3. štev. Novo mesto, 10. februarja 1912. Letnik. XXVIII. DOLENJSKE NOYIC E Iihajajo 10. in 25. Tsacega meseca. Cen« jim je b poStnino Tred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NarocniDa za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, t Novem mestu. \ Gospodarstvo. Opomin našim vinogradnikom gledé predstojeće režnje po vinogradili. Slehernemu vinogradniku mora biti iz lastnega opazovanja poznat velik škodljivec na trtah, namreč takozvani seneni ali kisli ćrvićek. Seneni črviček pravimo mu zato, ker se prikaže vprvič ob cvetenju zaroda na trtah, katerega grdo razjeda, no takrat se pa tudi že seno kosi. Odtod njegovo ime seneni irviček. V drugič prikaže se pa, ku grojzdne jagode že kakor grah debele in tudi še debelejše postanejo. Takrat se zajé v še popolnoma nezrele, toraj še jako kisle jagode; od tod ime kisli črviček. Vsled ranitve in takrat padlega dežja pričnejo načete jagode goiti. Gniti pričnejo pa tudi sosedne jagode, dasiravno niso nič po črvičku ranjene. To je že druga škoda, katero ta škodljivec na trtah prouzročuje. In ta Škoda je v gotovih vinorodnih krajih — osobito na južnem Tirolskem in na Nemškem — velika, da že kar velikanska. Pri nas nismo imeli do zdaj vzroka, se o bogvekaj veliki poškodbi vinskega pridelka po tem škodljivcu pritoževati. Vendar je pa gospodarska dolžnost vsakega vinogradnika za to skrbeti, da se njegovo pomnoževanje kar le mogoče zatira. Saj se pač ne ve, kaj bodočnost lahko se seboj prinese, ako se za tega škodljivca ne brigamo, ampak ga v nemar puščamo. Da bi ga v zarodu in se nezrelem grozdju uničili, izumili in priporočali ter uporabljali BO drugod že več let razne strupene tekočine. Te Pod. 2. nepravilno, siSia^rifk. usikava se s posebnimi pripra- "»^'tSkf"' vami — sikalicami — v napadeni zarod in grozdje. Pri nas se ni v tem oziru, vsaj v kolikor je to nam znano, se ničesar storilo. Sicer se pa dotična poročila tudi iz tistih krajev, v katerih so taka sredstva upotrebovali — kakor na Nemškem — večinoma neugodno glasč. Kakor se pri vsakem drugem kmetijskem škodljivcu, bodisi živalske ali pa rastlinske narave, gledé njegovega preganjanja še najboljši uspeli s tem doseže, ako se ga v njegovem naatanju in njegovi pomnožitvi kolikor mogoče ovira ; se bode jednaki uspeh gotovo tudi pri tem škodljivcu dosegel. In zato hočemo danes našim vinogradnikom dva taka pripomočka ali sredstva priporočati, ter jih v njihovo lastno korist pač naravnost prositi — da se jih gotovo poslužijo. To store tem ložej, ker oba dva, ne takorekoč, ampak kar naravnost istinito nič ne staneta. Prvi pripomoček je ta, da ob času režnje trt vse palce (čepe) in napnence (šparone, ločne), katere mislis na trti napraviti, na njih koncih tako skrajšaš, to je odrežeš, kakor to pridejana podoba št. 1. kaže. Skrajšati se mora toraj za palce ali napnence namenjene mladike (rozgve) skozi kolence nad najvišjim očesom palca ali napnenca, ne pa skozi člen med kolenci. Ako se namreč skozi člene reže, toraj tako, kakor to pridejana podoba št. 2. kaže, ostane vedno nad najvišjim očesom palca ali napnenca, BC daljši ali krajši košček člena. No, ta košček Člena ima pa v svoji sredini svrš, kateri s časom vsled vlage in dotike zraka strohni, iu se tako sam po sebi v kratko cev spremeni. Da imamo pa v vinogradu senenega in kislega črvička že zaplodenega, potem izdolbi on, kadar je za zabubanje dozorel, to je dorastel, svrš iz clenovega koščeka, zleze v tako nastalo cev in se zabubi v njej. V svojem času izleze pa iz cevi metuljček (včša) ven, in zalegava svoja jajčica ob cvetenju zaroda na zarod, ob času zorenja grozdja pa na še zelene jagode istega. — Ako se pa skozi kolenca reže, toraj tako kakor to podoba št. 1. kaže, potem ne more nad najvišjim očesom palca ali napnenca kaka cev nastati, in črviček ne more seveda vanjo zlezti. V vsakem kolencu nahaja se namreč neka trda lesena pre-graja, katera črviču pot do svrša pod njo — popolnoma zapira. Rezati treba pa seveda natanjko skozi sredino kolenca, toraj prav skozi oko na njem, ne pa znabiti pod očesom. Ako pa namerava rezač kako mladiko raz trte odstraniti, to je popolnoma odrezati, odreže naj jo gladko, toraj tako tik starejšega lesa, da tudi tam kako zavetišče za črvička nastati ne more. Samo o sebi razumljivo je pa seveda, da bi bilo več kakor neprevidno, z režnjo za-dobljeno rezino, že celo ono z napačno režnjo zadobljeno, v bližini vinograda, ali pa še celo v vinogradu samem na kupe znesti, ter tam znabiti celo leto ali pa še dlje mirno ležati pustiti. S tem ponudilo bi se namreč Črviču le kaj dobro došlega mu zavetišča v izobilju, in on bi se ga gotovo tudi posluževal. Gotovi del rezine porabi naj se pač takorekoč za proglo ali past črvičku takole : Poveže naj se jo v male, kakih 60 centimetrov dolge butarice, in te naj se zakoplje sem ter tja, pokoncu stoječe po vinogradu. Zgornji, v zrak štrleči konci biti morajo pa seveda vsi ravno skozi polovico členov rezani, toraj po podobi št. 2. Ostalo rezino znese naj se pa koj po režnji domov in tam naj se jo porabi za kurivo. Čez kakih 14 dni potem, ko je že ves zarod v vinogradu odcvetel, je treba porezati, to je skrajšati, in to se razume, da zopet skozi člene, vse tiste mladike v bu-taricah, katere kažejo na svojih koncih namestu svrsa — liiknice. Odrezane konČke treba aeveda aežgaťi, kajti v njili se naLajajo gotovo bube senenega črviča. Sicer se pa butariee do zime na miru pusti. V zimsliieiii času eukrat porije ae jih pa vse iz tal ter istotako sožge, da se tako v njih tudi zimsko bubo črvica vniči. Drugo leto treba pa zopet tako postopati ia sploh vsako leto naprej. Da se ua ta način istinito kaj doati tega Škodljivca vniči, dokazala je lanska poakušnja v vinogradu g. Franc Kastelica iz Brslina v njegovem krasnem viiiogradu v Trakigori pri Novem mestu. —1— Perutninarska razstava v Ljubljani. Od 30. marca do 1. aprila se priredi v Ljubljani perutninarska razstava. Ta razstava ima pokazati, kakšno perutnino pri nas redimo, po drugi strani nas ima pa podučiti, kako naj napredujemo v tej važni gospodaraki vejici. Perutninarstvo je vse bolj pomenljivo za nase gospodarstvo kakor se navadno misH. Posebno važno pa je v naših razmerah, s tako različno sestavljenim kmetijstvom, kakor ga nahajamo pri uas, in s tako pretežnim malim posestvom. Ta vejica prinaša našim gospodinjam težke tisočake na leto in zato je treba, da pomnožujemo te dohodke kolikor mogoče tudi zanaprej. Ako naj pa razstava doseže svoj namen in naj pokaže, kakšno perutnino redimo po naših krajih, po tem je treba, da se je udeležimo z našo perutnino ! Zlasti Dolenjci smo poklicani, da se je udeležimo v častnem številu. Vsi važnejši okraji nase strani, ki se pečajo v večji meri s kokošjo rejo ali z rejo kake druge perutnine, bi morali biti zastopani na tej razstavi! Zato se pa obračamo danes do vseh onih Činiteljev, ki lahko kaj pripomorejo, da bo razstava v tem pogledu vspela, in jih prosimo, da delujejo za dobro udeležbo, da vnemajo naše perutnlnarje za razdtavo in da gredo našim gospodarjem in gospodinjam pri tem delu na roko. Kdor želi kaj razitaviti, naj ae priglasi po dopisnici pri g. Iv. Zupanu, nadučitelju v Dolskem, posta Dol pri Ljubljani. 01 njega izve vse potrebno. Kjer se pečajo v večji meri z rejo kokoši in druge perutnine kakor rac, gosi in puraaor, tam naj se pošljejo skupine teh živali na razstavo. Živinorejska zadruga za novomeško okolico se bo udeležila razstave z večjim Številom perutnine iz cele okolice. Želeti je, da posnemajo ta zgled tudi druge zadruge oziroma kmetijske podružnice. V zvezi z razstavo bo tudi prodaja perutnine In je pričakovati tudi na to stran dobrega vspeba v Ljubljani. Kakor se glase poročila, je dosedaj že 60 razstavljalcev priglašenih ! —r— Trgovina in obrt. Cena živine in cena mesa. Javna tajnost je, da tudi mesarji niso povsem nedolžni pri sedanji draginji mesa, ampak da delajo dobro kapèijo. Mesarjem se očita dvoje. Prvić, da ne nastavljajo mesnih cen po vsakokratni ceni živine in drugič, da se drže visokih cen. Cena živine se dandanes rada izpretnirya, l)otj pada ia raste kakor cena mesa. Mesarji se radi drže svojih cen, tudi če živina v ceni pada. Na Dutiiijn je n. [ir. cena živini v zadigi jeseni padala, mesarji pa niso hoteli s ceno nazaj, dokler jih ni v to prisilila dunajska zadružDa velekiavnica. In tako se godi tudi drugod! Mesarji sc ne ozirajo na vsakokratne cone pri živini tako kakor bi bilo prav in potrebno. Drugič se jim pa tudi to rado oÈita, da se drže previsokih cen, kadar je živina v cen! padla. Na vsak način je treba nekaj kontrole, da se varujejo interesi prodncentov in konsamentov po raznih naših krajih, kajti sicer bi ne bilo mogočo, da so kilogram govedine prodaja j)o bližnjih krajih in na deželi tako različno, kakor se to danes godi. V enem kraju se prodaja kg po I K 40 h in ceneje, drugod pa po 1 K 60 h in tudi dražje. Cena živine jo pa povsod enaka ! Na vsak način jo spraviti ceno mesa a cono živine v sklad! Mesarji naj imajo pa od svoje obrti pošten zaslužek. Naš račun je v tem oziru tak-le, ki ga podajamo našim čitateljem v preudarek. Če kupi mesar par sredt^je rejenih volov, ki tehtajo 1200 kg, na živo težo po 80 h, plača za nje 960 K. Če seka meso po 160 K, kakor je sodaj cena v Novemineatu, potem izkupi za meso — če računamo, da je 60 odstotkov čisto teže (po odbitku kožo, jjlave, spodnjih nog od kolena doli in drobil) ali 720 kg mesa, — 1162 K v denarju, tako da mu ostane 192 K či8teí,'a. Povrh mu pride šo koža in vsi tisti deli droba, ki se dajo v denar spraviti. '1'ak je naš račun! V resnici je pa ta račun še uïodnejsi za me.sarje, to pa zaraditcga, ker koljejo tudi manj vredtio živino in ker jo ^kupujejo „na Čez". V obeh slttčajih pa imajo svoj dobiček. Če ni res tako, naj se nam pa na8|)rotno pokaže. rentraliLO deželno klavnico in mesnico je sklenil deželni zbor ustanoviti v Ljubljani. Ta klavnica bo imela namen spraviti živinorejce v neposredno zvcïîo s klavnico. Na ta način se ima poceniti meso za uživalce. Po drjgi strani itna pa klavnica sploh vplivati na izravnavo mesnih cen. Ta klavnica bo lahko veliko dobrega storila za kmeta in meSčana, ker bo šla obema pravično na roke. Yiiiskii kupčija na Dolenjskem. Vinski pridelek se jo že močno poprodal. Cene ao znašale od 46 h do 56 h za 1 liter in tudi več. V zadnjem času stoji cena in tudi kupčija je odnehala. Bclokrajina ima še dosti vina na prodaj. Upati je, da se bo spomladi zlahka prodalo vse vino, ki ga imamo še po dolenjskih kleteh na prodaj. Prašičja kupčija. Cene debelim prašičem so se v zadnjem Času zvišale. Pcršutniki so se prodajali po 1 K do 1 K 8 h, bolj debeli prašiči pa .še dražje, po 1 K 12 h do 1 EÍ 26 h. Na Antonovem semnju je bila v Novemmestu živahna kui>čija s praneti, ki so se oddajala po 36 K do 4JS K par. Za mlada praseta jo bilo dosti kujtca. Stařeji mladiči so so oddajali par po t)0 do 100 K. Živinska kupčija na Antonovem scmtigii je bila bol) slaba. Prignalo se je zelo veliko živine, zlasti volov, tako da je bilo sejmišče polno živine. Cene so se nekoliko vzdignile. Kupca jo bilo pa malo, vsled česar se je tudi malo prodalo. To pot je bilo veliko belokrarijake živine, ker se jo Belokrajina zopet od)irla. Cone deželnim pridelkom se od zadnjič niso spremenilo na novomeškem trgu. Cona pšenici znaša v Novem mestu za 100 kg do 24 K, v Ljubljani 24 do 25 K. v Gradcu 25 K in na Uiinaju 24 K fiO h. Cena ovsu v iVovcmmestu 20 K, v fjjub-Ijani 20-40 K: do 21 K, na Ounajn ^040 K za 100 kg. Cena tt]r.šice je lotos visoka in znaša v Ijjubtjani 20 K, na Dunaju 18-80 K za 100 kg. Cona otrobom je v Noveiumestu dražji kakor na Dunaju, tukaj stanejo na debelo po 16 K 100 kg, na Dunaju po 15 Iv »O h. Gena jajc v Novominestn znaša poprek po 6 h za jajce. 6 do 7 jajc se dobi za 40 h. Politični pregled. Kranjski deželni z)por ima svojo zasedanje od 28. dec, (lajje. V prvi soji se je dovolil začasni proračun, da se pobirajo isto doklade kaker doslej. — Dne 17. januvarja je predsedoval novi deželni glavar dr. Susteršič. Obravnavali so o predlogu dež. odbora, da se upetjejo tečaji za živinozdravniške pomočnike. Razen liberalnega Kibnikarja so vsi poslanci toplo priporočali take poučne tečaje, da bodo imeli živinorejci hitro pomoč na razpolago. V seji 25. jan. je bila razveljavljena volitev |jul)l)anskih poslancev Kibnikarja in Rei-snerja, ker se k volitvi ni pripustilo okoličanov, ki plačujejo davek v Ljubljani. Računski zaključki melioracijskega in deželnega zaklada so bili odobreni. Liberalci so prej trosili Jaž, da dež. odbor zapravlja denar, a zdaj, ko bi imeli na postavnem mestu govoriti in to dokazati, so molčali, — Za. deželne cestarje se je sklenila bopa oskrba za starost. V seji I. februvarija j)redlaga poslanec Dular s tovariši glede ciganske nadloge po Doier\jskcm, naj dež. odbor potom županstev dožene število ciganov in njih domovinstvo, da bi se prisilili k dela. O tem naj se poroča v prihodnjem zasedanju. — Matjašič predlaga, naj so vpraša hrvatsko vlado glede zgradbe mostu čez Kolpo pri Gribljah. Isti Vi)raša dež. glavarja, če so mu znani iv vzroki, da jc nova cesta v DraSicih slabo zgrajena. — SkJcne 80 ustanoviti v Ljubljani centralno deželno klavnico in mesnico. Dosedanji kemični preizkuse valni zavori so sprejme, ako država, trgovsko-obrtna zbornica in občina ljubljanska zajíctové primerne prispevke, za deželni zavod. — Brezobrestno posojilo vinof^rad-nikom iz občin Radovica in Drašiči se podaljša do konca 1912. Prošnja zdravHtvonc(;a zastojta v Novem mestu za prispevek k poplačilu obresti in zvišanju primarijeve place je bila odklopena. Poslanec Jarc stavi resolucijo, naj det odbor temeljito prouči vprašanje bolnic v Novem mestu. Krhkem in Postojni glede pihové uprave. ({«viški (Icžolni zl)or redno zboruje. X^aíki krše. eocijalci 80 odložili svoje mandate hoteč s tem vlado ])risiliti, da razpusti zbor. Na pomoč so jim prišli tudi slovenski liberalni poslanci, ki so pa iircvidnejĚe izjavili, da se le ne bodo vdclcževali zborovanja, In tako zdaj poslanci S. L. S. in laske liberalne mirno reSujejo deželne ziideve. Res je čudno, da se poslanci krščanskih strank niso sprijaznili in so nastale tako nenaravno zvezo — a razlaga so to iz nenaravnih razmer, ki obstoje na Goriškem. Štiijorski deželni zlior je odvoden, ker so ni dosegel sporazum med strankami. Vso so jiodrli neniskl radikalci, ki pod vodstvom kričača Wastiana Slovencem no dovolijo ničesar. Slovenski poslanci so predlagali le skromne zahteve, a še o tem nasprotniki nočejo slišati. Slovenski poslanci so v posebnem oklicu pojasnili volilcem svojo postopai^e, ki jo bilo previdno in pravo. Od svojih zahtev ne smejo odstopiti. \ tliLlinalinskeiti zboru obstruirajo poslanci stranke prava. Ost je naperjena zoper deželnega glavarja dr. Ivčeviča, ki je svoje dostojanstvo izkoriščal v strankarske namene. V fíaliňkeni zboru jia obstruirajo Molorusi, ker hočejo prisiliti Poijake, da so vpelje volivna reforma )0 bolj pravičnem ključu kot doslej. Malonisi zahtevajo SP/o vseh mandatov. Deželni zbori rešujejo še ta mesec svojo zadeve, potom pride začetkom marca na vrsto državni zbor. (»tirski ministerski predsednik grof Khuen je na interpelacijo radi spomenice stranko ]trava na cesarja odgovoril, da on o rgej nič ne ve in da gredo take prošnjo, oddano v kabinetni pisarni, v papirni koň. A gotovo je, da je ves ogrski Izrael po konci in bo vse strune napei, da potlači Hrvate. Zabavi in pouku. Tihotapci. 1'oTCKt. — SjíiBal Ognic-Kkv. tDalje.) Žalosten jc bil dan po odhodu moževem za Katarino. Ki fie mogla odločiti, da bi ňia v graščino služit, imela ni ničeaa razun nekaj suhih skorjic, vsa onemogla zdihuje jiri detetu in moli, da bi lîog dal srečo Antonu. Kar se vrata odpro in v izbo stopi kolar Podlipnik. „Dober dan, mati", pozdravi prijazno 1'odlipnik, „Prišel som pogledat, če je Anton doma. fiinoči sva so pogodila, da bode vstopil pri meni v delo, pa premislil sem se. Za samostojnega mojstra jo težko, že zaradi drugih ljudi, da bi šel za i)oniočiiika, zatoraj bom jja dai Antonu delo na dom, dober delavec je in upam, da bode sprevidel, kam ga je pripeljala ta nesrečna družba nase vasi. Kolikor morete ga z lepim odvračajte od Potokarjevo gostilno in bode se sčasoma vse zopet poravnalo. Tu pa imate nekaj na roko, da si potrebno preskrbite, pa no bodite užaljeni, jaz sem tudi v Ameriki prav veliko hndega izkusil, in zato rad pomagam, če le morem, posebno ker Anton misii, da sem mu škodoval, kar pa sami veste, da ni resnica," Solznih oči se zahvali Katarina blagemu l'odlipniku, pa nove skrbi jej napolnijo dušo po odhodu dobrotnikovem. Kje jo neki irjo mož? Ce je službo dobil pri Podlipniku, ali je šel v mesto, ali kod hodi? Dolg je bil ta dan za Katarino, Nakupila si je neobhodno potrebnega živeža, posjiravila po delavnici, a vsak čas stopila na prag, če mož prihaja od te ali one strani, a solnce je zašlo, pa Antona le Še ni bilo od nikoder. „Moj Hog", zdihuje uboga Katarina v trpki žalosti, „če no bodo držal obljubo, zgubljen je. Zadnje upanje imam še, da prit-ne delati, a če še to zadnjo nado no uporabi, potem smo zgubljeni. Anton je počival celi dan v gostom grmovju in željno čakal večera. Dosti časa je imel za itromišljevanio, mir in samota sta napravila globok vtis na igogovo du,šo. Celo življenje je v duhu preživel še enkrat. Srečna brezskrbna leta mladosti, lepo pošteno niladeniško doho, presrečno zadovo^nost prvega časa zakonskega življenja, do tiste nesrečne ure, ko se je seznanil s prebrisanim, zajieljivim Peharčkom in Lužarjcm. Sprevidel je mirno premišljujoč, da sta ga ta dva ])rav po začrtanem potu zapékala v pogubo, in sam v svoji slabosti in nezapopad^jivi neumnosti jo za-gazil v i)ogubo in nesrečo. Zgubil dobro ime, zaslužek, postal igralec, ponočnjak, pijanec. Pahnil v uboštvo in sramoto, ženo in dete. Plakal je kot otrok in si rtival lase. (Dalje tlcđi.) Francozi v Šent Rupertu. Spisal Ivan StekluBii. tUalje.l Francozi so bili že skoraj celo leto v deželi, i)reden so urodili politično upravo, Francozi so razdelili^kanton X, Mokronog na 7 velikih občin, namreč: Škocjan H., Šmarjeta 15., Mokronog 16,, Mirna 17,, Šont Rupert 18., Roštatrj 19. in Radeče 20. Te velike občine (arrondissement communal) so imele zopet pod-občino in kataatralne občine. Sent Rupert je imel osera podobčín in šest katastralnih občin (kesneje 7). Župane jo francoska vlada določila koncem novembra leta 1811., a 1. januarja 1812. so imeli nastopiti službo. Župan ali mair (mer) je imel pod Francozi mnogo veči delokrog nego poi)rej. Znano jc, da je mer zapisoval tudi v krstne, ])oročne in mrtva.ske knjige. Moral je znati francoski ali nemški, ker so je takrat uradovalo v francoskem in nemškem jeziku, razglasi ]>a so se spisovali tudi v slovenskem jeziku. — V Óent liuportu so jo uradovalo v nemškem jeziku, kar moremo sklepati iz uradnih spisov, kolikor se nam jih je ohranila. Za sontruperškega niéra jo bil postavljen tedai^ji oskrbnik i-krljevske graščine Jakob Schnller, a za tajnika Ivan Feichtinger, takratni šentruperški učitelj, V šentrupcrškem župnijskem arhivu so se ohranile poleg župnijskih uradnih knjig iz tega časa tudi občinske krstne, poročne in mrtvaške knjige. To je tudi edini jiismeni ostanek za uradovanja šentruperškega můra Jakoba Schullerja; vsi drugi spisi in ogla.si _8o se poizgubili. Občinski urad pa je bil v Šent Rupertu in ne v Škrljeveni, kar so da sklepati iz poročnih knjig. Měr je namreč sam prebral oklic pred glavnimi vrati občinskega urada celemu občinstvu ter potem pribil ta oklic na vrata istega urada. To se je zgodilo vselej na nedelo, ko je narod dohajal k službi božji v župnijsko cerkov v Šent Ru)iert. Župan je moral tedaj biti v svojem uradu v Sent Rupertu posebno ob nedeljah, kakor 80 to godi se dandanes. Oglejmo si malo te uradne knjige iz francoske dobo, ■ Krstne knjige so se pisalo v nem,íkem jeziku. Ofi zgoraj na desno je zaj)i.sano; Provinc lljrien (pokrajina Dirija). Di,srrict Keustatkl (oVrožje Novomcsto), Mairie ífl, Kobert l,žu)>anija Řt.>nt Eupcrt), Potom sledi napis: Taufbuch seil crsten Jiinuor bis Ictzten Dezember. Ein 'i'utisent Acht Hundert Zwulť 1832 Nro. 47. Der Genieinde ilairie St. Robert, Piovinz IJyrien, District Neu-stadtl. (Krstne knjige od 1. januarja do zadpjega deccinbra. Tisoč o.sem sto dvanajst IBIS Nro 47, Županija Sent Rupert, pokrajina Ilirija, okrožje Novo mesto.) Na desni strani je kolek za 75 cen-tiniov z napisom llyrie, v sredini je podoba tnumiatorja s palmo in z žezlom, na strani orel; okoli napis: A-L. Extraordinaire A Timbrer, V sredini najiisa je sidro in za okrasek sadje. Potem l)iŠe mèri „Tukaj sledi zapis vseh od 1. januarja tisoč osem slo dvanajst izdanih civilnih stanovskih spisov, ki so jih napisali gospodje župniki Josip Bučar iz Šent Kuperta, Andrej Sova z Dol, Ivan Zourejli od' sv. Trojice ter kapelana Jurij Panian in Mihel Zdosar iz Sent Rujierta v to določene knjige, katere poslednje so bile s 1. septembrom 1812 tisoč osem sto dvanajst izročeno gospodu županu Jakobu Schullerju, oskrbniku v Škr^jevem. Potem sledi popis vseh krščenih do 1. sejitembra v skrižali, v kateri se nahajajo tudi imena staršev, prebivališča in dveh prič. Podpisani so župnika Josip Bučar in Andrej Sova tor župan Jakob Sťhuller. Od 1. seiiienibra dalje je vodi) popis sam mér ter o vsakem rojenem otroku napisal sledeče jtoročilo (upis): „Leta tisoč osem sto dvanajst drugega septembra ob štirih popoldne je stopil pred mene Jakoba Schullerja, činovnika za popis jirebivalstva žujianijo Šent Rupert, okrožje Novomesto, liugel Jože, trideset let star kmet z Vrha, ki mi jc jiokazal dete ženskega spola kot za svoje in njegove žene Ane rojene Dolenšek ter so izjavil, da hoče dati temu otroku ime Marija. Ko so se čule tudi izjave in dokazi prisotnih prič Matijo Goloba jietdcset let starega krnela s Jloma in Petra Fabiana dva in trideset let starega trgovca îz Šent Kuperta, in ker ni nobeden prisotnih strank ugovarjal, sem podpisal v njih prisotnosti dva komada listino ter jim na isti dan prebral vso- bino Maire I. Schuller," Ta protokol ima 20 listov, od teh popisanih 13. Na zatinjeiii Usta je napisano: „Le ta krstni register obstoječ iz 20 listov kolkovanega popirja sem podpisal jaz predsednik tribnnala (sodišda) prve instance v Ljubljani ter liste od prvcgra do zadnjega s številkami in parafi iznacil. Ljubljana 10. okt. tisoč osem sto dvanajst. Aston Janker. (Dalje aiedi.) Dopisi. Žužeiiiberk. Dekliška Marijina drnžba je v ned. 21. jan. s sodetovatoem tamburašev prav lepo počastila god sv. Neže. — Tamburaši so s priznano spretnostjo proizvajali znani priljubljeni koračnici „Hej banovci'^ in „Mladi vojaki" in so — kar ni biJo na programu — navrgli še prelep venček narodnih pesmi. Da 80 s tem res ustregli občinstvu, je pričalo živahno ploskanje posebno k tej točki. Prav s pravim užitkom si poslušal četvero-glasni ženski zbor, ki je zapel prelepi Ferjančicev peti venček narodnih pesmi. Z dobrim aspehom so igrale dekleta igro v štirih dejai^ih „Fabijola in Neža". Bile so prav primerno kostumirane, so se res vživele v avoje uloge in so igrale z občutkom. Veliko zabave je nudila zlasti črna sužnica Afra, ki je bila tako izvrstno šminkana, da se ti je zdelo, da imaš pravo zamorko iz Afrike pred seboj. Učinkujoč za oko in nho je bil oni prizor v igri, ko poje zbor devic vrsteč se s samospevom Nežinim. Prireditev je zakončila živa slika, predstavljajoč sv. Nežo z jagenjčkom v naročju, obdano z angeli in devicami. — Prireditev se je ponovila nasledtgo nedeljo dne 28, januarja. Udeležba je bila pri premieri tolika, da jih je mnogo moralo oditi, ker niso dobili več prostora. Drugič pa je bila udeležba bo^ slaba, kar je umevno, ker se je že vprvič udeležilo vse, kar ae je moglo, veliko pa je bilo gotovo vzrok slabo vreme. Iz Adlešic, 1. febr. Kakor je znano, se klati že kaka 3 leta po Beli Krajini divji prasec, katerega so že večkrat sledili na različnih krajih, tudi v naših hostah že parkrat in enkrat tudi videli v Vel. Bukovlju. Minuli ponedeljek pa je zapazil njegov sled g. Jan. Bohte, posestnik iz Zástave v Podzemeljski župniji in sicer, kakor mi je pravil, blizo svojega doma. Bil je skrit v prav gosti dragi. Šlo je naig več mož, a jim je ušel in sicer proti Bediqu v naši žapniji, od tu pa je šel najbrž zopet v Vel. Bu-kovlje, kjer ima obilno skrivališč. Kakor trdi g. Bohte, ki ga je videl, je prasec siino velik in tehta okoli 300 kg. Korak ima 1 meter velik, kakor je poznati v snegu, — O tem prascu mislijo nekateri, da najbrž ni res divji, ampak le podivjan domači prasec. To pa sklepajo iz tega, ker je pred kakimi 7 loti ušel en prasec nekemu trgovcu z voza, ko jih je peljal več skupaj. — V zadnjem dopisu sem sporočal, kako ugodno jesen smo imeti lani. Naj tu omenim, kak je bil mesec januar. Prva in zadqja tretjina meseca jo bila večinoma lepa in topla. Tako smo imeli n. pr. 6. in 7. zj. + ^''C topline. Prav krasna, topla in solnčna dneva sta bila tudi 24. in 26. jan., ko smo imeli pop. v senci celo -1- 11® C topline. Druga tretjina pa je bila prav mrzla, imeli smo celo po 9 do lO^C zime. iCnipa je bila že z&Čei& zmrzovati. Snežilo pa je le fjarkrat v meseca in to le malo. Prsr nenavadno vreme pa smo imeli na praznik sv. 3 krajev. Zjatraj je držal jug in smo imeli ob 7. -)-9°C topline. Po tem je nekoliko deževno. Na to je potegnila burja iti okoli 9. uro je začela padati najprvo so-lika, za iqo pa toča, vmes debela kakor lesniki, pa le nekaj minut, vendar je nekoliko pobelila, na Vrhovcih celo toliko, da je bilo videti od nas, kakor da je sneg zapal. Ta dan smo se lahko prepričali, da nastane toča, ako ae stepo vetrovi in se vsied tega hitro spremeni toplina v zrakn. Popoldan pa smo imeli zopot lepo, toplo in goinčno vreme. DomaČe in ptuje novice. Poroka. Hčerka prejšnjega tukajšnjega c, kr. okrožno-sod-nega predsednika dr. Kavčiča, gospica Danica se je poročila s C. kr, sodnikom g. Kajfežem iz Vel. Lašč. Bilo srečno! Promocija. C. kr. sodni avskultaut pri tukaj.^njem okrožnem sodišču Vladimir Goiia je bil danes na graškom vseučilišča promoviran doktorjem pravoznanstva. Čestitamo! Umrl je na Gorenjem polju, fara Soteska, širnoznani oče Kline v visoki starosti. Mnogoštevilni pogrebci so mu izkazali zadnjo čast. N. p. v m.! Hranilnica in posojilnica v Kanrtiji. Ker se je g. Appe Tsled bolehavosti odpovedal kot odbornjk in načelnik, je bil na njegovo mesto izvoljen kanonik Anton Žlogar, ki je prevzel vodstvo kandijske posojilnice. Hranilnlťa in posojilnica v Kaudiji. Meseca jan. 1913 je bilo: hranilnih vlog 67.097'56 K; vrnenih posojil 81.188-80 K; od deležev zadružnikov 2311 K. — Danih posojil 66,998 K, vzdig-nenib vlog 57.672-63 K. Vseh prejemkov 153.676'26 K, izdatkov 162.090'89 K; skupni promet 315.767'I5 K. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu januarju 1912 je 291 strank vložilo 172.177 K 49 h; 334 strank vzdignilo 237.043 K 91 h; 7 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 7300 K; stanje vlog 3,428.629 K 67 b; denarni promet 966.855 K 20 h; vseh strank bilo je 1365. Občni zbor. Dne 17. februarja 1912 ob 6. uri zvečer vrši se v pisarni dr. Schegula v Novem mestu izredni občni zbor „Glasbenega društva" v Novem mestu. Dnevni red: Tajniško in blagajniško poročilo in sklepale o razdružitvi, Za slučaj nesklepčnosti bo ta občni zbor dne 24. februarja 1912. • Novice iz bolnice usmiljenih bratov v Kandiji, Zadimi mraz je docela napolnil bolnico. Sedaj je 116 bolnikov v oskrbi. To je glasna proštqa do usmiljenih src in radodarnih rok za bolnico. — V torek zvečer 6. februarja se je na oi)Olzki poti ob stari gimnaziji proti samostanu oo. frančiškanov ponesrečil č, o. Severin Fabiani. Izpodrsnilo mu je in pri padcu si je zlomil roko v členku. Pripeljali so ga takoj v bolnico, kjer mu je obvezal še isti večer zlomljeno roko primarij dr. Buh. Priljubljenemu gospodu naše sočutje! — Dne 8. febr. se je zgodil po noči v Novem mestu samomor. Ustrelil se je na prostem po noči 20 letni Leopold Kaftan, doma iz Semiča, in sedaj praktikant na tukajšnji c. kr. pošti pri telegraůčsem oddelku. Dobili so ga zjutraj v snegu vsega zmrzlcga. Kedaj se je ustrelil, se ne vé? Meril je v srce, ranil pa si je pljuča. Vzrok dejanja je neznan, ker se le malo zaveda bolnik. Upati je, da okreva. — Vodstvo bolnice opozarja vsa slavna županstva po deželi, naj bolnikom pri odhodu brez izjeme vsem izroče razkaznice zaradi reda in pravilnosti! Pozor Helokranjcit Kmečka zveza za Belokrajino priredi v nedeljo, dne 11. februarja dva velika shoda in sicer v Metliki ob 9, zjutraj v dvorani Kmetijskega društva, v Črnomlju ob 3. popoldne pri Lacknerju. V ponedeljek, dne 12. februarja pa se bo vršil v Metliki in Črnomlju ves dan podučen kmečko-političen tečaj. Na shodih in tačajih bodo govorili poslanci dr. Krek, dr, Korošec in Jarc, — Belokranjci ! Pridite v kar največjem številu na oba shoda in tečaja ! Meščanska _zveza. Društveni sestanki, ki se vrše vsako sredo zvečer v gostilni g. Ig. KoSaka, so vzbudili med meščani dosti zanimanja. Tu ae shajajo zastopniki vseh slojev, da si kratijo dolgočasne zimske večere a ćita^jom časopisov in prijateljskim razgovorom. Društveniki! Zahajajte pridno v društvene prostore, kjer vam so na razpolago najrazličnejši časniki iz vseh krajev slovenske domovine! Segajte po dobrih časopisih in jih razširjajte med prijatelji in znanci! Kamor pridete, delujte za vstop v M. Z., ki že pri ustanovitvi šteje lepo število članov. Ne dajte se motiti od usiljivih agitatorjev, ki načelno razdirajo vse, kar je dobrega! Belokranjska železnica. Rok za gradbene ponudbe je pretekel i. februarja. Čuje se, da se je zglasilo do 40 gradbenih tvrdk. Proti konca jâaavarija je bilo radi tega mnogo podjetnikov v našem mestu. — Tukajšr^ji trasijski oddelek se je spremenil v vodstvo železniške gradnje, kateremu je na čelu višji nadzornik Teodor Opitz, Pogodbe bodo do 15. marca sklenjene. — Radi zveze z Dalmacijo javljajo, da je konzorcij proge Metlika-Karlovcc že založil kavcijo. Na interpelacijo je dalmatinski ces. namestnik odgovoril v dež. zboru, da je ogrska vlada za železnico skozi Liko (Ogulin-Pribudič) dovolila že 10 milijonov, katera se začne letos graditi. Tatvine — ao se ponavl;alo dalj časa v nekdaj Pintarjevi hiši v Kandiji. Pred nedavnim sta dva sostanovalca pazila, ker je večkrat drv zmarçkalo — in zasačila proti jutru prejšnjega vodjo boletnega urada, ki je priznal zločin. Zmaiqkovalo je tudi pri županu Zurcu raznih živil, Sodnija utegne kaj več dognati. Za boletnega vodjo je imenovan g. Kvas. — O tatvinah v topliški okolici pa se poroča, da jih je zakrivil večinoma 181etni Franc Pucelj, ki je pa iz maščevanja ovadil še druge fante, kateri ga niso marali v svojo družbo. Mogočedasodoijašekaj druzega iz takne. V konkurz je prišel nsnjar Fran Juršič iz Kandije. V prejšnji Hočevarjev! hiši je najel prodajalno, otvoril ku[>čijo z usrgent, katerega jc pri raznih tvrdkah naročil okrog 15 000 K. Kupčija je vspevala " a Juršič je pozabil svojih obveznosti nasproti tvrdkam-npnicam. Prišlo se je na sled tudi spravljenemu blagu pri i^c-govem tastu na Kog^em, za katerega je Juršič dal tudi vknjižiti 6000 K na svojo hišo v Kandiji. Vso stvar bo razvozljala sodnija, prt kateri se Juršič nahaja. it i ii Iz Šoiit .Teriicja se poroia: V prctečenem leta je bilo oklicauih 45 parov, poročenih 38, Rojenih 166 in kar jo Se posebno to, da je fantkov 83 in tlekJic tutii 83. Umrlo jih je 111. Tudi letoa precej napredujemo, jih je že oklicanib parov. Natiomostna (JcželiiozTiorska volitev v Itelikrajini je razpisana na dan 14. marca. Mestno županstvo Itudolforo, Podpisano mestno županstvo obrnilo se je kakor vsako leto, tudi letos do blagih src novomeškega prebivalstva a prošnjo, da se blajfovoli odzvati, ter prispevati darove za tukajšqje uboi^e, kot novoletne darove. Kaz-poalalo jo zatef^adcl pobiralno pole, na katerih so se odzvali sledeče p. n, dame in gospodje; C. kr. okrožno sodišĚe; F. Trenz 6 K. t B. Dolinšck, dr. V. Ahazhizh, J, Jarc, J. Bućar, V. Gandini, J, iîmavec, A. Kuder po 1 K; J. Perko 080 K. — C, kr. okrajno «odišče; dr. S, Kraut, dr. S. Hraáovec, A. ]il. Ijevičoik, D. Zwitter po 2 K; G. Bari«, H. Abram, Adamič, K. Supančič, R. Jerman po 1 K. — C. kr, okr. glavarstvo; baron V. Rechbach, dr. ]ji-ninger, G, Golia, h. Bloiidek, O. Skale, dr. Eržen po 2 K; F, Urbas, A. S]>roc, A. Vánpotič, And, Uderiiian, K. Golia po 1 K. C. kr, vin. nadz.; B. Skalický. C. kr. urad za trasirai^je: T. Opitz 5 K; Afh, F. Slatzer, Zmiermann, Grunwald, Kavčič po 2 K; ThomandI, Stockhamer, pi. M. Klodič, E, Ravicky, iïhat, O, Sidon 1 K. C. kr, gimnazija: F. Brežnik, dr. Al. Serko po 1 K. — C, kr. iin. straža; Kr. iiončar 1 K; nadalje sledeči gg.: Žgur A. 10 K; K, Rosman 6 K; J, KunstI, K. Gerra, J. Bergmann, dr. Globevnik, Možina F., J. Ferlič, J. Gerdešič, dr, Vaupotič, Pegan-Turk, dr. Poznik, dr. Schegula, VI. Vojska, F. Spendal, pl. Fail, f, Ogrinc po 2 K; A. Pauser 3 K; Paučić J., Umek V., Ausec J,, Kalčič L., Krajec J., F. Vodnik, M. Brunticr, M. Aschmann, O. Skale, M. Recelj. A. Miiller, J. Matko, R. Tvrdý, F, Kastelic, M. Rozman, F. Hchiffrer, R. Tonojc, dr. J. Strašek, J. Mikoiič, T. Ogrin, F. Seidl, A, Gačnik, Br. Kobe, A. Kalčič, M. Mramor, F. Buk, J. Kastelic, F. Blazon, St, Debevc, Horvat U., Krajec na.sl,, Splichal, F. Kos, F. Jakše, Košak J., Agnitsch A., dr. Žitek, A, Smola, R, Dolenc, Pintar J., Koklič J., M. Seidl, Volčič, J. Lesjak, Seidl, P. Andrejčič, Arh J., Cvelbar T., Gazelj J., J. Hladnik, A. Vodnik, D. Stcfanovič, L. Ferlič, F. Trenz, J, Kondrič, P. Heider, Skrabl D., Siirz A., Nimrod M,, Ij. Kopač, A. Morauc, J. Svetec, A. Windí-scher, J. Grcjîorc, A. Reitz, Durini M., Zobec F,, Oblak K, Učak, N. Kiissel, Mog'olič sen,, Košir J., liojs, Božič F., J. Picek, B. Mechora, Joa, Ogoretitz, B. Vojska, Novak A., J. Schog, A. pl. Fichteiiau, Illovsky, M. Barboric po I K; A. Hřinigman 60 v, — Vsem navedenim veleč, dariteljem se podp. županstvo za vposlana darila kar najtopleje zahvaljuje. — Mestno županstvo Novomosto, 24. jan. 1912. — K. Ros.mann 1. r., župan. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču se vrše od 19. febr. 1.1. porotne razprave, za katere se kličejo^sJedeči izžrebani porotniki: Franc Mrvar, posestnik iz Cvihlja pri Žužemberku; Marka Janke, pose-itnik in župan iz Dola pri Črnomlju; Ignacij Sitar, posestnik in Kostilničar iz Toplic; Alojzij Pavlin, posestnik in gostilničar v Treljnjem; Martin Šetinc, posestnik fn gostilničar iz Jesenic, Do-Jina,- Ivan Barkojiec, i>os. in trg. ix Vinico; Aiojzij Marušíé, pos, v Sp. liadutÎHh pri Buckí; Jakob Plut. pos. in župan na Vrtači pri Semiču;^lv. Kordi.s, pos. in tr^r. iz Reiji pri Ribnici; Lud. Kolene, pos. v Semici (Sevnici) pri Mirni; Jožef Krevs, pos. in mlinar v Biàkî vasi pri Mirni peči; Anton Novak, pos. in gost. na Račjem selu pri Trebiqem;'Anton Vidmar, pos. in gost. v Aiiibrusu; ^van Klemenčic, pos. na "Veliki Loki; Franc Kreaal, pos. na Vel. Sevnici pri Trebqi'in; Franc Pirker, pos. in trg. v Ribnici; Dako Makar, velepos. v Metliki; Ivan Golija, (>os. v Metliki; Ivan Še-nica, pos. na Obrhu, Toplice; Jožef Hrchorič, pos. v Metliki; Jakob Gabriel, pos. v Rodnah pri Trebnjem; Ivan Rupar, pos. in trgovec pri Sv, Križu; Ivau Sitar, (los, in gost. na Toplicah; Franc Pavlin, poa. na Polhovcu pri Orehovimi; Jožef Skulnc. pos. in trg. včrnomtiu; Matija Samida. pos. iz Črmošnic; Jožef Bizjak, pos. iz Male Sevnice pri Trehiýciii; Franc Urenik, pos. in oštir iz .Jablane pri Mirni pei;i; Franc Zesser, pos. in trg. v Krhkem; Jožef Štih, pos, na ^Cesti pri Dobrenu>olju; Ivan Planinšek, pos, Vrhtrebnje; Anton Siilar, pos. v Trbincih pri Mirni; Martin Vo-lovec, pos, in trg. v St, Jerneju; Ivan Krigt'lj, pos. in župan, Jesenice, Vel Dolina; Kratic Zuiiančič, pos. iz Jezera pri Trebnjem in Anton Bizjak, pos. in trti. iz Kostanjevice; kot glavni. — Ivan Pavček, pos. iz Oegelnire pri Rudolfovem; Franc Ko^inek, pos. iz Rudolfovega; Anton Globevnik. poh. iz Ikšlina )>rt Novem mestu ; Franc Taborski, poa. iz Sela pri Rudolfovem; Franc Bon, mlinar iz Gotne vasi pri Runolfovem; Jožef Stange^, pos. v Gotni vasi; Ivan BuFger, pos. v Smihelu; Jožef Dular, mlinar in posestnik T Valtivasi in Alojzij Mežnaršič, posestnik in mesar v Kandijl-Kudolfovo; kot namestniki. Današnjemu listu priložili smo vabilo v nakup Tomasove žlindre za gnojitev jare setve, društva tovarn za Tomášovo žlindro, ter ga priporočamo v blagohotno berivo! Gospodarske drobtine. — Občni zbor kmetijske družbe v IJtibljani aa ne vrši v pondeljek 19. februarja, am]»ak je preložen na pondeljek 26, februarja t. 1. in ee vrši v dvorani „Hotela Union" (vhod skozi frančiškansko ulico) v Ljubljani. Na sporedu je volitev predsednika, podpredsednika in treb odbornikov, ki po jiravilih izstopijo, in prememba dosedanjih pravil in sicer v tem smislu, kakor smo v našem listu že povedali. Želeti je tudi od dolei^ske strani mnogoštevilne udeležbe, zato vabimo naše člane, da se udeleže občnega zbora. — Občni zbor kmetijsko podružnice novomeške, ki je bil določen na pondeljek 26, febr, t. 1., odpade na ta dan zaradi občnega zbora v Ljubljani in se priredi še le mesca marca. Natančneje o tem prihodnjič. — Di'žuvna pod)»ora za svinjerejce. Občina Ómihel-Stopiče dobi iz državne podpore 30,000 kg turšice in 40,000 kg otrobov po znižani ceni. Ta krmila se imajo oddati proti plačilu nižje cene ubožnejšim sviîqerejcem, ki se pečajo z rejo plemenih svinj. Kakor slišimo, je pa dobilo županstvo toliko priglasil in prošeiy za ta krmila, da je podpora doati premajhna, ako bi hotelo ustreči vsem prosilcem. Zato se bo zamoglo županstvo ozirati le na potrebnejše prosilce in bo zamoglo le deloma ustreči zaprošenim množinam močnih krmil. Razdelitev ae bo zvršila v soglasju z zaupniki in z ozirom na potrebo in na število sviiij posameznih prosilcev. Kakor slišimo, so se oglasili prosilci za nič manj kakor za 133.400 kg turšice in za 80.600 kg otrobov, toraj za 103,400 kg in za 40.500 kg otrobov več, kakor je dobilo županstvo podpore. Da v takih razmerah ne bo mogoče vsem ustreči, je jasno dovolj ! — Naročila na senieiijsko ajdo. Letos bo primanjkovalo dobre aemeigske ajde. Kmetijska družba bo zaraditega naročila večjo množino črne ruske ajde in sive francoske. Opozarjamo na to naše gospodarje, da ae pravočasno priglase a svojimi naročili. Siva francoska ajda bo drasia in bo veljala 39 do 40 K 100 kg. Znatno cenejša bo ruska črna ajda. — Oddaja plemenskih prašičev. Kmetijska družba oddaja dogovorno z deželnim odborom plemenske prašiče za polovico nakupne cene. Prošnje se rešujejo po vrsti kakor dohajajo, in kedar dobi družba take prašičke, za kakoršne se prosi. — Pletarski trečaj na (írmu se je priredil ta teden od 6. do 10, februarja za učence letne šole in II. tečaja zimske šole. Tečaj je bil praktičen in je navajal učence v plctecgn različnih košev pletarski nčitclj K. Janež iz Dolskega pri Ljubljani. — Tečaj za kmetijsko zadružništvo se vrši na Grmu od 12. do 17. februarja. Tečaj je namenjen učencem II. zimskega tečaja. Obisk je dovo(|'en pa tudi nkaže^nioi mjadaničem iz okolice, ki se morajo zaradi udeležbe priglasiti pri ravnateljstvu šole. — Mniotijslti tečaji po ]>o]enjskeni. V četrtek 15, febr. bo T Ribnici tak tečaj v društveni dvorani. Pri tej priliki se vrši tudi razgovor o viiovčevanjn prašičev, — V nedelo 25. februarja se priredita tečaja v Sv. Križu nad Litijo in v Dobrničah. Vabimo k obilni udeležbi ! Za tečaje se kaže čim da|je večje zanimanje, povsod je udeležba nepričakovano lepa. — Živinorejske vajence, ki se hočejo izvežbati v hlevskih opravilih, strežbi molzne živine in v mlekarskih delib, sprejme ravnateljstvo kmetijske .sole na Grmu. Živinorejski vajenci dobe poleg proste hrane po 10 K na mesec. Pouk je nastopiti s 1. aprilom, ProŠBjje je vlairaii do 1. marca. Pouk traja do konca meseca oktobra. — Sadjarski tečaj na Grmu priredi ravnateljstvo kmetijske šole v petek in soboto dne ií3. in 24. februarja t, 1, Namen tečaju je povzdiga domačega sadjarstva. Na sporedu so sledeča prcdavaiqa: V petek dne 23. februarja; Od 2, do 4, ure pop.: Razčrtavaqje sadnih nasadov. Naprava drevesnih jam. Obrezovanje dreves pred saditvijo. Pravilna saditev dreves. Od 4, do 6. ure popoludne: Praktične vaje v šolskem sadovnjaku. V soboto, dne 24 febrnarja: Od 8. do 10. ure dopoludne; Oskrbovaige mladega in starejega drevja. Obrezovarqe. Pomiajevaiçe in precep|jevàtqe. Od 10. do 12, ure: Praktično vaje v sadovrgaku. Od 2. do 4. popoludne: Najvažnejše o izgojevanju in oskrbovanju pritličnega drevja. Od. 4. do 6. jiopoludne: Praktične vaje v šolskih nasadih. Tečaj je namenjen gospodarjem in kmetskim mladeničem. Kdor se hoče tečaja udeležiti, naj se ()rig'lasi po dopisnici. OddaHenim in revnim udeležencem iz Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot do Noveg'a mesta in podporo ii K na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, ki za njo pravočasno po dopisnici prosijo. PrijfJasila iu prošiye za podporo je treba poslati do 16, februarja ravnate^stvu kmetijske š)le na Grmu. — Živinorejski in mlekarski tečaj priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v torek in sredo, dne 27 in 28, febr. t, 1, Namen tečaja je zboljšanje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so nasledka predavanja: V torek, dne 27. febr.; Od 2. do 4. uro popoludne: Vrednost kravje reje. Odbiranje molznih krav. Kal)a krav za pleme. Krmljenje krav. Strežba molznih krav. Molža. Stroški kravje reje. V sredo, dne 28. februarja; Od 9. do 11. urei Prodaja mleka. Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleka. Napake in pomanjkljivosti mleka. Mlečna posoda. Popoludne od 2. do 4.; Prodaja smetane in presnega masla. Oddajanje in raz-poši^janje presnega masla. Gospodarski pomen mlekarskih zadrug. Pouk se pojasnuje s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen našim j^ospodarjem in gospodinjam in je želeti, da se ga mnogoštevilno udeleže tudi naše gospodinje in kmetska dekleta. Kdor se želi udeležiti, naj se priglasi po dopisnici. Oddaljenim in revnim udeležencem iz Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot do Novejša mesta in podporo 2 K na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, ki za njo po dopisnici pravočasno prosijo. Priglasila in prosile za pcd])oro je treba poslati do 16, februarja ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Poročilo o „Dijaški kuhinji«. Za prvi tečaj ^«Iskeiia leta 1911/12. v Eiini tej dijaki eo siroto, pTftZRo venter nií tio da jjorkote. A. Loejak, ^catjcTDejEki župnik. Tli podnjem poročilo o novoiueSki dijaški kiiliinji trdciiit zaujianjctu, da bodo br&vta genilu vsaj številke lu lep vz^kd dobrolnikoT, (q hg Bjmdii âo mednje. l.lijakov je bilo o«krl)ovano oiioludno in ztočct petdeset, lïiidi slabe letine jih ni bilo moù vzeti voi',.- , ]. Izdalo ae je od jiofotka šolskega leta do S. feb, t. i.; Zb. nioso 807 28 K, la oioko 4i)8-HI K, na triçu jsolenjad, řiřol, Kůlje, rojio itd.) 301'27 K, zn Épocerijiíko blago ni'lil K, za fiUiiikinii 144 K, xa Blaniuo in tri pujso ťltí K, za riž in koruzni zdiob l^U K, drva in ža^anjo 8348 K, /a nabiralca po lueetu 10 K — skupaj 2tilS-8Ď X. 2. Donecki. ^Uvui deželni odbor kranjnki 100 K, kandij.'ika liranilniea 200 K, Hranilnica in \ Višnji gori, Posojilnica t ift. Jcinejn po 30 K, Hranilnica iu jMífl. v Toplicah 2Ó K, Hranilnica in pos. v Koj-oviiici, Prva del. posojilnica v Metliki po 20 K, — Dub., 7,i)Tani ua dekan. konf. v Novciti mestu 84 K, duhovniki v Beli Krajini 60 K, novomeški gimn. profesorji 30 K, profesorji zavoda sv. Stanislaja v àl. Vidu 21) K, Kandijska bolnišnica 50 K. V Novem mestu je bilo nabranih ua nabiralno kuji^O 3St2'50 K, v Metliki pa po g, ViikSiniiSii Ď5 K, za kar mu najlepša zahvala ! Imuna objavim radi pomanjkanja prostor« ]irihodnji(l — Nadalje bo darovali p. n. gg. : Dr. Slane 100 K, preč. g. t. Šalebnr, duhovni svetnik 50 K, dr, Marinko, duh. svetnik 25 K, Dr. řiiane 22-4(J K iz Milnih obravnav, gospa Vojska, E. Jnrc d. posl., preč, g. M. Tavftar, dekan v Žužcrn-horku etc., é, g. 1. Zakrajšek, župnik v Vavti vasi, prof. Dr, Grivec po 2Û K ; č. g. A. Dolinar, župnik v p. IH K, Alfred I'odboj v Zagrebu 15 K, neimenovan župnik v p, v Kandijski bolDišuici 12 K ; ič, gg. župniki M. Saje, X. Lesjak, M, Ncnianič, Zaman, F. Golob, kajilan, dalje g. F. Brežnik, ravnatelj, gobpe Picek in Žgur, gř. Nežika Rome po 10 K; Gospa KUbscI 8 K, gonpa Pegan, ů. g. 1'erpar tupnik v Doberniiii po 6 K, g. Možina, vinaki trg., i, g. Vidmar, župnik pri sv. Trojici, I. Ijoviio, kaplan v Moravčali po 5 K: gospa Novak 1 K. Kontni račnn za prvi te^aj jo tale: Stanje kase 3. septembra litll........206-82 K Iz hranilnice v Kandijl ectti dvignil......K Prejemki od 3. sept. IRil do 8. febr. liUa . . . 2057-J4 K SiuĚajni dohodki in doneski dijakov , , , . . . 40if04 K Skujjaj . . . 304J-7S K StroSki od 3, sept. 1911 do 8. febr. 1912 . . . . 2B18 85 K Stanje kase 6. tebr. 1912 . . . Kise«! vedel, ali naj Še drngi tečaj v/.dTžim kuhinjo ali no, v takih škripcih sem bil včasih. Tod« požrtvovalnost dobrotnikov mi daje poguma, da poskusim drugi tel'^aj. Zalo^ krompirja je že jiri koneii, in treba se bo ozreti po drugem. Prosim torej tiste, ki bi ga rajo prodali kot darovali, naj mi blagohotno nascnanijo. Seveda, kdor bi bolel delati z dijaiko kuhinjo kako imenitno knpiije, naj si prihrani truci. Najsrčnejša zahvala vsem dogcdanjim dobrotnikom, ki naj ohranijo svojo naklonjenost tudi v drugem teňaju tej prcyotrehni dijaški nstanovi! Prosim pa tudi tiste dolenjske denarne zavode, ki do zdaj Se niso prispevali, naj se spomnijo revnih dijakov v Novem mestu. Novo mesto, dne 8, februarja 1912. Dr. Ciril Aiinaii, vodja dijaške kuhinje. Loterijske številke. TRST, 27. januarja 83 4fl 29 37 48 GRADEC, 3. februarja 65 86 13 67 83 Listnica uredništva: Drugi dopisi prihodnjič. Listnica upravnistva; Oosp. Nik. Flainik, Pittsburg: Denar prejeli. Hvala! Ker mi je bilo nemogoče se osebno posloviti pri vseh svojih cenjenih gostih in prijateljih, se tem potom poslavljam od njih ter se obenem najuljudneje zahvaljujem za njih dolgoletno naklonjenost in prijaznost. 32 Kavarna — Anica Žgur. Dražbeni oklic. EJ0ti9;n E B50;U E 1101/11 8 11 8 Pri spodaj oznaninnjoni sodniji, soba fit, 8 bo dražba zemljii<ć: 1. Dne 17. svečana 1912 dopoldne ob pol 10. url vloii. .stv. in 22fl k, o, Tomažjavas, obstoječih \x hiio, kozolca in svinjaka, S njiv iu trav nika, cenjenih na 2010 K, s pritikliiio, ohstojeio iz 5 do H kop HkO]tC, cmi-kolnice in lestve, cenjeno na 26 K 30 h. n. Dne 22. svečana 1912 dopoldne ob pol 10. url viol štv. 188 k. 0. liudolfovo, oliatojcčega iz hiSe in vrta, cenjcnega na Sli.íXX) K. 111. Dne 23. svečana 1912 dopoldne ob pol 10. uri vlož. Arv. Ki'3, 211, 1288 in 826 k, o, (Jerovc:, oiiHtojci'ib ii bise, njive in vinogradov, cenjenih na 1222 K 27 h, Najmanjii ponudek, pod katerim su ne prodaje, znaša; ad I. 1340 K, ad IL 18.000 K, ad 111. 814 K H5 h. Dražhenc pogoje in listine, tićoće se nojiremičnin, smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri tem tsodiiiu v sobi itv. 5 med opravilnimi urami, C. kr, okrajno sodišče v Rudolfovem, oddelek II., dne la, januarja 1012, IW Zahvala. Prianmo z»bva!o izrekairio vsedi jirijatoljem in «nanceni, ki EO spremili nagega preblagoga oteta »ložct'a Klhic-a k večnemu počitku, posebno pa [iročast.. gospodoma župniku v Soteski in kaplanu v Toplicah, topliškemn pevskemu dniitvu za ganljivo petje in vkoui iz daljnih In bllfcnjih krajev, ki so se udeležili velikega sprevoda ali pa kako driigaie izrekali svoje soialjo. (i oren j ep o Ije, dno 1. sveřana Htl2. Za rodbino KHnEovo: Anton KIÍI1C. 27 fi5 X 3fi Zahvala. Za obile ilokazc srčnega m(':utja o priliki britke izgube naie nopozabliive sentre u::iroma sestrične, svakinje in telo, gospodične Marije Me/iiaršič kakor tudi za mnogobrojno mastno spremstvo drago nam rajnce k zadnjemu počitku, izrekamo tem potoni jiosehiio pTOčast. duhovSčini iniiholski, proč. gg, oo, frančiškanom, f.«, gg. Usmiljenim bratom, jirijaldjem in v.nantem — ter sploh vKcm najiskrenej^o zahvalo, Kandija, 7. februarja l!tl2. Žiilu,iori ostali. 2 krepka učenca poštenih starišev, vsprejme Ivan Zurc, trgovec mešanega blaga v Semiču. ]().o-2 * rk 3, štev. DOLENJSKE NOVICE. 33 Vabilo. Okrajna posojilnicavKrškem registrovana zadruj^a z neomejeno iiavezo — ima -i v torek, 5. marca 1.1. popoludne ob 5. uri v svoji pisarni. Dnevni reci: 1. Letni račun. 2. Revizijsko poročilo. 3. Volitev nacelatva in nadzorstva. 4. Predlogi. Opazka, Z oziroiD na § 35 zatiružnih pravil ni pričakovati, da bi bil ta občni zbor sklepčen. Radi tega in radi enostavnosti 8e razpiše že s tem vabilom dru^i občni zbor z istim dnevnim redom isti dan ob 6. uri zvečer. Ta drugI občni zbor sme brezpotfojno sklepati. Xa^^rAno^ .«XXOHťUVyjXUaX^ 20M JGiaJiJfifvovcu ■oXacLia/JzruKi/. ^Jieomčejrv Aioudjovm^à/JxMK/l Naznanilo. 23-3-1 Oskrbništvo gra?5cine Knperčvrh naznanja vsem interesovanim kmečkim voznikom, da se je odvažanje blaga od graščinske žage v Gornjem Suhadolu, na postajo Rudolfovo, vže pričelo. Posestvo v Rovišah obstoječe iz hiše in vsega gospodarskega poslopja, prav pri okrajni cesti, zraven sadni vrt in dve njivi je iz prostih rok na prodaj. Cena ac izve pri «.hincii ]ia:Stiuleii«ii". Še pristavi se, da je] prav pri živinskem sejmišču za gostilno prav primerno. Vec centov mrve (sena) ima na prodaj T. Ogriti, Novomesto. 37 Ugodna prilika!! ■ ■ -v ■ AlSl 35-6-1 se iz proste ntkc prodaj« pri Novem mestu polepr na novo gradeče se belokranjske železnice. 1'rva sestoji iz prodajiiliie, treh sob, kuhinjo, kleti in sadnega vrta. Druga manjša iz velikega sadnega vrta (pripravnega za stavhišča) in njive ter delom gozda. Izve se pri Josij) Ho.iir-ju, krojaču in tr^ifovcu, Novomesifl. Gosťilxxo dobro vpeljano, dá z iiiiirrom mpHPcem v iiiijciii ali pa na raruii 14-2-2 Ivana Zurc — Trebnje. Zagrebški paromlin išče vrtnarju vav takojiiiji vBtop. Ponudbe in spričevala podati je na; 29 Paromlin, Zagreb, Milijoni zdravijo Kašalj Na novi žagi gosp, Iv. Kuiistl-iiji poleg kolodvora v Kršljiini prodajajo se hrastova ilrva iiii metre^ kakor tudi lirastovi (h1-piiilki od cirkulanie žage, katerih_ ni potreba več žagati. Ravno tam dobi sc tudi lirivstov» /.a^anje in hrastovi koli za trte. Za iniziLi-je ao na prodaj oti I cm in več debele Iiraslovo «leske. Ittikdva drva se na toj cirkularni žagi lahko takoj razža-gajo. Siojeci ali pa vže posekani lirasti se na tej žagi v vsaki množini kiiimjejo ter za gospodarsko potrebo hlodji ali rklji seiagajo. Proda se iz proste roke prav lep uinogrod v Trški gori. Zraven spada zidanica in vsa oprava. Vse je v najbojšem staryu. Več se izve pri Jožef Koračinu v Novem mestu št. 120. hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj S Kaiserjeuimi prsnimi harameltiini „s tremi smreliiimi", notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri- - - vatnih oseb dokazuje fe'fftov uspeli. - - -Bonbončki jako dobro prijajo in so ngodnega okusa. 1'aket 20 iti 40 vinarjev, ovnjćelt fiO vinarjev, k« ilobira pi-i Jokuriiarjili: 1-20-8 Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. Prav doliep mlin in žaga no prodaj IM^ v Prečini pri Rudolfovem. "WB K mlinu spadajo »jive íd travniki, proda se posamezno ali skupaj. Cena in druge podrobnosti se izvedo pri lastniku Franc Dreniku v Prečini št. 27. Popolnomii varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Handijo in gIidiícd reg. zadrug'a z neomejeno zavezo y lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen nd ali ne, ter obrestuje po na leto brez odbitka rentncga davka, katerei^a sama iz svojeg-a plačuje. Zft hranilno vloge kakor za vse posojilniíno obveznoiti — jamii iiol^ rezervnoga xaklada in deležev čea 2300 zadružnikov i vsem svojim promoienjem. Iz tega so razvidi, da malokateri dctiami zavod nudi tolike varnosti kakor kandijauska hraoilniRa. Na prodaj je hiša št. 3 z vrtom in hlevom v Kandiji pri Novem mestu ležeča ob Krki pri izlivu Težke vode, ne daleč od bodočega kandijskega kolodvora belokranjske železnice. Cena po dogovora. Del kupnine se lahko vkt^jiži. Xaalov se izve pri upravništvu tega lista. 2a-8-l izvrstno, belo in rndeČe, se prodaja po ugodni ceni, ter se oddii v vsaki množini grajščini Bajnof pri Rudolfoveni. Vino 55 arov lioste Priporoča se Vam v Novem mestu na glavnem trgu zraven Božica nova trgovina kjer dobite specerijsko blago, kakor tudi železnino ter prve vrste čeških ; strojev, slamoreznice, mlatilnice, : gepeljne, čistilnike, pumpe za vodo, kakor tudi vse drugo blago po najnižjih cenah. Pipnat & drug. 2M-1 ležeče v bližini bodočega kolodvora na Ruprčvrbu, se produ po 30 h kvadratni meter. — Naslov prodajalca se izve pri upravništvu Dol. Novic. 22-2-1 trgovina sukna; platna, modnega in manufakturnega blaga v "Novem mestu 3001 priporoča svojo veliko zalogo vNakovrstiief,'» oI^lllčiIIlei^'a l)lagu, za moške in ženske. Najnižje cene. Solidna in točna postrežba. m --- Najnovejši in najboljši šivalni stroji po najnižjih cenah dobivajo se vedno v zalogi pri Josip Ogoreutz — Novomesto Ugodni plačilni pogoji. -to-o-i Gostilniški avtomat nov, ki igra več kotiiafiov, se takoj po eeiii troda. — Veř povíí Autoii Medved lui Ločeuski cesti v Rudo foveii). 41-0-1 Hiša v dva konca ' z vaem gospodarskim poslopjem, njivami in gozdom, 7 minut od bodoče železnične postaje v Jami pri Stranski vasi, se da v najem ali pa tudi proda. — Več pove Franc Vindišman v Jurni vasi št. 16. MOJA STARA 3H.2Í-1 skusaja je in ostane, dn je za o