prometu.
Vsi skupaj v podjetju smo enako odgovorni za zdravje nas vseh in moramo skrbeti, da ne pride do nepotrebnih nesreč, kajti vsaka nesreča lahko pomeni za ponesrečenca življenjsko tragedijo, vrh tega pa trošimo sklad socialnega zavarovanja, ki bo ob novih predpisih občutno prizadel naša lastna sredstva. Nazadnje nikakor ni pohvalno za podjetje, če lahko nanj kažejo, da ima obilo nesreč.
Ko hodimo skozi tovarno, dobivamo vtis, da pri nas ni pravega reda. Zadnje čase je sicer že precej bolje, a še vedno odkrivamo nerodnosti, ki kvarijo videz okolja. Vzemimo za primer samo naše izplačilne dneve. Vsakega 15. in 25. v mesecu lahko vidimo v vežah in po dvoriščih kuverte, ki v njih prejemamo naše osebne dohodke. Mar ni bolj primemo, če denar hranimo v ovojnici, namesto da ga tiščimo v žepe, a ovojnico zavržemo, kjer že pride. Tako trošimo denar, ki smo ga namenili za izdelavo ovojnic, razen tega pa pripravljamo več dela čistivkam. Na sam dan izplačila pa je pogled na nastlana dvorišča zelo neprijeten.
Naši vratarji so dobili in še vedno dobivajo pismena in ustna navodila, koga smejo pustiti v tovarno in kako. Četudi je v tem zapaziti nekoliko boljše delova-
nje, še vedno ne moremo biti zadovoljni. V podjetju se še vedno oglašajo otroci ali žene naših delavcev, ki pridejo po kakšne dokumente. zavijejo v naš bife ali pa se celo sprehajajo po dvorišču. Nekatere poslovne stranke napotijo vratarji naravnost k posameznim predstavnikom podjetja, ne da bi poprej obvestil: vodjo oddelka, šefa ali direktorja. Dogodi se tudi, da hodijo v podjetju povsem nekontrolirano celo inozemci. Daši ne moremc trditi, da bi nam doslej v čemerkoli škodovali, vendarle tega ne smemo dovoliti, saj nikdar ne vemo, s kakšnim namenom se kdo sprehaja med obrati.
Zavedati se moramo, da tovarna ni javni prostor, temveč organizirana enota, kamor smejo tujci iz zunanjega sveta samo z dovolilnico, ki' jo izda vratar, ko poprej dobi sporazumno odobrenje od osebe, h kateri je stranka namenjena.
Se bi mogli naštevati podobne majhne in večje nepravilnosti in nerodnosti, vendar naj to pot zadošča to blago pismeno opozorilo. V kolikor pa bomo v prihodnje še zapažali podobne nerodnosti, bomo morali neredneže imenovati, da bo kolektiv vedel, kdo prizadeva škodo in blati ugled kolektiva, pa tudi naši ukrepi bodo morali postati odločnejši. Toda računamo na zavest ljudi in upamo, da nam poslej ne bo potrebno skrbeti za navidezne malenkosti, ki nam morejo prizadeti veliko škodo.	K- S.
srečno roko in da je izbral kvalifikacijsko precej močne .delavske
svete. Med vsemi člani DS jih je 76% z osebnimi kvalifikacijami, ki so si jih pridobili v šolah, na tečajih, z raznimi izpiti in podobno. Če bi upoštevali kvalifikacijo po delovnih mestih, ki jih člani delavskih svetov dejansko imajo, bi bil odstotek še precej večji.
V delavskem svetu podjetja je 8 članov z visoko kvalifikacijo, 20 članov je kvalificiranih, 7 članov je polkvalificiranih, 2 člana imata visokošolsko izobrazbo, i
Franc Bricman — predsednik
upravnega odbora podjetja
13 članov je nekvalificiranih. V delavskem svetu podjetja je 5 žena (8,75%). Povprečna starost članov delavskega sveta podjetja je 33,5 let. Do 25 let je 6 članov, med 25 in 30 letom je 14 članov, od 31 do 40 let je 25 članov, od 41 do 50 let je 11 članov, nad 50 let ima samo en član.
Delavski svet metalurgije
V tem DS je 5 članov z visoko kvalifikacijo, 6 članov je kvalificiranih, 4 člani so polkvalifici-rani, 3 člani imajo srednješolsko izobrazbo, a 7 članov je nekvalificiranih delavcev. Med 25 člani je tudi ena žena. Povprečna sta-(Nadaljevanje na 3. strani)
Česa se moramo varovati
ČAS JE ZLATO
Izvolili smo nove komisije
Do konca aprila smo letos zapravili že 202.958 ur. To je 25.369 delovnih dni, kar je enako, kakor da 211 delavcev v prvih štirih mesecih sploh ni delalo. Seveda je to samo zabeležena izguba in tako imenovani počitek med rednim delom sploh še ne računamo.
Ste kdaj razmislili, koliko bi izgubili, če bi vsi delavci hkrati samo eno minuto dvignili roke od dela? V tem primeru bi zamudili toliko, kakor da nekega delavca tri dni ne bi bilo na delo. Računajmo, da zasluži ta delavec samo 50 din na uro, pa smo že »zapravilik 1.450 dinarjev. In kolikokrat vsak izmed nas »počiva« med delom več kot eno samo minuto? Si zamišljate, kolko denarja mečemo povsem po nepotrebnem v izgubljeni čas.
Letos smo tako v prvih štirih mesecih izkoristili razpoložljivi delovni čas s 85,72%, to je za 1,28% slabše kakor lani, saj smo lani v enakem razdobju zapravili samo 175,079 delovnih ur.
Največji razločki med lanskimi in letošnjemi izgubami so nastali pri številu bolnikov. Z bolniki do 7 dni smo lani izgubili 26.435 ur, letos pa 42.856 ur, to je 1,06% več. Z bolniki nad 7 dni
KAKŠNI SO
(Nadaljevanje z 2. strani)
rost metalurškega DS je 32 let in je tako med vsemi najmlajši- Med člani jih je do 25 det 6, od 25 do 30 let jih je 9, od 31 do 40 let je 6 članov, med 41 in 50 letom pa so 4 člani.
Delavski svet anorganske kemije
V tem DS so 3 člani visokokvalificirani. 4 so kvalificirani, 5 članov je polkvalificiranih, 1 član ima visokošolsko izobrazbo, eden srednješolsko izobrazbo in 5 članov nima kvalifikacije. V tem DS, ki ima povprečno starost 32,5 let, sta tudi dve ženi. Mladino (do 25 let) zastopa 5 članov, med 25 in 30 leti sta 2 člana, od 31 do 40 let jih je 8, med 41 in 50 letom pa so 4 člani.
pa smo letos izgubiti kar 1,17% več kakor lani. Na račun porodniških dopustov smo letos izgubili 3.316 ur več kakor lani. Viden uspeh smo dosegli pri opravljanju državljanskih dolžnosti. Lani smo na ta račun v prvih štirih mesecih izgubili 1.304 ure, letos pa še nobene. Pri neplačanih dopustih smo lani zapravili 2.121 ur več kakor letos. Opravičenih izostankov imamo letos za 3.294 ur man} kakor lani, neopravičenih izostankov pa za 232 ur manj, a vseh neopravičenih izostankov je 2.484-
Podatki nam dokazujejo, da smo izgubili največ ur na račun bolezni. Upoštevati moramo, da je letos razsajala gripa, ki je precej prizadela delovni čas, saj je letos do konca aprila bilo 44 bolnikov več kakor lani v enakem razdobju.
Vendar nas teh nekaj itevilk opominja, da moramo pošteno razmisliti, kako uporabljamo razpoložljivi delovni čas, saj nas vsaka nepremišljenost stane velike vsote denarja. In ker je denar skupen, nam ga krade vsak, kdor dvigne roke od dela, pa četudi samo za eno minuto!
Delavski svet skupne delavnice Osem članov je visokokvalificiranih, 14 kvalificiranih, 2 pol-kvalificirana, 1 član pa ima srednješolsko izobrazbo. Nekvalificiranih članov v tem delavskem svetu ni, pa tudi nobene žene. Povprečna starost je 36 let. Do 25 let sta 2 člana, od 25 do 30 let je 5 članov, od 31 do 40 je 9 članov, od 41 do 50 let je 6 članov in 3 člani so stari od 51 do 55 let.
Delavski svet organske kemije ima 5 kvalificiranih članov, 2 sta polkvalificirana, 1 član ima visokošolsko izobrazbo, 1 pa srednješolsko Izobrazbo, a 6 članov nima osebne kvalifikacije. V tem DS so 3 žene. Povprečna starost članov je 36,5 let. Do 25 let je 1 član, od 25 do 30 let imajo 4
DS podjetja je na svoji 2. redni seji dne 5. maja 1942 imenoval komisije DS: Gospodarsko - finančna komisija: Ga-beršek Franc — predsednik, Osenjak Robert — tajnik, Goršek Jože. Rant inž. Miloš. Vutkovič Mihael. Ljubič Jože, Skočaj Rudi, Jurhar Edi, l.užar Ivan, Po/.vek Drago — člani.
Ivo Ramšak — predsednik delavskega sveta ekonomske enote skupnih delavnic
člani, od 31 do 40 let jih je 5, od 41 do 50 let imajo 3 in od 51 do 55 imata 2 člana.
Se vedno premalo žena
V	vseh delavskih svetih skupaj je torej 141 članov. Med njimi je 24 visokokvalificiranih, 49 ‘kvalificiranih, 20 polkvalificiranih, 4 z visokošolsko izobrazbo, 13 s srednješolsko izobrazbo in 31 nekvalificiranih delavcev.
V	organih upravljanja je vsega 9 žena, to je 6 %. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko so običajno izvolili samo po eno ali celo nobeno ženo, je to lep napredek. Vendar, če upoštevamo, da je v podjetju 23 žena, to je 13% vseh zaposlenih, potem tudi letošnje število žena v organih upravljanja še ne zadovoljuje enakopravnosti.
Komisija /a izdelavo pravilnikov za delitev osebnih dohodkov: Vičič Ivan — predsednik, Haas Hinko — tajnik, Skale Viktor, Nedoh Radovan, Pečnik Maks, Jančič Jože, Polenik Maks — člani.
Komisija za HTV: Ločičnik Janko — predsednik. Malinovski Rudolf — tajnik, Palatinuš Viktor, ŠibLi inž. Rudi, Novak Jakob ter predsedniki komisij za HTV in zdravstveno zaščito po EE — člana.
Disciplinska komisija: Smonkar Ivan
predsednik. Bauman Mira — tajnik, Tovornik Franc, Tratnik Franc, Rabuzin Ivan, Korošec Franc — člani.
Komisija za določitev delovnih mest za žene, mladino in invalide: Fegeš Ivan
—	predsednik, Svetličič Ivan — tajnik, dr. Sopar Slavko ter štirje člani iz EE
—	člani.
Komisija za perspektivni razvoj podjetja: Stojan inž. Zdenko — predsednik, Grabar Franc, Brumec Slavko, Farčnik inž. Jožica, Jesenovec Vinko — člani.
Kadrovska komisija: Petek Mirko — predsednik. Brdnik Zdravko — tajnik, Valenčak Jože, Apner Vinko in Mirnik Marjana — člani.
Komsija za družbeni standard: Ver-vega Slavko — predsednik, Plazar Sta-
— tajnik. Leskovšek Leja, Verdnik Jože in Krsnik Milan člani.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij: Krkalo Ivan
—	predsednik, Tovornik Franc — tajnik, Lukašček Zlatko, Spat Vili in Bajramovič Enver — člani.
Komisija za prošnje in pritožbe: Tratnik Viktor — predsednik, Šacer Marta — tajnik, Kos Vili — član.
Komisija za revizijo projektov: Stegenšek inž. Klemen — predsednik, Mi-kuš inž. Vladimir, Umek inž. Drago. Ras-potnik inž. Jakob, Detiček inž. Jurij in Šloser Rudi.
Komisije delavskih svetov EE
Delavski svet podjetja je na eni izmed sej sklenil, da DS EE v prihodnje ne bodo imeli UO. Da pa bi vključili v upravljanje čim več neposrednih pro-izvajaveev in da bi hkrati olajšali delo DS EE, so DS EE izvolili na prvih sejah svoje komisije:
DS EE metalurgije:
Gospodarsko-finančna komisija: Viktor Skale — predsednik. Vib Skrt, Stefan Veselko, Anton Šemrov, Franjo Lončar, Avgust Deržek — člani.
Komisija za sprejem in odpust: Jože Kantušar — predsednik, Vinko Anton-
Povprečna starost vseh članov delavskega upravljanja je 34 let. Mladino do 25 let zastopa 20 članov. Od 25 do 30 let jih je 34, od 31 do 40 let ima 53 članov, od 41 do 50 let 28 in od 51 do 55 let 6 članov.
Upravni odbor podjetja
Med 11 člani (vključen je tudi direktor podjetja) imata 2 visoko kvalifikacijo, 2 sta kvalificirana, 1 je polkvalificiran, 2 imata visokošolsko izobrazbo, 2 srednješolsko izobrazbo, 1 član pa je nekvalificiran delavec. Med člani UO je tudi ena žena
čič, Rudi Smo kovic, Maks Majerič, Stanko Medved — člani.
Ko-misija za osebne dohodke:	Jože
Valenčak — predsednik, Nuša Fležar, Oto Kundih, Ernest Bratina, Franc Zupanc — člani.
Disciplinska komisija: Rudi Mraz — predsednik, Jože Pravica, Franjo Ive-zič, Anton Jazbec, Rok Unetič — člani.
Komisija za socialno-zdravstvena in HTV vprašanja: Ciril Počivalšek, predsednik, Jože Jurak. Štefan Hokman I., Karl Šribar, Vinko Kutnjak — člani.
DS EE skupne delavnice:
Gospodarsko-finanča komisija: Franc Romih — predsednik, Rado Nedoh, Franc Gaberšek, Franc Korošec, Rihard Kisovec — člani..
Komisija za sprejem in odpust: Anton Oprešnik — predsednik, Alojz Otorepec, Stanko Borlak, Rafael Pečnik, Beno Pečar — člani.
Komisija za osebne dohodke: Karel Koren — predsednik, Tinka Javornik, Martin Kukovič, Ivan Srnovršnik, Leopold Kos — člani.
Komisija za socialno - zdravstvena vprašanja: Franc Jazbinšek — predsednik, Ernest Zagoričnik, Milivoj Ledinski, Stanko Jerman, Anton Tomažič, člani.
Disciplinska komisija: Karel Ramšak — predsednik, Stana Radšel, Jože Sla-tinšek, Martin Kragolnik, Anton Turnšek — člani.
DS EE kemija I. in III.
Gospodarsko-iinančna komisija: inž. Jerislav Cukrov — predsednik, Alojz Potočnik, Ludvik Jakob, Ludvik Gregorčič, Karel Natek — člani.
Komisija za sprejem in odpust: Fr. Kovač — predsednik, Ivan Poznič, Marko Maurič, Martin Pokelšek, Stanko Korošec — člani.
Komisija za osebne dohodke: Slavko Košir — predsednik, inž. Jožica Farčnik, inž. Vilko Raznožnik, Pavel Žele, Jože Kovačič — člani.
Komisija za socialno-zdravstvena in HTV vprašanja: Ludvik Jakob — predsednik, Albin Zupanc, Terezija Lončarič, Slavko Mikek, Karel Fejpiš — člani.
Disciplinska komisija: Karel Malgaj — predsednik, Jože Ljubič, Maks Žgajner, Ivan Rašič, Franc Poženel, Ivan Počivalšek — člani.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Povprečna starost članov UO je 35,5 let. Mladino do 25 leta zastopata 2 člana, med 25 in 30 letom sta 2 člana, med 31 in 40 letom so 3, med 41 in 50 letom so tudi 3 in med 51 in 55 letom je 1 član.
Kvalifikacijski in starostni sestav članov naših upravnih organov je lahko porok, da bodo naši novi sveti z vso resnostjo in znanjem prijeli za delo, da bodo z dobrim gospodarjenjem znižali proizvodne stroške, proizvodnjo povečali in pripomogli v ustvarjanju boljših pogojev za življenje našega delavstva.
DM
T. V.
naši novTupravljavci
Anorganski obrati v obdobju januar-april 1962
Za obdobje prvih štirih mesecev tega leta so v anorganskih obratih značilna predvsem prizadevanja za dviganje storilnosti in borba za boljšo kvaliteto izdelkov ter povečano proizvodnjo. Osnovne težave, ki jih je anorganski sektor pri tem delu srečal, so prvenstveno pomanjkanje nekaterih osnovnih surovin, kot bakra in žveplene^ kisline ter izrazita iztrosenost pretežne večine »trojne opreme in naprav.
. G« hočemo razumeti sedanjo iztrosenost naprav, moramo pogledati nekaj let nazaj. V anorganskih obratih je značilno za vse povojno obdobje širjenje obstoječe proizvodnje z drobnim investicijskim vlaganjem v cenene neznatne rekonstrukcije ob priliki remontov z namenom, da se odpravijo ali pa zožijo grla kapacitet. Takšna investicijska politika je bila za kratkoročne ekonomske efekte sicer vseskozi zanimiva, a nikakor ne more zadovoljiti v daljši perspektivi.
Popolna Izkoriščenost naprav (večkrat na škodo temeljitih remontov), nezadostna sredstva za modernizacijo postopkov proizvodnega procesa, prostor-ska stiska v sedanji mikrolokaciji in mnogokrat neprimerni gradbeni materiali strojnih naprav, predvsem pa i2" redno močno pomanjkanje mehanizacije, vse to sili anorganske obrate v temeljitejše rekonstrukcije proizvodnih naprav in procesov. Namen teh rekonstrukcij ni samo občutno zvišanje bruto produkta, temveč tudi zvišanje produktivnosti dela in s tem znižanje polne lastne cene izdelkov.
Proizvodnjo nekaterih pomembnejših izdelkov anorganskega sektorja v povojnem obdobju kaže naslednja razpredelnica:
(v indeksih, računanih na količino)
leto	litopon	6 C/3 N	Vj ca	Pb -cksidi ultra-marin		is Jlž°		mctalit
1946	100		100	100	100	100	100	100
1947	198			1<98	229	212	78	155		
1948 342			438	234	220	222	304		
1949	339	—	477	239	188	282	297		
1950	316	—	510	312	156	312	237	441
1951	327	100	545	346	111	268	144	40
1952	289	292	369	261	198	171	331	455
1953	388	542	465	218	208	269	416	581
1954	299	348	453	282	1%	237	412	542
1955	546	569	740	335	248	325	568	630
1956	531	439	721	296	213	310	593	785
1957	575	772	743	319	218	435	565	896
1958	582	715	559	337	249	447	581	866
1959	649	733	697	340	246	426	637	903
1960	664	1371	755	359	362	440	774	1026
1961	668	1594	757	361	286	474	987	1128
Nadaljnje rekonstrukcije, ki bodo v pretežni meri končane že letos, delno Pa v Prvem četrtletju prihodnjega leta, se bodo izvršile na naslednjih napravah: Za kromov galun (rekonstrukcija bo končana tu mesec), Na-hidrosulfit in mctalit, Zn-sulfat, kjer bo rekonstrukcija končana v mesecu juliju v lito-ponu, Fb-oksidih in ultramarinu. V obratu superfosfata bo rekonstrukcija potekala etapno in bo v prvi fazi končana sušilnica za superfosfat, v nasldcnji fazi, pa še v tein letu razširjena skladišča za fosforite in superfosfat ter montirana naprava za izdelavo mikro-fosfatov in mehanizacijo embalironja in odpreme produktov.
V	obratu Mozirje se predvideva premestitev strojne opreme iz Letuša v matični obrat, namestitev naprave za po-krivno belilo, predvsem pa osvojitev proizvodnje oljnih barv in lakov.
Obrati naj bi dobili še sodobnejše rudne dvore za surovine z namenom, da se poenostavijo transporti in omogoči sortiranje surovin. Vse navedene rekonstrukcije je mišljeno izvesti na način, ki ne bo bistveno oviral redne proizvodnje in s tem povzročal izpade v dohodku enote.
Dosedanja prodaja izdelkov anorganskega sektorja je v pogledu kvalitete zadovoljevala zahtevam domačega tržišča, manjše količine izdelkov pa so se izvažale na vzhod. Letos je pričel znatnejši izvoz izdelkov na zahodno tržišče, ki se bo v teku leta še znatno stopnjeval. S tem se izredno zaostruje vprašanje boljše kvalitete izdelkov in s tem v zvezi temeljitejše analitične kontrole surovin, polizdelkov in produktov. Temu vprašanju bo potrebno posvetiti v prihodnje še več pažnje kakor v prvih mesecih tega leta.
V	borbi za boljšo produktivnost dela so anorganski obrati že v prvih mesecih dosegli pri nekaterih proizvodih dobre uspehe. Prepričani smo, da bodo rekonstrukcije sliko še izboljšale. Tako jc indeks učinkov (računano z indeksom 100 v letu 1961) znašal pri kromovem galunu 120,04, Na-sulfidu 161.40, Pb-oksidih 116,42. ultramarinu 105,12, modri galici 131,74 in superfosfatu 112,08. Pri proizvodnji litopona in Zn-sulfata je bil indeks neznatno nižji kot lani (99,17), to pa zaradi tega, ker so v prvih treh mesecih tega leta, obrati morali predelovati Zn-pepele najslabše kvalitete, kar je povzročalo mnogo dodatnega dela. Ker so za nadaljnje obdobje zagotovljene ustrezne surovine, moremo upati, da se bo tudi v tem obratu proizvodnost dela do konca leta dvignila.
Posebne uspehe pri dvigu storilnosti je dosegel obrat 3 v Mozirju, ki je dosegel v prvih štirih mesecih indeks 181 -Z modernizacijo naprav v Mozirju bo mogoče v prihodnje doseči Še boljši učinek.
Franc Dečko — predsednik delavskega sveta ekonomske enote anorganske kemije
Izredno forsirana proizvodnja, ponekod celo v obratih, kjer so bili istočasno remonti in manjše rekonstrukcije, je bila vzrok, da se je v prvih štirih mesecih tega leta število poškodb v obratih dvignilo. Pripisovati objektivnim činiteljem vso krivdo za takšno stanje, pa ne bi ustrezalo resnici. Dejstvo je, da bo moralo neposredno vodstvo obratov v naj ožji povezavi s HTV službo
posvetiti temu problemu v prihodnje več pažnje. Skrb za človeka bo morala ostati še v naprej osnovna naloga tudi tehničnega osebja. Zaradi nesreč pri delu se je povprečno lani izgubilo 211 dni na mesec, v aprilu letos pa 221. Število nesreč v aprilu je znašalo resda le 11 primerov napram 15, ki so povprečno veljali lani, vendar je število izgubljenih dni na enega poškodovanega znašalo lani 14,1, letos pa v aprilu že 20,1 dni. Na tako neugoden rezultat je vplival največ obrat umetnih gnojil, ki je imel izredno visoko število poškodb (približno 55 odstotkov vseh poškodb v EE). Neprestano pojasnjevanje, kako škodljiva je neprevidnost pri delu in strogi nadzor nad obvezno uporabo zaščitnih sredstev, morata v kratkem času sliko docela spremeniti.
Proizvodne naloge so anorganski obrati izpolnili v obsegu, ki v celoti ni docela zadovoljiv. Objektivne težave s surovinami so preprečile boljše proizvodne uspehe. Doseganje v odstotkih kumulativnega plana aaje naslednjo sliko:
Kromov galun 129,72 Na-hidrosulfit 114,42, metali t 73,99, Na-sulfid 121,67, Ba-sulfid 99,09, litopon 100,41, ultramarin 100,28, Pb-oksidi 113,19, superfosfat 95,6, modra galica 74,20, Na-silikofluorid 130,2, Zn-sulfat 80,04 in zelena galica 118,61. Mlc-ti fosfati, ki niso bili planirani, so bili realizirani s 1700 tonami. V obratu Mozirje je bila kumulativna izvršitev planskih nalog presežena za 3,84 odst., kljub težavam z nekaterimi osnovnimi surovinami, ki jih je obrat moral stalno premagovati.
Če analiziramo proizvodne rezultate poslovanja v prvih štirih mesecih, moremo ugotoviti, da so bile naloge zadovoljivo izvršene pri proizvodnji vseh izdelkov, z izjemo metalita, kjer so težave v prodaji narekovale preusmeritev proizvodnje na Na-hidrosulfit. Na podobne težave smo naleteli v pričetku leta pri Ba-sulfidu, kjer je edini domači kupec uvedel lastno proizvodnjo*, šele v aprilu je uspelo plasirati ta produkt na tuje tržišče in bo v prihodnje mogoče (Nadaljevanje na 4 strani)
REŠITEV KUHINJE TOPLEGA OBROKA
Objavljamo nekoliko zakasnele članke o kuhinji toplega obroka in hkrati obveščamo, kaj je sklenil upravni odbor podjetja za delo kuhinje toplega obroka v prihodnje. Na predlog podružnic sindikata je upravni odbor določil novo ceno toplega obroka in sicer 86 dinarjev, tako da obrokoje-mavci plačajo 43 dinarjev. Ob
Komisija, ki jo imenoval upravni odbor, da bi pregledala delovanje kuhinje toplega obroka, in so jo sestavljali tovariši: Viktor Skale, Nada Ambrož in Polde Smon, je v razgovorih z delavci kuhinje in posameznimi člani kolektiva ugotovila:
1.	Surovine za kuhanje toplega obroka kupujejo pri različnih podjetjih kakor tudi pri privatnikih. Nakupovanje ni povsem zagotovljeno, ker z nekaterimi podjetji nismo sklenili nabavnih pogodb.
2.	Poslovanje v kuhinji je zelo domače. Surovine izdajajo oziroma dvigajo iz skladišča brez posebne kontrole. Cesto dvignejo za en obrok večje količine surovin in zategadelj vseh ne porabijo. Nikjer ni mogoče ugotoviti, kako ravnajo z odvečnimi surovinami, kako jih vračajo v skladišče, ali jih morda uporabljajo tudi kako drugače.
3.	Skladiščni prostori niso ustrezni, a služba izdajanja in sprejemanja surovin je povsem nesprejemljiva.
4.	Obračunavanje kalorične vrednosti toplega obroka, da bi si tako pridobili večji delež variabilnega dela osebnih dohodkov, ni najbolj posrečeno. Kalorična vrednost obroka naj bi bila samo merilo za pravilno in razumno izkoriščanje nakupljenih surovin, nikakor pa ne bi smela biti osnova za obračun variabilnega dela osebnih dohodkov.
5.	Poraba ostankov kuhanega obroka smatramo za pravilno, saj kaže izračun, da .prinese 1 liter ostankov 2,6 din čistega dohodka.
6.	Ko smo hoteli ugotoviti stvarno ceno enega obroka hrane, nam to ni uspelo, ker v kuhinji ne obračunavajo stvarne cene obroka, temveč le povprečno, ki pa ne zajema režijskih stroškov, niti osebnih dohodkov delavcev kuhinje.
7.	O zelo malomarnem delovnem odnosu ekonoma priča ugotovitev, da porabi več kot polovico delovnega časa' izven svojega delokroga, da popiva po celjskih gostiščih in dela kot mesar-pro-dajavec v celjskih mesnicah.
8.	Na zelo slabo kontrolo dela v kuhinji kaže ugotovitev, da nosijo delavci kuhinje hrano in kruh domov, ne da bi plačali osnovno vrednost obroka in to kljub prepovedi, a hkrati je to dokaz netovariškega odnosa delavcev kuhinje do drugih članov kolektiva.
9.	Pri pregledu blokov, izdanih delavcem kuhinje, smo dobili napačne podatke. Navedbe obraču-novavke se niso ujemale s podatki knjigovodje. Tudi to dokazuje zanikrno poslovanje delavcev kuhinje.
10.	Obračunavanje gibljivega dela dohodka delavcev kuhinje ni ni pravilno, ker je preveč ugodno za delavce kuhinje, a vpliva kvarno na kakovost hrane in količino izdanih obrokov.
splošni težnji, da cene v trgovini padejo na raven cen decembra 1961, pa je upravni odbor določil, da se kakovost obroka, ki je trenutno ob ceni 86 dinarjev določena na 850 cal, v skladu z znižanjem cen na trgu povečuje.
Kritike je bilo dovolj, zdaj je nujno, da se delo v kuhinji toplega obroka uredi. Vsi, ki boste bra-
li.	Pri pregledu delovanja kuhinje toplega obroka je komisija zaključila, da so imeli delavci kuhinje možnosti za razne špekulacije in za osebno okoriščanje, in da bodo te možnosti imeli še dalje, če ne bomo začeli bolj vestno nadzorovati poslovanja kuhinje in če je ne bomo po možnosti celo reorganizirali.
Nanizane ugotovitve komisije so upravičile zahtevo delavskega sveta ekonomske enote anorganske kemije in upravičeno razburjale člane kolektiva. Komisija zavoljo izredno kratkega roka ni utegnila preveriti vseh malenkostnih nepravilnosti, ki so jih navajali člani kolektiva, zato v ugotovitvah tudi nismo omenili vseh storjenih napak kuhinje.
Da nam bo jasno, moram pripisati, da je ta analiza napravljena meseca februarja in da je upravni odbor podjetja odtlej že rrmogo-kaj ukrenil, kar je delovanje kuhinje toplega obroka bistveno spremenilo in izboljšalo.
Predsednik komisije za ugotovitev stanja v kuhinji toplega obroka Viktor Skale.
Kritike so vsekakor dobrodošle, ker nam pravočasno pokažejo, kakšne so napake, ki jih moramo popraviti. Vendar samo graja ne more roditi uspeha. Vsako zadevo je potrebno oceniti z vseh strani, da moremo zatem oceniti celoto.
Našo kuhinjo smo ustanovili v naglici — kot provizorij — in četudi smo jo kasneje nekoliko razširili, je vendarle ostala v glavnem provizorij, ki nikakor ne zadošča potrebam. Kapacitete so odločno premajhne in tudi večina naprav je nameščenih samo pro-vizorno. Shramba je samo ena, a skladišča za krompir, čebulo, zelje in podobno sploh ni. Vsekakor bomo morali še do jeseni rešiti vprašanje kleti in skladišč, če bomo hoteli pravočasno oskrbeti surovine za kuho čez zimo, sicer jih bomo morali kupovati sproti, kar bo ceno občutno povečalo.
Povedati moramo, da računovodstvo kuhinje ni bilo dovolj tekoče in celo premalo skrbno. Vso odgovornost je zvalilo na referenta za družbeni standard. Zategadelj smo imeli tudi težave pri nakupovanju surovin, četudi smo kupovali po najnižjih cenah. Ce bi računovodstvo ekonomu kuhinje in referentu za družbeni standard dostavljalo popolnejše podatke in tudi dovolj naglo, bi bilo delo v mnogem olajšano. Vendar
li te vrstice, in boste v prihodnje ocenjevali kakovost obroka, ste zato dolžni, da svoja zapažanja in ocene posredujete bodisi sindikalnim odborom ali drugim merodajnim osebam. Seveda ne smete ostati samo pri negodovanju, temveč je potrebno, da predlagate, kako bi mogli v primeru nezadovoljivega obroka, kakovost hrane
ČE - ZAKAJ?
Mnogo študija in razprav ter tudi mnogo koristnega je že storjeno v zvezi estetike na sploh.
Oglejmo se po naši jedilnici toplega obroka in se vprašajmo:
Če imamo osebje za pomivanje posode in dovolj pralnih pripomočkov (VIM BIS).. .
—	zakaj robove hrane od prejšnjih dni na porcijah niso odstranili ali vsaj tako odstranili da bodo za nas obrokojemavce nevidni?
Ce lahko podjetje nabavi "porcije« ...
—	zakaj ne še krožnikov za tiste, ki jedo v jedilnici?
Ce lahko plačamo osebo, da odnaša »PORCIJE« ...
—	zakaj ne bi še prinašala polne krožnike na čistem lesenem pladnju in s čisto krpo počistila mizo?
Ce imamo že bife . ..
—	zakaj tako daleč od kuhinje? Tudi toplemu obroku se prileže osvežujoča pijača, ne samo po suhi hrani.
Če boste dejali, da ni mogoče vse to takoj vskladiti, kar bi bilo prijetno, lepo in okusno, z istimi sredstvi, samo z nabavo malo dobre volje in domišljije ter hotenja, ne vzemite za nepravilno, če vam dam za primer našo Ar-mijo, kako si je to uredila v enakih prostorih za večje število ljudi.
A Ml?
Skozi lino ti prileti »PORCIJA« in kruh, ki je romal že skozi ne vem koliko rok, vsaj sredina kruha naj bi ostala neomadeževa-
moramo vedeti, da smo v kalkulacije zajeli vse stroške, vključno z izplačili osebnih dohodkov. Res pa nismo zajeli posebej režijske stroške (voda, para, elektrika, kurjava), kajti sicer bi bila cena obroka še večja.
Kljub temu, da so lani prehrambene izdelke podražili povprečno za najmanj 20 %, smo mi ceno povečali samo za 0.15 dinarja, a hrana se kljub temu ni bistveno poslabšala. Za nadaljnje poslovanje kuhinje je nujno, da v najkrajšem času rešimo vprašanje cene obroka v prihodnje. O tem vprašanju smo obvestili tudi sindikalno organizacijo, ki naj bi izrekla svoje mnenje, a doslej nismo prejeli nobenega mnenja. Tudi člani kolektiva sami niso odgovorili na vabilo v prejšnji številki našega glasila, naj se izjasnijo glede cene obroka v prihodnje. Po naših računih bo morala biti v prihodnje cena obroka 90 dinarjev. Seveda hkrati z vprašanjem naše kuhinje moramo reševati tudi vprašanje restavracije za družbeno prehrano, ki bo začela delovati 1. julija. Vanjo smo doslej vložili že osemnajst milijonov dinarjev, a ponudba, da bi pri njih kupovali topli obrok za 90 dinarjev (vrednost 800 cal s kruhom), ni ravno sprejemljiva, saj bi nam ostali stroški za osebje, ki bi hrano delilo, pralo posodo in skrbelo
in način delitve kot kuhe same popraviti.
Kdorkoli v kolektivu bo imel kakšne dobre misli in predloge, naj te zapiše in dostavi uredništvu, da bomo tudi mi pisali o možnostih za zboljšanje našega obroka.
Uredništvo
na. saj za to obstajajo velike in male prijemavke. Kupijo se v vsaki trgovini. Cisto zares! Ko si pa samopostrežno postaviš »porcijo« na mizo, je vprašanje, kam boš dal kruh.
Ce ta moj CE—ZAKAJ ni za »Urednika Cinkarnarja«, naj bo vsaj za »Miho Bicikla«, če še zanj ne, da nima moči, pa vsaj za kuhinjo. Mihec, mi boš odgovoril?
Kritik in radovednež!
—0—0—
za jedilnice. To bi podražilo obrok približno na 110 dinarjev. Zategadelj je menda bolj priporočljivo, če kuhamo doma enakovreden obrok za skupno ceno 90 dinarjev.
Ekonom kuhinje, ki bi moral biti upravnik, je bil resda premalo upravnik, četudi si je prizadeval po svojih močeh. Za samo poslovanje kuhinje toplega obroka se zares ni dovolj zanimal, a navedbe, da je prebil polovico svojega delovnega časa izven delovnega področja, niso resnične. Nikjer ni dokazov, da bi bil popival po celjskih gostilnah, četudi priznava, da je skočil mimogrede na kozarček piva ali vina, kadar je nakupoval v mestu. Ekonom tudi odločno odklanja trditev, da bi bil prodajal meso v celjskih mesnicah, razen enega primera, ko je neki stranki odrezal meso, medtem ko je mesar pripravljal pošiljko mesa za našo kuhinjo.
Referent za družbeni standard in socialni delavec sta si prizadevala, da bi poslovanje kuhinje uredila abonentom v zadovoljstvo. Ugotovljene napake in slabosti pa kažejo, da je bila kontrola še vedno prešibka. Vendar smo računali z večjo zavednostjo dn odgovornostjo ekonoma in osebja kuhinje. Tudi primanjkljaj skodelic je posledica nedovoljne pazljivosti ekonoma, kuharic in pomočnic, hkrati pa lahko vprašamo člane kolektiva, če so bili sami dovolj skrbni, vestni in odgovorni, saj 463 skodelic ni moglo izginiti kar tako in verjetno bi jih mogli odkriti pri marsikomu v domači kuhinji.
Kritika na račun delavcev kuhinje je v glavnem upravičena, nekatere navedbe so pa preveč napihnjene in premalo utemeljene. Sumničenje v osebno okoriščanje ni osnovano, saj ni nikjer nobenih dokazov, četudi smo to možnost temeljito raziskali in preverili.
Po sklepu upravnega odbora smo že uvedli nove mere in razmere se v glavnem popravljajo. V najkrajšem času bomo kupili tudi nov parni kotel, kar bo omogočilo boljše kuhanje in tudi druge naprave bomo uredili. Kadrovska služba išče primernega upravnika kuhinje in skuša na sploh izboljšati delovanje referata za družbeni standard.
Še enkrat poudarjam, da je kritika dobrodošla, vendar mora biti objektivna in utemeljena. V pisarni kuhinje je tudi knjiga pritožb. ki morejo vanjo odjemavci hrane zapisati svoje pritožbe, pripombe in nasvete, a doslej je ostala prazna. Prav tako je abonentom pot k referentu za družbeni standard ali k socialnemu delavcu vedno odprta. Njima morejo ustno ali pismeno .izreči oceno, mišljenje, nasvete za uspešno delovanje kuhinje. Ce bomo res vsestransko presojali, bomo mogli napake pravočasno preprečiti in verjetno bomo kmalu z našo kuhinjo vsaj v glavnem zadovoljni.
SE ENKRAT:
NAŠ TOPLI OBROK
V prvi številki smo zapi šali nekaj načelnih misli o delovanju kuhinje toplega obroka. Obljubili smo, da bomo to pot objavili poročilo komisije, ki jo je določil upravni odbor, da pregleda delovanje kuhinje. Zdaj objavljamo to poročilo — s pripombo, da je opisano stanje še za mesec februar in da je medtem kuhinja doživela že precejšnje spremembe. Vendarle sodimo, da bi moral ves kolektiv o kuhinji izreči še kakšno besedo. Morda bodo sindikalne podružnice, ki morajo zdaj o tem vprašanju razpravljati, našle kakšno rešitev. Kako bodo delo kuhinje ocenile sindikalne podružnice, bomo pisali prihodnjič. Vabimo pa tudi vse druge, da napišejo svoje mnenje.
Uredništvo
NE GRE VSE SKOZI ENO UHO
(Hkrati, ko objavljamo oceno komisije, ki je pregledala delovanje kuhinje toplega obroka, smo zaprosili tudi direktorja kadrovskega sektorja, tovariša Karla Sagadina, da pojasni, v čem so težave naše kuhinje. Oboje skupaj objavljamo zato, da bodo mogli delavci trezno presoditi in pravilno ocenjevati delovanje kuhinje, ne da bi negodovali samo tjavdan, kakor se tudi primeri.
Pojasnilo uredništva.)
PROIZVODNJA občutno narašča
V KEMIJSKEM OBRATU 2 DOSEZAJO VSE LEPŠE USPEHE - ODREKLI SE 'BODO UVOZU - RAZŠIRITI BO TREBA VRSTO PROIZVODOV
Proizvodni načrt v kemijskem obratu 2 je letos po zvrsti proizvodnje enak lanskemu, medtem ko je količinsko približno za 10 odstotkov večji. Kljub temu povečanju, je načrt še vedno za približ-no 10 odstotkov manjši, kakor je bila proizvodnja v letu 1959. ko je obrat dosegel rekordno proizvodnjo v vsem svojem razvoju. Leta 1960 jt» naša proiz-\odnja občutno padla predvsem zavoljo uvoza barvil, ki jih izdelujemo mi in K IZ v Zagrebu, saj so bila uvožena barvila v mnogih primerih celo za 50 odstotkov cenejša od naših in KlZ-ovili barvil. Mimo tega so prav tedaj začeli veljati jugoslovanski standardi za kvaliteto tekstilnih izdelkov, kar je prav tako zmanjšalo možnost /.a prodajo naših izdelkov. S temi težavami smo se morali boriti še lani, a letos je stanje dosti boljše v korist domače industrije.
Janko Rebov — predsednik delavskega sveta ekonomske enote organske kemije
V	prvem trimesečju smo uresničili proizvodnjo barvil s 106,» odstotka. Presegli smo tudi začrtano proizvodnjo natrijevega tiosultata, a v proizvodnji tekstilnih pomožnih sredstev in zaščitnih sredstev smo se povzpel celo na 144 odstotkov. Ob vsem tem povečevanju proizvodnje pa moramo poudariti še dejstvo, da smo uporabili minimalno količino uvoženih tehničnih koncentratov in smo izdelali naše proizvode skoraj izključno iz domačih surovin.
Hhrati s povečunjem proizvodnje lahko ugotavljamo, (la vedno bolj narašča tudi storilnost. Če štejemo storilnost mesecu januarja za 100, |>otem lahko ugotovimo v februarju storilnost 101 in v marcu 110. Te številke nam še ne povedo vsega. Vedeti moramo, da smo povečali v tem trimesečju vrednost proizvodnje za 10 odstotkov na zaposlenega.
V	prvih treh mesecih pu še nismo
uspeli razširiti zvrstnost naše proizvodnje. s čimer bi mogli nuditi tržišču nove proizvode in bi hkrati zmanjševali vrednost uvoženih surovin. Doslej nismo uspeli uvesti novih produktov iz razumljivih razlogov, a v načrtu imamo več stvari. Zavedamo sc predvsem dejstva, da moramo pri uvajanju novih izdelkov iskati predvsem vse možnosti, da uporabimo domače surovine in se izognemo uvozu. Ce bomo s pol industrijskimi poskusi uspeli, lahko pričakujemo v tretjem četrtletju povečano vrednost domače proizvodnje na račun novih izdelkov. Morda bo kdo sod H. da jc to precej kasen rok, toda osvajanje nove proizvodnje terja precej časa in številne poskuse, saj se zavedamo, da bomo z novimi izdelki uspeli samo v primeru, če bodo kakovostni in v ceni konkurenčni tovrstnim izdelkom drugih podjetij.	‘n** k*
Anorganski obrati januar - april 1962
(Nadaljevanje s 3. strani)
planske zadolžitve zadovoljivo presejati. \ proizvodnji suporlosfuta jr vce mesečna deficitarnost žveplene kisline v zapndnih predelih naše tlKsavr on eni o-očilu redno preskrbo obratov umetnih gnojil s kislino. S pričetkom obratovanja nove naprave je ta pomanjkljivost od-stran jena. V proizvodnji modre gulil«* je pomanjkanje bakru odnosno njegova prekatna dobuva onemogočila pravočasno proizvodnjo. Znaten izpud. ki je kot posledica tega nastal, bo mogoče nadoknaditi le z eventualnimi predelo; Milnimi posli v jeseni. V proizvodnji Zn-sulfata so pepeli najslabsc kvalitete na obstoječih kapacitetah nekaj časa omogočali komaj zadostiti potrebam li-toponu po Zn-lužini. Tudi v prodaji lega produkta »o bile resne težave, vse dokler nismo uspeli plasirati sulfata v inozemstvo in najti doma kupca /a vso ostalo količino. Rekonstrukcija objekta, ki bo v kratkem končana, bo omogočila še do koncu leta znatno preseči plansko zadolžitev.
Naloge, ki jih anorganski obrati v naslednjih mesecih smatrajo kot priori tetne, so dosledna borbu /a izvozno kvaliteto, nadaljnji dvig storilnosti, hitra dovršitev nekaterih rekonstrukcij, poostrena skrb za človeka iti z vsem teui n zvezi čim popolnejša odstranitev obrtno mojstrske miselnosti iz našega tehničnega ustvarjenj«.
inž. Jurij Dcticck
KORISTNA OBLIKA SAMOUPRAVLJANJA
Kaj ie zares potrebno?
Ni naključje, da so oči mnogih gospodarstvenikov po svetu uprte v naše gospodarjenje in da pozorno spremljajo rezultate, ki jih dosezamo v novih oblikah vodenja, ko delavci sami odločajo, kako 'velik kos kruha si bodo odrezali. Vsi ti gospodarstveniki se namreč že zavedajo, da se z ločevanjem med upravljanjem in uporabljanjem proizvajalnih sredstev, vedno bolj veča prepad med proizvajavci in upravljavci. Zato je most, ki smo ga mi napravili čez ta prepad, oziroma razloček, ki smo ga izravnali, zanje tako zanimiv. Tudi sami iščejo oblike, ustrezne seveda značilnostim njihove družbene ureditve, da bi povečali zavesten delež delavca pri proizvajanju. Tako se pojavljajo povsod po svetu razni upravni odbori, kjer so tudi predstavniki delavcev, z ali brez glasovalne pravice, delničarske družbe malih proizvajavcev in podobno. No, medtem pa je postalo delavsko upravljanje temeljni kamen našega gospodarstva. Kljub temu, da še vedno ne izrablja vseh možnosti, ki so na razpolago. Mnogo-kje je na primer neposreden delež delavcev v samoupravljanju minimalen in le preko predstavnikov ki so jih izvolili v delavski svet. Od teh je potem odvisno, ali zastopajo le svoja osebna stališča ali pa dejansko zastopajo interes tistih, ki so jih izvolili. Zato se dogaja, da delavci na eni strani pogosto ne vedo, kaj se je razpravljalo na seji delavskega sveta, na drugi strani pa predstavniki delavcev ne zastopajo mnenje večine, ker ga enostavno ne poznajo.
Nekdo je sklical svoje sinove in vsakemu naročil, naj zlomi sveženj palic. Nobenemu se to ni posrečilo, dokler sam ni zlomil vsake palice posebej. »Vidite,« jim je rekel, »prav tako je z vami. Ce boste složni, vas nobena težava ne bo zlomila, medtem ko bi ji en sam ne bil kos.« Te zgodbe sem se spomnil, ko sem se udeležil proizvodnega sestanka topilnice, sestanka, ki je ena izmed koristnih oblik, kjer delavci lahko neposredno sodelujejo v upravljanju. Enkrat mesečno se topilničarji zbero v sindikalni dvorani,
S tem načelom je stopil v < »spred je človek, gledan skozi prizmo dela in delovnih pogojev, njegov odnos dela in njegov zavesten prispevek k izboljšanju lastnega kulturnega in družbenega doživljanja. Se vedno zapaža-mo pri nas sledove tako imenovane »znanstvene organizacije« dela ali taylorizma. O njegovem načelu je rekel sam avtor: >-Od delavca zahtevam, da ničesar ne dela več samoiniciativno, temveč le, da točno in do najmanjše podrobnosti izpolnjuje dobljene naloge.« Podrobnost tega stališča z domačo miselnostjo, da naš delavec itak ni sposoben, da bi ročnemu delu pridružil miselno sodelovanje in, da se ne zanima za ničesar okoli sebe, je očitna.
Takše poglede pa so ovrgli de-bivci sami in absurdnost te miselnosti je vsak dan bolj zapazna. Izhodišče tega koncepta je bila trditev, da je edina motivacija delavca, od katere je odvisna uspešnost proizvodnje, denar, dober zaslužek. Ta stimulacija je bila sicer res vedno pomembna, ni pa več edina. Delavcu kot človeku, vključenemu v dinamičnost okolja, In delavcu, ki to dinamičnost doživlja in sprejema, danes ne zadostuje več samo dober zaslužek, temveč potrebuje tudi
da skupno pregledajo uspehe svojega dela in iščejo načine, da bi bili ti še boljši. Nihče, kdor bi se udeležil teh sestankov, ne bi mogel prezreti, da se topilničarji zavedajo, da vsak po svoje prispevajo k skupnemu uspehu v topilnici in s tem seveda vsej Cinkarni. Na videz se pogovori sučejo samo okoli denarja in izplačila. Vendar topilničarji ne ostajajo samo pri tem, temveč s kon-
Oskar Schmidt — predsednik delavskega sveta ekonomske enote metalurgov
kretnimi, konstruktivnimi predlogi iščejo poti, kako vplivati na faktorje, ki vplivajo na večje ali manjše izplačilo. In to je prav! V tem se kaže neposreden učinek samoupravljanja v dobesednem smislu. Na teh sestankih pa lahko tudi predstavniki delavcev najdejo obilo napotkov za svoje delo v samoupravnih organih. Morda bi bilo prav, če bi te sestanke izkoristili tudi za drugo plat in bi sklepe delavskega sveta in njegovih organov prenašali topilni-čarjem in jim tako potrdili in upravičili njihovo zaupanje.
Kakorkoli gledamo, takšna oblika samoupravljanja ima pozitivne strani, ki bi se jih izplačalo še bolj izkoristiti. Zahteva pa seveda od vodstva, da zna z dobrim posluhom ločiti zrno od plevela in s pravilnim vodenjem teh sestankov izlušči iz njih najboljše.
M. P.
občutek, da je v delovnem procesu pomemben člen, da je njegova zavestna udeležba pri proizvajanju neobhodno potrebna. Kdor tej trditvi ne verjame, si naj skuša zamisliti reakcijo, ki bi nastala, če bi delavsko upravljanje ukinili. Gornjo trditev dokazujejo tudi odgovori delavcev o pomembnosti faktorjev, ki vplivajo na uspešnost dela, kjer postavljajo zanimivo delo, dobre delavce, pravične in sposobne predpostavljene po pomembnosti pred zaslužkom. In kaj je zanimivo delo? To je delo, pri katerem lahko delavec uveljavi svoje sposobnosti, doseže lastno afirmacijo in tako z minimumom napora in zadovoljstvom doseza maksimalen efekt. Pri njegovem zadovoljstvu so udeleženi tudi dobri medosebni odnosi, naj bodo ti vertikalni ali horizontalni.
V ozračju medsebojnega zaupanja in spoštovanja raste tak pro-izvajavec, ki se indentificira s tovarno in je zainteresiran za njen razvoj in uspešnost. Ee nekaj je pomembno pri takšnem identificiranju. Prvi stiki delavca s tovarno. Pomoč pri reševanju začetnih konfliktnih situacij in njih odpravljanje so pri nov(em delavcu prav taJko eden izmed pogojev, da mu bo opravljanje njegovega dela v veselje in zadovoljstvo.
Še bivši delavski svet je potrdil HTV pravilnik podjetja in v kratkem bo dobil vsak delavec en izvod v roke, da se bo mogel seznaniti z določili tega pravilnika. Enako bodo dobili vsi delavci v roke tudi pravilnike HTV za posamezne ekonomske enote. Potlej nihče ne bo mogel trditi, da ni vedel, kaj določajo pravila o potrebni zaščiti in varnosti.
Toda morda enako pomembno je vprašanje, kakšna zaščitna sredstva so nam zares potrebna in kdo je dejansko upravičen, da dobi to ali ono zaščitno sredstvo. Prav v teh dneh razpravljajo ali bodo razpravljali člani kolektiva in delavski sveti v ekonomskih enotah o določilih za zaščitna sredstva. Podrobno bo treba navesti, katera delovna mesta potrebujejo zaščitna sredstva, kakšna morajo . biti ta zaščitna sredstva in kolik je njihov čas trajanja.
Naši sedanji izdatki za HTV sredstva se približujejo skoraj že vsoti 40 milijonov letno. Komisija službe družbenega knjigovodstva Narodne banke je sicer ob pregledu finančnega poslovanja ta strošek priznala, a svetovala nam je, da bi lahko naše podjetje porabilo za HTV sredstva dosti manj denarja. Tega se moramo zave-
iZa reševanje gospodarskih vprašanj bi morali osnovati skupine, ki bi na diskusijskih sesta-kih in na samem delovnem mestu
NOVE GOSPODARSKE SMERNICE
Pravilno uvajanje na delo in spremljanje teh prvih korakov dobi ob tem nadvse važen pomen. Delavec, ki pozna cilje in naloge in ve, kakšen je njegov delež, že postaja zavesten upravljavec, ne pa samo delovna sila. Pravilen pristop, upoštevanje delavca kot človeka, ki nima potrebe samo za zaslužkom, izoblikuje upravljavca, ki ne bo delal samo, da bi zadostil svoje osnovne potrebe, temveč bo našel dovolj časa in zainteresiranosti, da sodeluje pri izpolnjevanju ciljev in nalog celotnega kolektiva. Zato je naša skupna naloga, da posvečamo temu več časa tim skušamo spremeniti poglede, ki so bili sicer že neštetokrat demantirani, niso pa še odpravljeni.
dati tudi sami in zato je priporočljivo in nujno, da ob sestavljanju določil za HTV sredstva natanko razmislimo, kaj potrebujemo in koliko časa bodo ta sredstva zdržala v določenih delovnih pogojih.
V sedanjih normativih o HTV sredstvih smo namreč zapazili, da so na mnogih delovnih mestih predpisana sredstva, ki niso prav nič potrebna. Tako so mnogi dobivali dežne plašče, čevlje in še vrsto drugih — sicer zelo koristnih stvari — a nanje sploh niso bili upravičeni. Prav tako dosedanji normativi niso predvidevali, da hi moral nekdo, ki uporablja določeno zaščitno sredstvo, ko to iztroši in zahteva novo, tudi staro zaščitno sredstvo vrniti, da bi tako dokazal, da je sredstvo dejansko neuporabno. Vendar se je primerilo, da je nekdo prišel in zahteval nov dežni plašč, ker je pretekel rok trajanja, a ko mu je predpostavljeni dejal, da mora star dežni plašč vrniti, se je ta vznemiril, češ zakaj neki, saj je plašč še skoro nov.
Nekateri so torej že doslej po lastnem preudarku zahtevali, da koristniki stara sredstva tudi vračajo, ko dvignejo nova. A takšni primeri so bili redki, ker pač ni
razpravljale o problemih organizacije proizvodnje, o tehnološkem postopku, o ekonomičnosti proizvodnje im o rekonstrukcijah ter razširjanju sedanjih obratov. Člani KMP si morajo nadalje prizadevati, da bodo v kolektivu ustvarjali takšne delovne odnose, ki bodo najbližji odnosom v resnični socialistični družbi.
Sam Klub mladih proizvajavcev bo moral prirejati razprave o delitvi čistega dohodka in o Pravilniku za delitev osebnih dohodkov. Tudi vprašanj higiensko tehnične varnosti pri delu ne bo smel zanemariti. Skupno s Tovarniškim komitejem LMS pa bo moral reševati socialne probleme mladih proizvajavcev.
Ena izmed glavnih nalog članov Kluba, ki sodelujejo v upravnih organih podjetja, je vsekakor njihovo soodločanje in zategadelj je nujno, da dodobra spoznajo sistem razširjenega delavskega upravljanja in začno že zdaj iskati možnosti za nadaljnje razširjanje in poglabljanje oblik delavskega upravljanja, tako da bomo uspeli vsakega člana vključiti v sistem upravljanja, da bodo zares uspeli vsi čakri delavskega kolektiva 'sodelovali in soodločali.
Pred sestanki organov upravljanja bodo morali člani Kluba, ki so v teh organih, sklicevati razgovore z drugimi člani Kluba in se z njimi pogovoriti o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu določenega upravnega organa. Tako bodo člani Kluba vedno seznanjeni z upravnimi vprašanji in se bodo hkrati vzgajali za samostojne upravljavce.
Izobraževanje nasploh je zelo važno. Ena izmed temeljnih nalog KMPU je zatorej prav prizadevanje, da bi čim več mladih proizvajavcev pridobilo ustrezne kvalifikacije, hkrati pa morajo imeti možnost, da se bodo tudi gospodarsko izobraževali (spoznavanje novih ukrepov v gospodarstvu, finančnega poslovanja in podobno), kajti samo takrat, če bodo mladi upravljavci seznanjeni z gospodarskimi principi, bodo mogli uspešno delovati v razvoju gospodarske organizacije.
bilo nikjer določila, da je potrebno staro zaščitno sredstvo vrniti, obstojalo je samo določilo, koliko časa neka reč zdrži. Ker pa so mnogi uporabljali razna koristna sredstva, četudi jim niso pripadala, se je seve moglo primeriti tudi to, da so po okoliških vaseh kmetje orali v naših de lavniških oblekah.
Ob vsem tem, ne da hi naštevali številne drobne primere, ki skupaj jemljejo velike vsote iz naših žepov, moramo dobro premisliti, kakšna sredstva bomo določili za zaščito določenih delovnih mest in da bomo dosledno upoštevali načelo: staro za novo! Tako bomo verjetno prihranili velike vsote denarja, mogli bomo brez izgube nabaviti tudi zaščitna sredstva, ki so dražja, a zato bolj uspešna za določeno delovno mesto — verjetno bomo tudi znižali število delovnih nesreč in spet bosta korist in dobiček naša!
Vsem članom delavskega kolektiva svetujemo, da ob razpravi o novih določilih za HTV sredstva dobro premislijo, komu je kaj potrebno, da,ne bomo razsipavali denar za nepotrebne nakupe, to je za sredstva, ki si jih je dolžan nabaviti vsakdo sam, v kolikor misli, da so mu potrebna.
ZAPUSTIL NAS JE
Samo leto in pol je bil v naši sredi, a še od tega je bil ves zadnji čas bolan. Nekajkrat se je med bolezenskim dopustom celo sam oglasil pri nas, da se je srečal z delovnimi tovariši, nekajkrat pa smo ga obiskali tudi mi, ko je bil v ljubljanski bolnišnici.
Se danes ne vemo, kaj se mu je pravzaprav primerilo. Nekega dne našega Janeza, mirnega, vestnega in rednega Janeza ni bilo na delo. Vsi smo se začudili, saj nikoli ni naredil ničesar narobe, z nikomer se ni skregal ali prepiral — bil je zares vzoren delavec. Zato smo postali vsi
vznemirjeni, ko smo ugotovili, da ga ni. In upravičeno. Kmalu smo zvedeli, da se je ponesrečil in da so ga odpeljali v bolnišnico. Janez je dobil hude poškodbe na glavi in zdravljenje se je vleklo.
Nazadnje se je le odločil za operacijo, ki bi lahko pomenila njegovo rešitev, a žal ni vzdržal. Njegovo telo je obnemoglo in nikoli več ga ne bo med nas. Tovariši, ki smo z njim delili nekaj mesecev napore v topilnici, smo se poslovili od dragega tovariša na njegovi zadnji poti.
Klub bo moral prirejati tudi strokovne ekskurzije, ki bodo omogočale mladim proizvajavcem-upravljavcem, da se bodo seznanili s tehnološkimi procesi v dru-(Nadaljevanje na 6. strani)
DELAVEC - UPRAVLJAVEC
Bistvo socialistične gospodarske politike je skrb za človeka, nenehno izboljševanje materialnih in kulturnih pogojev za življenje in delo delovnih ljudi. Po tem se socialistična družba bistveno razlikuje od prejšnjih družbenih formacij.
(Iz programa ZK)
[tribuna mladihI
DEJANSKE NALOGE KMPU
V prejšnji številki smo obljubili, da bomo to pot objavili, kako bi mogel Klub mladih proizvajavcev uresničiti svoje načrte. (Opomba uredništva).
Nekateri si še vedno napačno razlagajo opozorine napise!
DEJANSKE NALOGE KMPU
(Nadaljevanje s 5. strani)
gih podjetij in hkrati bodo mogli ob takšnih priložnostih izmenjati izkušnje z organizacijo Ljudske mladine v teh podjetjih.
V nove upravne organe smo izvolili več mladih upravljavcev, ki bodo morali najtesneje sodelovati v Klubu, da bodo dejansko zagovarjali v organih upravljanja zahteve mladih proizvajavcev, a tudi zato, da bodo mladim proizva-javcem pravilno razlagali odločbe dn sklepe upravnih organov. Zavoljo tega moramo tudi zahtevati, da bodo mladi člani samoupravnih organov: 1. sodelovali v Klubu mladih proizvajavcev, 2. da bodo skupno s Klubom skrbeli za organizacijo in izvedbo proizvodnih konferenc, 3. da bodo vsakič pred sejo upravnega organa preštudirali gradivo, določeno za razpravo, in da se bodo s člani Kluba o teh vprašanjih posvetovali in 4. na sejah samoupravnih organov morajo zastopati interese mladih proizvajavcev, sklepe pa morajo potem tolmačiti mladim proizvajavcem in drugim članom kolektiva.
Ce bodo delali tako in v tem delu uspeli, bomo zaupanje, ki ga ima družba v mlade proizvajavce, tudi opravičili in tako odprli vrata večjemu številu mladine v samoupravne organe.
Vili Skrt
Psiholog svetuje
Vsakdo izmed nas pride v življenju v težave, ki jih sam itežko reši. Pri delu recimo težko vzpostavljate stik s svojimi sodelavci, s predpostavljenimi ste v slabih odnosih, kar vse vpliva, da se počutite pri delu slabo, delo vas ne zanima več. Doma imate odraščajoče otroke, ki čestokrat uidejo zaželeni vzgojenosti, postanejo »-problematični«. V družini ni soglasja med zakoncema, kar seveda moreče vpliva na vzdušje v družini. Se in še bi lahko našteval situacije, kjer je razlog predvsem [psihične narave.
Ce želite te slabosti popraviti, se lahko pismeno ali ustno posvetujete z našim psihologom, ki vam bo neutralno in upoštevajoč psihične faktorje, ki so pripeljali do takšnega težjega stanja, skušal svetovati in nakazati pravilne rešitve.
Ce želite takšen nasvet, lahko vržete pismo v rumeni nabiralnik »Cinkamarja« pri vratarjih z oznako »psiholog svetuje«, ali pa se sami oglasite pri njem v kadrovskem sektorju, II. nadstropje soba št. 35.
NAČRTI AVTO - MOTO KROŽKA
Na 2. redni seji UO LTC smo razpravljali o nalogah posameznih krožkov, z namenom, da se naša dejavnost najbolj približa potrebam članov društva in članov kolektiva. Pregled planskih nalog poedinih sekcij je takoj vzbudil živahno razpravo. Posebno obravnavo je zahteval plan dela avto-moto krožka, ki je trenutno najbolj privlačen krožek. Z nakazanimi točkami plana dela je vodja avtomoto krožka spražil plaz različnih mnenj. Po dolgotrajni debati smo osvojili program:
1.	Ureditev točnega seznama članov avtomoto krožka
2.	Objavljanje v »Cimkaimarju« o delu krožka
3.	Organiziranje 2 tečajev za A in B kategorijo, v mesecih marec, april, maj in september, oktober, november
4.	Organiziranje tečaja za mopediste
5.	Organiziranje kondicijskih voženj
6.	Organiziranje predavanja — seminarja za voznike A in B kategorije, ki žele obnoviti
.svoje znanje v motoroznan-
Pravočasno je pobegnil
V začetku aprila se je pri rednem sejanju cinkavega prahu v sejalni napravi cinkov prah vžgal in eksplodiral.
Ko je šaržiral enega Izmed bobnov v odprtino elevatorja, je se-javec cinkovega prahu, tovariš Valenčak, zapazil v bobnu med cdnkovim prahom žareče gnezdo. Del žarečega prahu je že padel v elevator. Tovariš Valenčak, ki se je zavedal nevarnosti, je naglo pobegnil iz prostora sejalne naprave.
Takoj zatem je cinkov prah eksplodiral. Eksplozija je uničila filtrske vreče in nekoliko dvignila streho sejalne naprave. Škoda ni bila velika in zavoljo prisebnosti tovariša Valenčaka, tudi žrtev ni bilo.
Cinkov prah se kaj rad vname in povzroči eksplozije. Zategadelj so se v obratu odločili, da bodo z določenimi varnostnimi ukrepi preprečili eksplozije in poškodbe.
Obratovodstvo je zadolžilo mojstre v topilnici, da odgovarjajo za prevoz bobnov s cinikovim prahom in jih zadržijo, v kolikor bi se cinkov prah že pri manipulaciji v topilnici vnel. Samo mojster v topilnici sme v prihodnje odločiti, kdaj sme takšen boben k sejanju.
Iz zaščitno-vamostn ih razlogov je dovoljeno surovo sejanje v topilnica šele tri ure zatem, ko izpraznijo alonže.
Cas za ohlajenje je potrebno podaljšati na štiriindvajset ur.
Zamenjati je treba predimenzionirane svinčene varovalne plošče (membrane) na varnostnih kanalih filtra.
Preden sejavec vsiplje cinkov prah v elevator, mora prah razgrniti in ugotoviti, če ni v prahu kakšno žarišče.
Na strehi nad sejalno napravo je potrebno zgraditi zračno okno (jezdec), ki bo v primeru eksplozije omogočilo izhod plinom.
Ti ukrepi naj bi preprečili možnost nastajanja novih eksplozij cinkovega prahu, a hkrati bi olajšali posledice, v kolikor bi vendarle še prišlo do eksplozij v prihodnje.
R. M.
Kaznivo dejanje
Delavci Ingrada, delovodja Albin Grošovnik in kvalificirana zidarja Drago Šafarič in njegov
stvu in cestno prometnih predpisih
7.	Organiziranje predavanja več kino predstav s strokovnimi filmi o cestno prometnih prepisih
8.	Organiziranje ocenjevalne vožnje za lastnike motornih koles
9.	Organiziranje ocenjevalne vožnje za lastnike avtomobilov
10.	Vzdrževanje inventarja krožka v voznem stanju.
Poedine točke programa smo hitro osvojili. Posebne razprave pa so terjale točke 5., 8. in 9. Vprašamo se zakaj? Vsakdo, ki vsaj malo pozna delo tega krožka in željo članov o uporabljanju društvenih vozil za lastne potrebe, ve, da je organiziranje kondicijskih voženj izredno težavno. Pri izvajanju le teh, je bilo izrečeno že nešteto žolčnih besed, z dobrodušnim namenom, zagotoviti si prednosti in zadovoljiti želje poedincev. Vse izrečene besede so dale tudi povod, da mora krožek pripraviti potrebna pravila in kalkulacije za izvajanje kondicijskih voženj. Da bodo člani in interesenti s temi pravili in kalkulacijami seznanjeni, jih bomo tudi priobčili.
1.	Vse kondicijske vožnje se morajo praviloma izvajati pod kontrolo spremljevavca, ki ga določi vodja krožka
2.	Vsak član, voznik A in B kategorije, ima pravico letno izkoristiti 150 km vožnje na enem izmed vozil društva
3.	Vsak koristnik kondicijske vožnje plača po spodaj navedenih kalkulacijah določeno kilometrino
pomočnik Janko Ranigajc, so razkrivali streho na mizarski delavnici. Oba dobro vesta, da morata pri delu upoštevati varnostne predpise in še posebej smo jih nekajkat opozorili, naj delata previdno, ker pod njima hodijo ljudje po svojih opravkih.
Kljub temu sta bila delavca neprevidna dn sta metala opeko s strehe, ne da bi gledala, kam pada. Morala bi jo metati namreč v določen ograjen prostor, ki smo ga uredili po predpisih v okolici treh metrov od mesta, kjer sta razkrivala streho. Zavoljo njune nepazlijvosti in neodgovornosti, sta poškodovala našega mizarja Andreja Jeseneka. Jesenek je šel kakšen meter od ograje in zadela ga je neprevidno in nepremišljeno odvržena opeka, ki mu je razbila glavo. Smatramo, da je to surova in samovoljna kršitev varnostnih predpisov. Odgovornost za poškodbo in morebitne posledice mora v celoti prevzeti gradbeno podjetje Ingrad, ki delo opravlja, a delavci tega podjetja bi morali v prihodnje delati z večjo odgovornostjo in zavestjo, da lahko z normalnim odnosom povzroče razmeroma hude nesreče.
Tovrstne nesreče štejemo za poškodbe, ki jih je povzročila tretja oseba. Storivec mora poravnati stroške zdravljenja, izgubo dohodka in odškodnino za bolečine, ki jih je pretrpel poškodovani. Ce vse to seštejemo, dobimo kar lepo vsoto, ki nam pove, da takšna neprevidnost ni poceni.
R. M.
Kako je naš fotograf videl povečano storilnost
4.	Vsak interesent za kondicijsko vožnjo mora predhodno obiskati strokovni seminar. Posebno člani, ki že delj časa niso sodelovali v javnem prometu
5.	Kondicijsko vožnjo brez spremljevavca sme potrjevati samo komisija tov. ing. Vrhovec, Lužar in Sulič, ki jo je določil UO
6.	Kondicijske vožnje se lahko izvajajo v času, kadar ni tečajev za voznike amaterje A in B kategorije
7.	Pravila bo UO po potrebi korigiral
8.	Izvoljena komisija odgovarja za pravilno izvajanje kondicijskih voženj.
Kalkulacija za kondicijsko vožnjo z avtomobilom Fiat 600 D s spremi jevavcem:
Stroški za 1 km:
Bencin 0.751	6. din
Olje 0.0625 dkg .0.25 din Amortizacija	3.75 din
Spremljevavec	4. din
Skupaj: 14.00 din
Stanovanja za udeležence NOB
Z velikim zanimanjem spremljajo vsi delavci način in kriterij ocenjevanja delavca, delovnega mesta, dosedanjega stanovanja, kakor tudi vse drugo, kar služi za pridobitev točk oziroma stanovanjske pravice
Pojavljajo se tudi konkretna vprašanja, koliko točk pridobijo člani ZB, ki so sodelovali na političnem ali družbenem področju v času od 1941—1945. Stanovanjska komisija bo zavzemala pri točkovanju sledeča stališča:
Zasluge v ljudski revoluciji na političnem ali družbenem delovanju: borcem NOB v času od leta 1941 se dodeli 30 točk, borcem NOB v času od leta 1942 se dodeli 23 točk, borcem NOB v času do 8. 9. 1943 se dodeli 15 točk, borcem NOB v času po 8. 9. 1943 se dodeli od 5 do 10 točk.
Delavcem, ki jim je zgoraj navedena doba priznana enojno, se jim dodeli 50% dosegljivih točk, na enako število točk so upravičeni tudi ožji družinski člani — udeleženci NOB.
Zasluge svojcev, ki niso člani gospodinjstva (starši, bratje in sestre), pri točkovanju ne moremo upoštevata.
Vsi udeleženci NOB, prosivci za stanovanje, ki še niso predložili tozadevnih potrdil, naj jih čim-prej predložijo stanovanjskemu spisu v kadrovskem sektorju, soba št. 39.
S. P.
KINO
METROPOL
14.-16. VI. danski lilm ZADNJA ZIMA 17.-19. VI. japonski barvni film ŠAMPION IN IGRAVKA
20.	-22. VI. juflosi. lilm SENCA SLAVE
21.	-26. VI. angleški film NUJNO VABILO 27.-30. VI. italijanski lilm BELI ŠEJK
1.-4. VIL Iranc. fiLm GREH MLADOSTI 5.-9. VII. angleški film SMRT 1’REZI
10.-13. VIL ruski bnrvni film HAJDU-ŠKA KRI
14.-17. VII. ital. lilm MLADOLETNICE
UNION
14.-17. VI. italijanski lilm CIOCIARA 18 -21. VI. jugoslovanski film NOCOJ ' SE BOMO SREČALI
22.-25. VI. angleški film SOS PACIFIK 24.-30. VI. italijanski lilm DEKLE S KOVČKOM
1.-4. VII. ital. barvni film SVET PONOČI 5.-8. VIL egipčanski lilm SLAVČKOVA PESEM
9.-12. VII. mnd/nrski barvi film LEILA IN GABOR
■ 17. VIL ameriški barvni lilm SERENADA VELIKE LJUBEZNI
Za predvideno vožnjo 150 km bi znašala cena vožnje 150X14 2.100 din.
Kalkulacija za kondicijsko vožnjo z Fiat 600 D brez spremljevavca :
Stroški za 1 kilometer:
Bencin 0.751	6. din
Olje 0.0625 dkg 0.25 din Amortizacija	3.75 din
Skupaj:	10.00 din
Za predvideno vožnjo 150 km bi znašala cena vožnje 150X10 1.500 din.
Kalkulacije za kondicijsko vožnjo z motorjem Panama 250 cm* še nismo izdelali, ker se za vožnjo z motorjem nihče ne zanima. V kolikor bo naraščal interes za opravljanje kondicijskih voženj z motorjem, bomo kalkulacijo objavili naknadno.
Za dosezanje pravice koriščenja kondicijske vožnje je posebno važna točka, ki bo poleg drugih odločilna. Zato obveščamo vse interesente. da bomo omejena predavanja — seminarje organizirali v drugi polovici maja in delno junija.
Z obvestilom o načrtih aivtomo-to krožka smo začeli z vrsto obvestil, ki bodo člane kolektiva seznanjala, kako in kje lahko zadovoljijo svojega konjička tudi v drugih krožkih društva.
S. V.
Tako si Pepe zamišlja mehanizirano polnjenje retort v topilnici
BRZOTURNIRJI IN TEKME
V zadnjih mesecih, ko še ni izhajal Cinkarnar, je naša sekcija odigrala vrsto tekem oziroma brzoturnirjev. Na •kratko bomo objavili tehnične izide teh prireditev.
Brzoturnirjev je bilo odigranih deset z naslednjimi izidi:
I.	Brzoturnir v Šentjurju:	1 ing.
Pipuš, 2. Dečko, 3. ing. Zmaher (Sl, 4. Gajšek (S), 5. ing. Marjanovič, 6. Krašovec. 7. Persolja, 8. Lesjak (S), 9. Janežič ml. (S), 10. Smole (S), 11. Šalej J. (S), 12. Šalej R. (S).
II.	1. Dečko, 2.—3. Počivalšek in ing. Pipuš, 4. Arh.
III.	1. Arh. 2. ing. Pipuš, 3. Dečko, 4. Jančič 5. ing. Stegenšek, 6. Počivalšek, 7. Persolja, 8. Naraks, 9. Krašovec, 10. Zorko, 11. Žardoner, 12. ing. Marjanovič.
JV. 1. Ing. Pipuš, 2. Dečko 3. PočivaJ-šek, 4. ing. Marjanovič, 5. Kantušar.
V.	1. Snajder, 2. Mraz, 3. Persolja, 4. Dečko, 5. Počivalšek. 6. Zorko.
VI.	1. ing. Pipuš, 2.-3. Dečko in Snajder, 4. Počivalšek, 5. Persolja. 6. Zorko.
VII.	1. Snajder, 2.-3.. Jančič in ing. Pipuš, 4.—5. ing. Marjanovič in Mraz,
6.	Zorko.
VIII.	1.—3. Dečko. ing. Pipuš in Snajder, 4. Persolja. 5. Zorko.
IX.	1. ing. Vrhovec, 2.—3. Arh in ing. Pipuš. 4.-5. Dečko in Snajder, 6. Jančič
7.	Počivalšek. 8.—9. ing. Marjanovič, j n Persolja, 10. Zorko, 11. Vrbovški, 12. Naraks.
ing. Vrhovec, 2. Primožič (Kli-s inir. Pinuš. 3 P/rČi-
Našn sekcija je odigrala dve prijateljuj tekmi s šahovskim krožkom v Seniorju. Tekmo v Šentjurju so naši igravci (Bočili v svojo korist z rezu 1 tatom /* : 2t/j. Posamezni izidi partij so bili aslednji:
Snajder - Ivo Janeži« remi, ing. Piliš - ing. Zmnher 1:0. Defko - Šalej nže 1:0, ing. Marjanovi« — Gajšek 1:0, crsol.jn — Mondot 1:0, Jančič Lesjak 0 Krašovce — Šalej Rudi 0:1, Vrtovce - Janežič ml* 0:1.
Povratna tekma v Celju seje kon-
Janežič Ivo — Snajder remi, Gajšek — ing. Pipuš 1:0 (brez igre), mg Zmaher —Dečko remi, Šalej Jože — ing. Klin-ger remi, Le*jak — Počivalšek 0:1, Vodnik — in. Marjanovič remi. 2itnik — Sinidt 1:0, Šalej Rudi Zorko 0:1.
K srečanju s Scntjurčani naj Sc dodamo, da so prav ta srečanja pripomogla, da sc je ponovno poživel šah v lem okolišu, kar dokazuje da so Sent-jurčani potem šo odigrali vrsto tekem in organizirali turnir za prvenstvo Šentjurja.
Strokovno izobraževanje gasivcev
Poleg teoretičnega znanja mora operativni član Gasuvskega društva obvladati še praktično delo, ki terja velik napor in težavno delo posameznika. Člani društva morajo biti zdravi, da lahko prenašajo vse napore, ki jih doživijo v naši organizaciji. Naš gasivec mora imeti precejšnje znanje, ker se v raznih nesrečah srečujemo s številnimi problemi, ki jih moramo seveda obvladati.
Strokovno izobraževanje smo organizirali tako, da morajo člani društva dvaktrat mesečno obvezno na vaje. Vaje imamo po planu, ki ga predpiše upravni odbor na predlog operativnega vodstva. Vsak član mora po šestih mesecih v društvu opraviti izpit za izprašanega gasivca. Do tega časa je gasivec pripravnik, po opravljenem izpitu je pa izprašani gasivec. To je hkrati tudi prvi čin v gasivstvu. Nadalje si lahko naši člani s šolanjem pridobijo še čin
gasivskega častnika, to pa seveda kakor sem že omenil, samo če dokončajo šolanje in če opravijo izpit.
Strokovno znanje našega članstva je dokaj dobro, vendar potrebujemo še več teoretičnega znanja, prevsem iz kemije elektro tehnike, stavbarstva, fizike in vodogradnje. Zato potrebujemo seveda predavatelje iz vrst tehničnih strokovnjakov. Del izobraževanja je tudi v strokovnih ekskurzijah, ker si na teh ogledamo naprave požarne varnosti v različnih tovarnah in njihove preventivne ukrepe. V različnih vrstah industrije je požarna varnost in preventiva drugačna, ravno zaradi tega je koristno prirejati strokovne ekskurzije, ker so tudi pri nas oddelki, ki se razlikujejo od drugih. Ta način izobraževanja je že pokazal uspehe, ker so se lahko člani sami prepričali, kako so preventivni ufcre-
KADROVCI PRED ZAPRTIMI VRATI
če ne gre drugače, gre tudi skozi okno. Toda — zakaj potem zaklepamo
vrata?
Kegljaška sekcija
2e precej češe je od tega, ko je izšel v Cinkarnarju zadnji članek o delovanju kegljaške sekcije Cinkarne. To pa ni bila krivda dopisnikov, temveč uredniškega odbora Cinkar-narja. Zdaj, ko je urejeno, da bo Cin-karnar izhajal redno vsak mesec, bodo tudi kegljaška poročila redna in člani kolektiva bodo lahko sproti sledili delovanju sekcije. Do danes je sekcija imela veliko uspehov, pa tudi neuspehov. Uspehi gredo na račun članstva, neuspehe pa lahko pripišemo na račun posameznih težav, ki so se javljale često in ovirale uspešnejše delovanje sekcije.
Najprej bi hotel omeniti, da je prvenstvena težava glede članstva. Trenutno ima sekcija 13 članov, ki so zelo aktivni. Vendar je to število v splošnem nezadovoljivo, saj tako majhno število članov zavira normalno delovanje in doprinaša, da nastopajo včasih še druge težave. To pa zategadelj, ker se primeri, da bi morala sekcija nastopati, pa hi možnosti oziroma je onemogočeno sestaviti moštvo, ker ni na razpolago dovolj članov. Od teh članov, ki so vključeni v sekcijo, je 7 — 8 članov, ki delajo na izmeno ,zato je dokaj Cest primer, ko je treba tekmovati, ne morejo priti, ker so v službi. Zato je nujno, če hočemo, da bo sekcija še naprej obstajala in zastopala Cinkarno, kot jo je do danes, da se število članstva poveča. Ker samo na ta način se bo kvaliteta dvignila, možna bo Izbira, a hkrati tudi uspehi ne bodo izostali.
Zato pozivamo člane kolektiva, ki imajo interes za to dejavnost športa, da se vključijo v sekcilo. Sekcija ima redne treninge vsak ponedeljek in soboto od IB. — 19. ure na kegljišču Ingrada — Ljubljanska cesta. Hkrati vas obveščamo, da lahko dobite vsa pojasnila pri tovariših: Jančič Jožetu — topilnica: šmon Leopoldu — glavni laboratorij in Veranič Jocotu — pik, novi obrat Cinkarne.	Aco
STBELSTVO Mladinsko prvenstvo
t
Tovarniški komite LMS je v počastitev Dneva mladosti organiziral športno tekmovanje v streljanju, šahu in tenisu. Udeležba na tekmovanju je bila porazna. Strelskega tekmovanja se je udel.e-1 ožilo sedem članov, v šahu in tenisu pa ni bilo nikogar.
Vprašujemo sc, če res ni med več kot tri sto mladinci nikogar, ki bi ga veselil šport? Vedeti je potrebno, da ne bomo našli razumevanja za pornočr, dokler ne
bomo ničesar pokazali, pa naj bo to vsaj volja in pripravljenost. V Cinkarni imamo vse pogoje, da bi začeli množično z raznimi športnimi dejavnostmi, a vendar je zanimanje za to zelo majhno. Mladinci in mladinke, razmislite nekoliko o teh stvareh!
v-0—
Strelska ekipa Cinkarne, ki se je udeležila strelskega tekmovanja v počastitev Dneva mladosti, sc je na tekmovanju lepo uveljavila, saj je dosegla prvo mesto. Med posamezniki so se posebej izkazali Boris Brečko, ki je dosegel prvo mesto, drugo mesto je zasedel Maks, Pečnik, Ciril Počival« ek je prišel na četrto mesto; nekoliko slabši so bili Maks Kosec (dvanajsti) in Franc Kosec (šestnajsti). Udeležencem strelskega tekmovanja čestitamo za dosežene uspehe. —0-
Že od 1. junija dalje imajo razne športne sekcije redne treninge. Vse sekcije imajo treninge ob 17. uri in sicer v sindikalni dvorani; ob torkih tenis, v sredah streljanje, ob Četrtkih šah in ob petkih rokomet na igrišču pri Tehnični srednji šoli.
OBISKALI SO BOLNE
Ob prvomajskih praznikih so naši delavci obiskali vse tovariše, ki so na zdravljenju, bodisi doma ali v raznih zdraviliščih. Bolniki so se obiskovavcev zelo razveselili, četudi so jim prinesli samo skromna darila. Na sliki je tovariš Jože Kaurič, ki je bil pred časom operiran na hrbtenici in je zdaj v zdravilišču v Laškem. Kakor vsi drugi, tako se tudi on zahvaljuje vsem tovarišem, ki so ga v času bolehanja obiskali.
pi .potrebni in nujni.
Našemu društvu manjkajo prostori za teoretično izobraževanje, kajti v teh prostorih bi morali imeti vse učne pripomočke v raznih prerezih, ker ravno na ta način lahko prikažemo našemu članstvu, kako delujejo razni aparati, ki z njimi gasimo različne vrste požarov.
V letošnjem programu smo določili največjo skrb strokovnemu izobraževanju, predvem teoretični obdelavi. Zato nameravamo povabiti v naše vrtse naše inženirje in tehnike, da bi nam strokovno obrazložili zgoraj omenjene predmete. Ti tovariši praktično ne bi vadili z nami, dovolj bi bilo, če bi nam dali teoretično znanje. S tem bi opravili ogromno delo v prid požarne varnosti v podjetju, ker se moramo zavedati, da čuvamo velike vrednosti osnovnih sredstev. Naši strokovnjaki bi lahko pomagali našim članom ga-sivcem z nižjo izobrazbo, da bi laže reševali naše skupno premoženje in naše proizvodne dobrine.
S. L.
ŽENSKI ŠAH V CINKARNI
Kakor je razvidno iz poročila o letnem sestanku šahovske sekcije, je v delovnem načrtu predvideno. da bomo organizirali ženski šah v Cinkarni. Na prvi pogled izgleda ta odločitev mogoče neizvedljiva. Toda. če pogledamo, kakšen razmah je doživel ženski šah v zadnjih letih v naši državi, potem je razumljiva odločitev naše sekcije. In končno, zakaj ne bi ženski šah vpeljali prav v delavskih kolektivih. Res je. da v Cinkarni ni zaposlenih veliko žensk, ker so pač pogoji našega kolektiva takšni. Toda iz vrst žensk, ki delajo v Cinkarni, se jih gotovo nekaj zanima za šah, niso pa našle poti v našo sekcijo. Ni namen šahovske sekcije, da privabi samo tiste, ki že obvladajo igro. pač pa da vključi vse. ki se zanimajo za šali sploh. Tako je predvideno, naučiti pravila igre tudi tiste ženske, ki to do sedaj niso obvladale, ter vaje za tiste, ki že obvladajo 'igro.
Odbor šahovske sekcije je prepričan. da bodo naše ženske imele razumevanje za to odločitev in se vključile v naše vrste.
Prijave za vključitev žensk v šahovsko sekcijo sprejema tovariš Dečko, mojster v kemijskih obratih 1.	1. Š.
Recept za izdelavo
Na, S, O, 90 %
Natrijev hidrosulfit pripravimo tako, da pomešamo natrij in žveplo. Zmes kuhamo pri 150” C, potem jo precedimo. Tisto, kar ostane na situ, posušimo. Ce želimo imeti čisti Na, S,04, potem dodamo še nekaj ostankov časopisnega papirja in vsa reč je gotova. Pakiramo jo v pločevinaste bobne po 100 kg neto.
Komisije
delavskih
svetov
(Nadaljevanje s 3. strani)
DS EE kemija II - TOB:
Gospodarsko-finončnn komisija: inž. Rudi Siblij Ivan Mlakar, Karel Lešek.
Komisija za sprejem in odpust: Jože Mastnak — predsednik, Jože Lajler, Marija Senica — člana.
Komisija za osebne dohodke: Pavel Lesjak — predsednik, Jože Ašenberger, Franc Brecelj — člana.
Komisija za socialno-zdravstvena in HTV vprašanja: Siro Cah — predsednik, Vinko Jesenovec, Štefan Kresnik.
Disciplinska komisija:	Jože Rošar
-- predsednik, Matilda Krušeč, Vinko Zager, Karel Esih, Marija Senica, člani.
TODA DRUG MESEC BI BIL NA ENAKEM
Kmalu po 13. maja smo prejeli obvestilo. da lahko vsi tisti, ki nas je tokratna delitev osebnih dohodkov prizadela. dvignemo akontacijo, ki bi nam pomagala prebroditi čas do naslednje delitve osebnih dohodkov. Tudi sam sem bil med prizadetimi, a se vseeno nisem javil, ker sem računal v naprej, še marsikateri med nami je podobno računal, in četudi ni nihče nasprotoval obvestilu, ki ga je izdal tov. inž. Drago Čeh, >endar se ni prijavil za akontacijo, ker bi si lahko sicer kdo mislil, da delavci ne dobimo dovolj velike osebne dohodke. Prepričan sem, da vodilni delavci vedo, koliko smo prejeli ini drugi. Toda povedati hočem, da ne bi kdo mislil, da smo res dovolj zaslužili in da se zato nismo javili za akontacijo. Prepričan sem namreč, da se bo naš položaj poboljšal, a ne poslabšal, saj bi sicer delavci takšne datume pričakovali zelo žalostno, a to bi se v naši družbeni ureditvi ne smelo dogajati, saj živimo v dvanajstem letu delavskega upravljanja.
M.
Tovarišu, ki je pisal gornje vrstice sporočam, da naj v prihodnje podpiše dopis s polnim imenom, ker sicer ne bom vedel, komu naj nakažem honorai za objavljeni prispevek. Kar zadeva pa njegovo razglabljanje, mu priporočam, da si prebere še članek v tej številki: »Ne režimo si prevelikih kosove. Sicer pa upam. da se bomo v prihodnje še lepo razumeli.	Urednik
Kaj so dosegli?
Slišal sem govoriti o nekih neredih v Tovarni emajlirane posode, o čemer se nisem mogel prepričati, vse dotlej, dokler nisem o tem zvedel v poročilih avstrijskega radia; Pri tem sem se vpra-
Kam čez nedeljo?
Po napornem delu si človek želi počitka, in kadar je lepo vreme, se sprašujemo, kam bi šli čez nedeljo, da bi se navžili svežega zraka ter se prijetno razvedrili. Prav gotovo je že bil vsak izmed vas v planinah, če ne — potem se prepričajte, da je to zelo zdrav in lep šport. Vsak korak, ki ga napravite, vam odkriva nove lepote naših planin, ki so prepojeno s krvjo naših rojakov.
V podjetju verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel da imamo Planinsko sekcijo, ki organizira vrsto visokogorskih in planinskih izletov. Če še niste član, lahko postanete in s tem dobite ugodnost oziroma popust pri prenočevanju v vseh planinskih postojankah.
Letos bo naša sekcija organizirala izlete po naslednjem vrstnem redu:
23.	in 24. junija izlet na Urško goro preko Slemena.
1..	2.. 3. in 4. julija pohod preko Kamniških planin od Jezerskega do Robanovega kota.
14.	in 13. julija pohod preko Pohorja — Ruše — Slovenj Gradec.
4. in 3. avgusta izlet na Peco.
18. in 19. avgusta — Karavanke — Begunjščica — Stol.
6.,	7., 8. in 9. septembra izlet v Ju--li jce.
15.	in 16. septembra izlet na Nanos.
20. in 21. oktobra zaključni izlet na
Kočo na Pesku.
Planinska sekcija organizira izlete, vendar se lahko prijavijo vsi člani kolektiva. ne glede na to, če so člani ali ne. Podrobnejša navodila lahko dobite pri predsedniku — tov. Viktorju Ska-letu — topilnica.
šal, kako to, da vedo v tujini več o nas, kakor mi sami, in če ve naš Tito tudi toliko o teh stvareh, kakor vedo druge države?
Saj nimam nič proti delavskemu razredu v Tovarni emajlirane posode. Njihovi prepiri so njihova stvar. Zanima me samo, če bodo tako kaj dosegli. Ne gre mi v glavo, da v času, ko imamo delavsko upravljanje in ko povsod govorimo o tem, še vedno prihaja do podobnih nesporazumov. Tudi to vem. da zakoni vsaj na papirju ščitijo pravice delavcev, vendar delajo gospodarske organizacije še vedno tako kolegialno, da delavec nima tistih pravic, ki o njiih že vsi vemo. Upam, da tisti, ki so slišali Titov (tovor v Splitu, ne delajo več tako. Toda Tito ne utegne, da bi se z vsakim posebej ukvarjal, zato pa imamo sodišču.
Vendar čestokrat mnoga naša sodišča niso dovolj dosledna in ostra in ne upoštevajo nasvetov, iti jih daje tovariš Tito. Tako potem gospodje še vedno ostanejo poštenjaki jn imajo spet možnost, da izkoriščajo delavca. V Celju imamo namreč dosti .primerov, ko je bil nekdo obsojen, a je po prestani zaporni kazni prišel nazaj . na isti položaj — ali pa še na boljši.
Zato poudarjam, da ne smemo v prihodnje dovoljevati takšnih dejanj, ker bo naša družbena ureditev sicer trpela in bo delavsko upravljanje počasi izginilo.	I
In kaj bi lahko dosegli?
V tovarni Emajlirane posode so se zares nekoliko sporekli, a to saino zategadelj, ker ... no, ja . . . Vsakdo včasih seže v svoj žep pregloboko, pa mora zato drugič vzeti manj iz njega. Saj to smo si okusili že vsi. Pametno je zatorej. če imamo šf kje kakšen predalček, ki nam v takih primerih dovoljuje, da si pomagamo iz zadrege.
Kar pa zadeva o tujih radijskih postajah, lahko že vemo, da je Jugoslavija toLiko zanimiva, da skušajo na vsak način blatiti našo ureditev, če le morejo. Vendar — če ste kdaj poslušali Albance
—	potem vam je jasno, kako so si že obrusili^ jezik, a vedno neuspešno.
Mi vsi vemo dovolj o nas samih in ko že omenjate Titov govor, vam mora biti jasno, da tudi on ve dovoli, vsekakor pa več, kakor vedo v tujini, kjer nimajo niti pojma, kako bomo pri nas rešili še vrsto stvari, ki tujcem ne gredo v račun. Jugoslavija je dosegla namreč že preveč uspehov, da bi se lahko tujci
—	ki so nam nevoščljivi — nad njimi veselili, četudi nam morajo to priznati.
A slednjič ostaja še vprašanje, kaj smo storili mi sami? Dragi tovariši, ste kdaj videli kakšno napako pri nas? Ste kdaj storili kaj, da bi jo pooraviLi? Ste kdaj sami naredili kaj narobe? Ste to priznali in popravili? Takšni smo ljudje. Smet v tujem očesu vidimo, bruno v lastnem pa ne. Lahko bi dejali po svetopisemskih besedah: Naj vrže prvi kamen vanjo, ki je brez greh«.
Da, vsi. po malem grešimo, toda zato tudi svoje grehe plačujemo. Marsikakšne napake bi se mogli že zdavnaj otresti, če bi bili ljudje pošteni in zavestni. Zatorej ne glejmo in ne kažimo na zadnje posledice, temveč si iskreno in odkrito priznajmo, da v sebi še vedno hlinimo pokornost, ki bi jo morala že zdavnaj zamenjati zavest socialističnega revolucionarja. In prav prebuja-nje te zavesti in njeno uveljavljanje v družbenem in delavskem upravljanju nam bo pomagalo, če bomo hoteli odpraviti napake in uspešno nadaljevati pot socialistične in samoupravne države, kakršne še ni nikjer drugje na svetu!
KADROVSKE
VESTI
V mesecu maju je prišlo 54 delavcev in odšlo 40 delavcev.
V POKOJ SO ODŠLI:
Alojz Korenjak iz valjarne (starostna pokojnina), Štefan Lugarič iz transporta (invalidska pokojnina), Frane Popovič iz mehanične delavnice (starostna pokojnina) in Jože Šorn iz transporta (invalidska pokojnina).
UMRL JE:
Janez Jevšinek iz topilnice POROČIL SE JE:
Štefan Varjačič iz pražarne. Čestitamo!
Skupina upokojencev ob slovesu pri tovarišu direktorju
V prejšnji številki me je tovariš urednik opravičil, ker vam nisem mogel napisati kaj več o mojih zapažanjih. Veste, dragi bravci, zadnje čase sem tako zaposlen, da še svojega bicikla nisem utegnil zaflikati. Sicer se mi to itak ni splačalo, ker so asfal-terji toliko časa premetavali kamenje po dvorišču pri kemičnih obratih in z biciklom sloh nisem mogel pomagati valjarju (ki se je celo nekajkrat pogreznil v peklensko kamenje!). Pa nazadnje so tudi asfalterji delo opravili, četudi pravijo, da so pri nas preizkusili neki novi način asfaltiranja, ki je od prejšnjega sicer dosti daljši, pa zato tudi nekoliko bolj drag.
Ko sem jih tako gledal, kako so lomili ročaje lopat, ko so se nanje naslanjali, sem se nehote spomnil naše stanovanjske zadruge. Ce še niste zvedeli, dragi bravci, vam povem, da imamo tudi v našem podjetju stanovanjsko zadrugo, ki je pravzaprav nekakšna podružnica stanovanjske zadruge »Dom«. Pri tem društvu obubožanih sem tudi jaz, ker sem sklenil, da moram nekako priti do stanovanja, pa četudi bi ga moral zidati zadružno, toda zidati v taki zadrugi, kakršna je naša, pomeni: zidati počasi in drago. Pa tudi Noe je dolgo gradil svojo barko, a slednjič je le zaplula (četudi je bilo njemu laže, saj takrat ni nihče dvigal cen gradbenega materiala).
No, tako sem začel skupaj z drugimi idealisti graditi svoj domek. Gradili smo, gradimo in bomo še nekaj časa gradili. Nekaterim se je med tem posrečilo, da so se vselili, mi drugi pa včasih razmišljamo, če ne bi bilo bolje,
DOGODIVŠČINE NAŠEGA. PEPETA
njihov glavar Atila. Ko je ta umrl, so Huni nehali ropati in so zato počasi izumrli.
V našem primeru se je zgodovina ponovila. V drugi polovici XX. stoletja se torej spet pojavijo Huni, četudi brez konj. Zdaj jezdijo bicikle, motorje — nekateri celo udobno vrtijo volane. Menim, da nimajo konj samo zategadelj, ker po mestnih ulicah ni dovoljeno jezditi in furati, razen v paradi. Ker pa stanovanjska zadruga ni parada, ni mogoče uporabiti konjev. Današnji Huni se mimo motorizacije in tehnike odlikujejo še po nečem, kar je zanje še posebej značilno: vsi imajo izredno spretne roke, kar dokazuje dejstvo, da skrivnostno izginjajo razni predmeti, potrebni pri gradnji hiše. Najprej je izginilo nekaj kubikov peska, za njim je romal cement, pa okna, vrata, opeka, cevi... Nekdo si je
HUNI V XX. STOLETJU
ZGODOVINSKA ZAPAŽANJA MIHE BICIKLA
da bi vse skupaj pustili in si uredili stanovanje na kakšni hruški (zaupno vam priznam, da meni ta misel prav nič ne ugaja, ker imam majhne otroke, vrh tega pa niti sam ne znam plezati). Kljub vsemu smo se torej odločili, da bomo našo gradnjo dokončali, četudi je to hudirjevo optimistična odločitev, kar bodo priznali tudi nekateri člani našega gradbenega
dopoldne pripeljal na gradbišče pesek ali apno, a popoldne je zaman iskal tudi drobtinice od pripeljanega gradiva. Drugi vpije iz kleti: »Se včeraj sem imel vsa vrata, danes pa mi tri manjkajo!« — skratka: za našo zadrugo je značilno hunstvo. (Dragi bravci, ta ugotovitev ni zrasla na fižolovki!) Zlobni jeziki sicer pravijo, da imamo preveč nadzora, a to je
odbora, ki so bili izpregli, še preden smo končali z zidarskimi deli. Jaz mislim, da smo tega krivi sami, ker smo jih premalo honorirali, pa so zatorej dejali: Brigo moja prednji na drugoga (ali po naše: Reši se kdor se more. Temu bi menda po kitajsko rekli: Catch as you catch can, kar bi mogli prevesti — Zgrabi, kakor znaš!) Medtem ko smo gradili — zdaj seveda vsak zase, kajti to ni več stanovanjsko društvo, če ni gradbenega odbora — smo uspeli ponoviti nekaj poglavij iz zgodovine Hunov. Iz osnovne šole se še vsi spominjamo, da so bili Huni
golo natolcevanje. Lani, na primer, še preden so nekateri iz gradbenega odbora vrgli puške v travo (tam okoli nas namreč ni koruze), smo imeli približno na tri delavce dva nadzornika, pa se je vseeno primerilo, da so zidarji zazidali vodovodne ventile kar v zid (nazadnje nas bodo še obdolžili, da zganjamo razkošnost, kajti dva naravna izvirka iz stene u hiši je vsekakor luksuz). Tu sem sicer nekoliko kritiziral nadzor, a bom tukaj popravil. Ti možje so bili kljub temu zelo varčni. Nikakor niso dovolili, da bi karkoli potrošili v preveliki
Ob vrnitvi na delo z dopusta jc imel Pepe povedati tovarišem številne zgodbice. Seveda je previdno zamolčal vse nevšečnosti in se je pohvalili, kolikor je le mogel. Tovariši so ga z zavistjo poslušali, ko jim je govoril o čolnarjenju v mesečini, o ribicah, ki so kar same skakale v čoln in silile z njun na ples in še o mnogih drugih prijetnostih. Toda — so si mislili — zanj je to minilo, nas pa še čaka.
Branko Pustoslemšek:
Doma Pepetu ni bilo treba ničesar pripovedovati. Njegova Kata je vedela že vse. Kaj vse — vedela je celo več, kakor je znal Pepe povedati svojim tovarišem. Ce bi Pepe med obilico Katinih besed splob utegnil misliti, bi gotovo dejal: Bilo bi čudovito, če bi bilo zares tako. Toda Pepe je bil preveč zaposlen z mislijo, kako bi ušel razjarjeni ženi, ki je očitno sklenila, da bo v prihodnje igrala nogomet.
10.
Naslednjega dne Pepe ni prišel na delo. Tovariši so si poredno mežikali in namigovali, češ po napornem dopustu si je zares zaslužil še malo počitka. Toda Pepe je bil v hudih škripcih. Moral se je oglasiti pri zdravniku, ki je ves začuden ugotavljal: Levo oko zaslepljeno, mankajo trije zgornji zobje in dva spodnja, roka skrivljena, noga pretegnjena, hrbtenica usločena... Končna ugotovitev: huda nesreča pri...?
OGLED SVETOVNE RAZSTAVE PATENTOV V BRUXELLESU
(Nadaljevanje in konec)
Popoldne smo imeli prosto in vsak si je lahko ogledoval, kar ga je pač zanimalo v Bruxsellesu. Mene so zanimali patenti in sem vse popoldne prebil na razstavišču. Moje zanimanje je poplačal še povsem nepričakovan dogodek. To popoldne sta si ogledala razstavo namreč belgijski kralj in kraljica. Precej časa sta se zadržala v prostoru, kjer so bili razstavljeni jugoslovanski patenti in sta se zanje očitno zelo zanimala. Kralju je bila precej všeč polavtomatska lovska puška Bori voj a Paniča. Kraljevski par sem tudi slikal v času, ko si je ogledoval jugoslovanske patente, a žal v dvorani ni bilo dovolj svetlo in zato slike niso toliko uspele, da bi jih mogel objaviti.
Popoldne je naglo minilo. Zvečer smo se udeležili svečane razglasitve uspehov in podelitve odlikovanj in diplom. Jugoslovani smo bili precej presenečeni, ko smo zvedeli, da smo se v skupnem uspehu zvrstili na tretje mesto. Mene je seve še posebej razveselila vest, da so me odlikovali s srebrno medaljo in diplomo.
V nedeljo zjutraj smo se poslovili od Bruxellesa in nadaljevali pot proti Parizu. Okoli poldneva smo izstopili na severnem kolodvoru (Gare du Nord). Naše prvo zatočišče je bil seve hotel, a po kratkem počitku smo se že napotili v znameniti muzej Louvre. Tu smo si mogli seve ogledati samo najpomembnejše umetnine, kajti za bolj podroben ogled nam ni preostajalo dovolj časa. Iz Lou-vra smo se nupotili čez Elizejske poljane mimo Elizejske palače (sedež predsednika francoske republike) do Slavoloka zmage in h grobu neznanega junaka. Od tod pa smo šli dalje k simbolu Pariza veličastnemu Eifflovemu stolpu. Stolp so zgradili leta 1870 in je bil takrat s »00 metri višek gradbene tehnike. Danes je po višini na četrtem mestu v svetu, nad njim so še samo moskovska televizijska antena (nekaj čez -100 m), Empire State Building v New Yorku (380 m in z 20 metrskim podaljškom televizijske antene) in Chrvslerjev nebotičnik (324 metrov) tudi v Nevv Yorku. Na Eifflov stolp vozijo do drugega nadstropja (150 metrov) štiri velika dvigala, od tod do vrha pa samo eno.
Z vrhu Eifflovega stolpa je čudovit razgled, pravo doživetje. Ves Pariz z daljno okolico je gledavcu pod nogami in iz morja hiš se ločijo znamenite palače. dvorci, cerkve in drugo. Kdo bi mogel popisati vso to množico znamenitosti in bogate paše za oči! Eotoapurat je še najbolj poslušen. Ovekoveči sem Pariz z vseh štirih nebeških strani in že nas je dvigalo vračalo na tla, k vznožju
količini. Tako jim je celo uspelo nekatera betonska dela opraviti z minimalno potrošnjo cementa. Sicer pa, ljudje so morali nekaj dati od sebe, če so bili že plačani za to. Veste, dragi bravci, zidati v taki zadrugi ni prijetno.
Slišal sem o človeku, ki si je tudi omislil gradnjo hiše, vendar ga je ta gradnja pripravila tako daleč, da je moral prodati vilo, šele potem je lahko dobil kredit za gradnjo hiše. Nevoščljivci mu očitajo, češ kupil si je avto. Jaz pa mislim, da ni nikjer zapisano, da bi moral kupiti buldožer, če že zida hišo.
Miha Bicikl
stolpa, ki so pa v teh dneh čuvala sira-žarji, da ga ne bi OAS-ovci spustili v zrak s plastičnimi bombami. Domov smo se vračali s podzemeljsko železnico, ki je bila — kakor skoraj vse v Parizu — spet svojevrstno doživetje.
Zvečer smo se še nekoliko sprehodili po Parizu in si ogledovali nočni utrip nuj bolj razglašene evropske metropole seveda samo ogledovali, kajti preveč je mikavnega, da bi si mogel kdo izbrati samo nekaj, ker bi mu bilo potem za drugo žal, a vsega v eni noči vendar ni mogoče okusiti.
še nihče n.i prišel z zavezanimi očmi, d« ne bi zavil k levemu ali desnemu robu. Mi seve nismo utegnili preskušati, če znamo hoditi ravno tudi z zavezanimi očmi, temveč smo si raje ogledali še nekaj drugih znamenitosti v Benetkah, ki jih nikakor ne manjka.
S kratkim postankom v Trstu smo zaključili naše osemdnevno potovanje po Evropi. Ob čaši kraškega terana in v prijetnem razgovoru smo se bližali Ljubljani, kjer smo se zadovoljni poslovili, saj smo videli lep kos sveta, a nazadnje nam je bilo vseeno vsem jasno: ljubo doma, kdor ga ima!
Ob zaključku svojih opisov, ki nikakor niso mogli v dovoljni meri prikazati vsega tega, kar smo videli in doživeli na potovanju, ki mi bo ostalo v trajnem spominu, se prav posebej zahvaljujem še upravnemu odboru podjetja, ki mi je omogočil, da sem si ogledal razstavo patentov v BruxeLlesu in še vrsto drugih znamenitosti, katerih morda sicer nikoli ne bi videl.
Križanka „CC" I
Najbolj romantičen predel Pariza
—	sprehajališče ob Seini. V ozadju je most čez Seino in stolpa
cerkve Notre-Dame.
Naslednjega dne, v ponedeljek, smo si ogledali še zgodovinsko ječo Bastilijo, veličastno cerkev Notre-Dame (Naša Gospa), ki je mimo drugega znana tudi po romanu Victorja Hugoja Notredamski zvonar (videli smo tudi film!) in se slednjič povzpeli še na Montmartre, pariški okraj, kjer žive umetniki in kjer so.vsa znamenita pariška zabavišča, med njimi tudi Moulin Rouge, ki ga prav tako poznamo iz filma in po popevki Neznanku, povej . . .
Zvečer smo se odpeljali s kolodvora Gore du Lyoil skozi Lausannc do Milana. Tu smo sc ustavili in si v štirih urah ogledali mesto, kolikor smo pač uspeli. Naslednja |>ostoju so bile Benetke, kjer smo seve morali vldeH Markov trg s številnimi golobi. Pravijo, da je za ta trg značilno tudi to, da čezenj
—	četudi je zelo prostran kvadrat
Vodoravno: 1. kratka pripomba; 6. padavina; 7. žensko ime; 9. oddelek s parnimi kotli; 10. avtomobilski znak za novomeški oikraj; 11- konica; 13. kazalni zaimek (množina); 14. naredim; 19. tuj izraz za lužine; 20. nasilnež, trinog.
Navpično:	1. osebni zaimek;
2. število; 3. proizvod pražarne; 4. oziralni zaimek; 5. pomilostitev; 6. poželenje, občutek v zobeh; 8. dva enaka soglasnika; 12. nasprotno od svetel; 15. vrsta glasu; 16. okrajšava za polkvalificiran; 17. veznik; 18- izvor.
Izpolnite, izrežite in vrzite v nnbiralntk sCinkarnarjcva pošta«!
Ste zadovoljni z našo številko? Da - ne. ------------------------------—
Kaj vam je najbolj ugajalo? ----------------------------,—_--------------
O Čem bi nuli brali prihodnjič? _________________________________________