Map TMk četrtek In «Jte t poètnino vred alf t PMborn • pošiljanjem ai ému za c«lo lelo 12 din., ^ «m* 7 din., četrt leta t liven Jugoslavije 0«h Naročnina se pošlje opwvnl&tvo .Sioven-_ 06 Gospodarja" v Mariboru Koroška cest« it. 5. Ii>t s« dopošilja do od-Naročnina se pla-čaje v naprej. T«Mck» Interurban št 113.
Posom
2 kroni call SO para.
VENSKI
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Pofimtna ▼ ctrOavl S H» pavloltrana. Uredntttvo: Koroik»
šL 5, Rokopisi se m «na čajo. Upravnišivo spr^f»
m« naročnino, msera!« k reklamacije. Cene toni po dogovoru. Zrn I kratne oglase pr pop ost. Nezoprte m ctje so poštnine Čekovni račun pošlnagi urada LJubljana št. lO.dtt
Telefon inlerurben št. 111
19, fttMVET.
Maplbop, dne It. maja 1992.
M. letnik
Naši škofje govorijo.
Razmere, ki vladajo v naši državi, so prisilile naše katoliške škofe, da so stopili pred javnost z ostro obsodbo sedanje vlade in njenega nastopanja proti katoliški cerkvi.
Pretekli mesec so bili jugoslovanski škofje zbrani oa skupnem posvetu v Zagrebu. Sklenili so poslati spomenico kralju, min. predsedniku in ministru vere. Takih spomenic, opominov in prošenj so škofje že več poslali v Beograd. Pa vse te vloge.so ostale, kakor izjavljajo škofje, skoraj vse brez uspeha in velika večina vrhu tega tudi brez-vsakega odgovora. Zato so se odločili, fo spomenico kralju in vladi izročiti javnosti. Naj naša in evropska javnost zve, kako naša vlada postopa s katoliško cerkvijo in s katoliškim delom prebivalstva \ državi. Odkrite, jasne in ostre besede naših škofov pa -dajo kakor težki udarci na tiste, ki so krivi žalostnih razmer v naši državi.
Obsodba političnih razmer.
«Ni naš posel«, tako govorijo škofje, «da bi se pečali s politiko kot tako; toda kot očetje in pastirji svojih katoliških vernikov ne moremo drugače, nego da damo duška težki boli svojega srca, ki jo čutimo, videči, kako se državna politika vodi tako, da se enokrvni bratje čim dalje bolj odtujujejo, ločijo in mrze, tako da se jez med njimi čimdalje bolj širi ter se vedno češče ponavljajo u-sodne besede o amputaciji (odsekanju), separaciji (od-cepanju).
Po tej kratki, pa temeljiti obsodbi državno-politič-nega načina, po katerem se vlada naša država, preidejo škofje k svojemu pravemu predmetu, za kojega so najbolj pristojni, k cerkveno-političnim vprašanjem. Kako si predstavljajo sedanji vlastodržci razmerje države do cerkve, se kaže najbolj v šolskem področju.
Razkristjanjenje šol.
«Kulturni program kraljeve vlade«, tako pravi škofovska spomenica, «gre, kakor se zdi, naravnost za tem. da se krščanski značaj šolskega poduka naravnost uniči.« Kot primer navajajo škofje Banat, Bačko in Baran-jo. kjer so se katoliške verske šole po vrsti zapirale, zgradbe odvzemale ter se celo zasebne zgradbe katoliških redov uporabile za državne šole, siromašne redovnice pa iz njih izgnale; duhovščini se je vstop v šole popolnoma prepovedal. Škofje so večkrat odločno nastopili za to, da se te krivice odpravijo. Storili so to osebno in s pismenimi vlogami, ki so jih maja 1921, septembra 1921 in januarja 1922 poslali beograjski vladi. Na vse to so dobili edino rešitev ministrstva za prosveto dne 18. oktobra 1921, kjer se škofom odgovarja, da se je vse izvršilo temeljem zakona o ljudskih šolah z dne 19. IV. 1914 kraljevine Srbije, ki se je razširil tudi na Bačko, Banat in Baranjo. Srbijanski šolski zakon gotovo ni pri tneren za nove kraje, v katerih so povse druge razmere. Toda tudi po tem zakonu so dovoljene zasebne šole. č. sestre v Velikem Bečkereku so dejansko prosile za dovoljenje, da smejo za 14.000 katoličanov obdržati svojo šolo, ki jo vodijo ondi že 42 let, ter so izjavile, da so pri -pravljene izpolniti vse pogoje, ki jih določi ministrstvo. Na to prošnjo pa so dobile od ministra odgovor: «Ministrstvo prosvete ne smatra potrebnim, da izda dovoljenje za nadaljni obstoj tej katoliški šoli, ker je v Velikem Bečkereku državna šola, a načelo ministrstva je, da ne dovoljuje ne verskih ne narodnih šol.« Kljub temu je Pa prav to ministrstvo v prav tem mestu dovolilo za 1200 židov versko židovsko šolo.
Novi šolski zakon.
Kar se dogaja v Bački, Banatu in Baranji, je pričakovati v celi državi. V načrtu ljudskošolskega zakona, ki ga je izdelal prosvetni odbor, se proglaša kot vrhovno načelo, da je ves šolski pouk državen (čl. 2), da mora vse predmete in tudi veronauk predavati samo državno učiteljstvo (čl. 51); knjige za veronauk odobruje minister za vere (čl. 53); zasebne šole se morejo snovati sam > tam, kjer ni državne šole. Škofje so po svojih odposlancih protestirali proti tem načelom. Odgovora niso dobili, l>ač pa se hoče ta načrt šolskega zakona predložiti par -lamentu. Zato škofje ponavljajo svoj opomin: Katoliška cerkev in katoliški starši se ne morejo nikdar odreči svojim pravicam ter bodo morali v najodločnejši in naj ostrejši boj za svobodo poduka. Ali nam je tak boj potreben in ali je za našo mlado državo kori§ten, o tem ni treba govoriti.
Policijsko poseganje v notranje cerkvene zadeve.
Škofje se na to pritožujejo, kako neprijateljska roka državne oblasti posega tudi v samo notranje življenje katoliške cerkve. To se vidi iz preganjanja Marijinih kongiegacij (družb), ki so čisto pastirska uredba katoliške cerkve, priznane in dovoljene po celem svetu. Pokrajinska vlada v Bosni in Hercegovini je z naredbo z dne 17. januarja 1921 pod pretnjo izključenja prepovedala vsem učencem biti člani take družbe. Pokrajinska vlada v Hrvatski in Slavoniji zahteva z naredbo dne 8. novembra 1921 popolno oblast nad družbami. Protest škofov in celokupne katoliške javnosti do danes ni nič koristil, zato se pa dovoljujejo ne samo udruženja svobodne misli, marveč tudi zveza takih udruženj srednješolskih dijakov, kjer ni nikakega šolskega nadzorstva. Ministrstvo za prosveto je dne 19. januarja 1920 odredi -lo, da se mora srednješolska mladina priključiti jugoslovanskemu Sokolu in se vzgajati v sokolski ideji, in to zopet brez šolskega nadzorstva. Sokolska ideja je po pisanju sokolskih prvakov samih protikrščanska in pa proticerkvena. Tudi proti temu so nastopili katoliški škofje z vlogo in okrožnico .Toda brezuspešno. Od ka-i toliške cerkve odpadli duhovniki, ki dvigajo pravcati u-| por v katoliški cerkvi, so uživali na Hrvatskem čisto o-čito podporo pokrajinske vlade. Pokrajinska vlada v Zagrebu je na svojo roko br..;: vsakega sporazuma z du-| hovno oblastjo izdala naredbo o šolskih praznikih. Po j tej naredbi se mora po vseh šolah, pa naj ne bo v njih ; niti enega' pravoslavnega učenca, obhajati več pravo-| slavnih praznikov, dočim se za katoliško mladino ukin-i ja praznik njenega nebeškega zaščitnika.
Poziv bogoslovcev v vojaško službo.
Težko zadeva cerkev naredba ministra za vojsko in i mornarico z dne 23. marca 1922 o vojni dolžnosti bog j-t slovcev in duhovnikov. Tudi tu gre za raztegnitev srbs-j kega zakona na celo ozemlje kraljevine, ne da bi se bilo vprašalo, da-li je politično razborito brez parlamenta in zakona posegati v odnošaje, ki so doslej brez vsak'' škode za državo veljali v korist vseh veroizpovedi. Ako se pa pomisli, da se prav seda j dela po eni strani za razorožitev, za znižanje vojske, za tako potrebni mir med narodi in jio drugi strani vpošleva naravnost obupno stanje in pomanjkanje duhovništva, potem se mora ta naredba kar najostreje obsoditi. V zagrebški nadškofi ji n. pr. je že nekoliko župnij brez župnikov in kaplanov, torej brez vsakega duhovnika, da niti ne omenimo velikih župnij, na katerih se starček župnik muči brez pomočnika. Letos pa dovršita nauke dva bogoslovca, a ! še ta dva morata brez vsake potrebe najprej v 12meseč- j
no vojaško službovanje, a duhovno pastirstvo jih tako krvavo potrebuje! Ako se ta naredba ne izpremeni, kaj poreko na to toliki verniki, ki ne nehajo prositi za duhovnike, pa zvedo — za to dejstvo?
Gmotno stanje cerkve in duhovščine.
Nato razpravljajo škofje o gmotnem stanju katoliške cerkve in katoliškega duhovništva. Pritožujejo se zo per način, kako se izvaja agrarna reforma. Kolikokrat so katoliški škofje, tako povdarja spomenica, pri kraljevski vladi ustmeno in pismeno zahtevali leka proti krivici, ki se prizadeva katoliški cerkvi, nazadnje z obširno vlogo s skupne seje škofove dne 6. maja 1921, št. 12. Ko niti na to ni bilo nikakega odgovora, a se je za gotovo zvedelo, da se je pravoslavnemu patriarhu še v začetku septembra izdal odlok, s katerim se mu vrača daljsko veleposestvo ,se je obrnil predsednik ožjega odbora episkopata na ministrski svet z novo vlogo z dne 6. maja 1921. Niti na to vlogo še do danes nismo prejeli nobenega odgovora, zato smo pa čitali v «Hriščanskeni životu«, listu skupščinskega tajnika dr. V. Janiča, kjer se z veseljem ugotavlja, da se bodo pravoslavnim samostanom dne 1. oktobra vrnila z agrarno reformo odvzet'4 zemljišča.
Ko se je zvedelo za proračunski načrt finančnega ministra za leto 1922, smo se vsi presenečeni vprašali, odkodi nekomu tolika smelost, da si lipa s tako očito m strašno krivico na dan? Za pravoslavne približno šestkrat toliko, kakor za katoličane. Vsi naši cerkveni prosvetni zavodi so prezadolženi, katoliška duhovščina strada in trpi vsakoršno pomanjkanje — pa vendar tolika krivica v proračunu! Zdi se, da je nekomu v resniei do tega, da nas reši vsakega dvoma o bojazni, izrečeni v vlogi dne 26. januarja: «da se v nas ne ubije vera, da je v kraljevini SHS pravičnost in enakost za vse državljane in za vse cerkve (veroizpovedi).«
Nezdravo ozračje.
Tako postopanje nasproti katoliški cerkvi od zgoraj, nerazumevanje katoliških naprav in življenja, iu vsied tega najneosnovanejše in najneumnejše ovadbe od zdolaj, potem pa napadi in sumničenja od strani —> vse to ustvarja ozračje, vsled katerega se poraja jo v ne-katoliškem delu naroda nemili pojavi sovraštva in mrž-nje proti katoliški cerkvi in njeni duhovščini. A vendar je samo katoliška cerkev in njena duhovščina rešila našo narodnost v vseh ogroženih kra jih, povsodi pa je naj-intenzivneje sodelovala za kulturni in gospodarski napredek naroda.
Tako govorijo naši škofje. Slovenski in hrvatski na rod je svojim škofom hvaležen za odkrite in pogumne besede, s katerimi so obsodili neenakost in neenakopravnost, ki sedaj vlada v naši državi in njeni upravi. Ali bodo tisti, ki vodijo usodo naše države, ob škofovskih besedah izpregledali, popravili storjene krivice ter ustvarili razmere, ki bodo zadovoljile vsa tri plemen» jugoslovanskega naroda?
Za nadaljevanje krivic.
V resnem trenutku spozna človek najlažje svoje prijatelje in neprijatelje. Poslanci Slovenske ljudske stranke so v zadnjem času dobivali dan za dnevom pritožbe o postopanju z našimi fanti-vojaki. Po nekaterih garnizijah se jim daje slaba hrana, po mnogih kasarnah je vse polno uši in druge nesnage, drugod so zopet trpeli mraz, psujejo jih s «Švabi«, tudi slučaji pretepanja in brezsmiselnih kazni je mnogo. A ne samo to:
LISTEK.
Bankovec za milijon funtov zlata.
Angleški spisal Mark Twain.
(Dalje.)
Vstopil sem in vprašal, ali imajo kako skaženo ob-'eko naprodaj, ki je nihče noče kupiti.
Prodajalec je pomignil z glavo proti svojemu tovarišu in ni zinil besedice. Vljudno sem stopil dalje.
Pa tudi drugi prodajalec ni zinil besede in je malomarno pomignil, naj grem naprej. Podvojil sem svojo v'judnost in končno dobil od tretjega j>rodajalca odgo-»or:
«Počakajte malo!«
Ponižno sem čakal, da je dovršil svoj posel. In tedaj je vzel seboj v stransko sobico, prebrskal kup odlogih, najbrž neporabnih oblek, izbral najslabšo in jo P°finil pred mene.
Poskusil sem jo. Ni mi bila prav, hlače so mi bile ^ pas preširoke in v nogah daleč predolge, rokavi na Syknji so mi segali črez prste in ves sem se izgubil v ¡¡Jej. Prav nič ni bila okusna in vabljiva, ta nova oble-pa nova je bila in nove obleke sem si želel —. Zato ^sem gledal na njene pogreške in sem dejal oprezno in ^«tupno:
«Zelo bi mi ustregli, če bi hoteli nekaj dni počakati s plačilom. Nimam drobiža seboj.«
Prodajalec je nabral obraz v skrajno prezirljive gube in rekel:
«Nimate —? Kajpada, taki gospodje nosije le velik denar seboj —!«
Njegove besede so me zbodle. Odgovoril sem:
«Dragi prijatelj, ne sodite tujcev samo po njihovi zunanjosti! Denar ja imam zadosti, da vam plačam to-le obleko! Le nadležem vam nisem hotel biti, da bi morali menjati večji bankovec.«
Ugladil je nekoliko svoje prezirljive gube, pa dejal še vedno precej visoko:
«Nikogar nisem hotel žaliti in popolnoma sami ste krivi, če najdete kaj razžaljivega v mojih besedah, ker ste izrazili bojazen, da bi naša tvrdka ne mogla men jati vašega papirja. Nasprotno —' menjala vam bo!«
- Dal sem 11111 bankovec in rekel:
«No dobro, j>a oprostite!«
Vzel ga je in se nasmehnil, — s tistim smehljajem, ki se raztegne po celem obrazu in naredi gube in črte in kote in ogle, v katerih se skriva hudomušna zlobnost in pritajena zaničljivost — ko pa je pogledal na bankovec, se mu je smehljaj zledenil in strdil, kakor se razstoplje-ni svinec strdi, ako vliješ nanj mrzle vode. Nisem še videl smehljaja, ki bi bil tako hipoma okamenel, kakor je njegov.
Stal je pred menoj in držal papir v rokah in ga
gledal in gledal, in mojster je prihitel, da vidi, kaj se je zgodilo in je živahno popraševal:
«No —! Kaj je? Kaj se je zgodilo? — Česa vendar manjka?«
«Nič se ni zgodilo«, sem odgovoril. «Čakam, da mi tale prodajalec menja moj bankovec.«
«Torej —! Menjaj mu, Toddy, menjaj mu!«
«Menjaj mu —!« je godrnjal Toddv. «Lahko reči! — Ampak poglejte sami tale papir!«
Mojster je pogledal —.
Polglasen, pa izrazit žvižg mu je ušel, nato pa je planil nad kup skaženih oblek, ga razmetal in vmes razburjeno in napol samemu sebi govoril:
«Pa gre in proda temu milijonarju-čudaku takole ponesrečeno obleko! —Toddy je osel — rojen osel! —* Vsakikrat naredi kako neumnost! In vsakega milijonarja mi prežene, ker ne zna ločiti milijonarjev od posto-pačev in nikoli ni znal in ne bo! — Torej tule je končnik stvar, ki sem jo iskal! — Prosim vas, plemeniti gospodr. slecite tisto spako in jo vrzite v ogenj! Pa poskusite tole obleko! Prav kaj takega potrebujete! Priprosto, bogato, skromno — pa knežje plemenito! — Naredili smo ti» le obleko za nekega inozemskega princa — morebiti ga jwiznate, milostljivi gospod, — za Njegovo Prevzvišenosti kneza iz Halifaksa. Pa jo je moral pustiti in vzeti namesto nje žalno obleko, ker je njegova mati nenadoma na smrt zbolela. Pa ni umrla. — Pa nič ne de. Pač ni mogoče, da bi šlo vedno, kakor mi — hočem reči, kakor naši —. Tule poglejte! Hlače kakor nalašč za ras, ple-
celo v verskem in političnem oziru trpijo ponekod naši sinovi. Ce starši pošljeno v kasarno svojemu sinu kak časopis naše stranke, na primer: «Slov. Gospodarja«, «Domoljuba«, «Stražo« itd., posamezni demokratski oficirji radi tega naše fante silno preganjajo. Liste kon-fiscirajo na lastno roko. Tudi pisma odpirajo in druge pošiljatve. Bog varuj, da bi se o kakem vojaku zvedelo, da je doma pri Orlu ali kakem drugem krščanskem društvu. Kolneja ga in prestali ima najhujše šikane. Najhuje pa je to„ da tak preganjani vojak nima pritožbe. Ce se pritožiš pri predpostavljenem radi surovega postopanja oficirjev in podčastnikov, dobiš za to še kazen — zapor. Ni nobeno čudo, ako so naši fantje iskali pomoči pri poslancih Jugoslovanskega kluba.
Povdarjam, da ni po vseh garnizijali tako. Tam, kjer imajo dobre, ljudomile oficirje, so fantje zadovoljni in še hvalijo vojaško službo. Da se onim, ki trpijo, odpomore, sta poslanca Jugoslovanskega kluba Brodar in Žebot skupno s svojimi tovariši vložila ostro interpelacijo v državnem zboru na vojnega ministra in sta zahtevala, da se ti nedostatki v vojski odpravijo, krivci pa kaznujejo.
V četrtek, 27. aprila popoldne je prišla ta interpelacija v razpravo v narodni skupščini. Sam vojni minister general Vasič je prišel, da odgovarja našim poslancem. Cela zbornica je z napeto pozornostjo pričakovala poteka seje. Jugoslovanski klub je bil zbran skoro polno številno. Kot govornika, ki bi naj utemeljevala interpelacijo, sta bila določena slovenska poslanca J. Brodar, načelnik Jugoslovanske kmetske zveze in F. Žebot.
Janez Brodar.
Prvi je dobil besedo Brodar. Dokazoval je, kako je oficir Farkaš (žalibog Slovenec-demokrat) do skrajnosti preganjal vojaka Gorjanca, ker je čital «Domoljuba« in ker se ni sramoval pokazati svojega krščanskega prepričanja. Sekature, ki jih je moral prestati slovenski vojak Gorjanc v Nišu, so bile tako silne, da se je smilil celo srbskim tovarišem. Ne smemo tukaj vse opisati, kaj je počenjal Farkaš z Gorjancem. Že skoraj obupan, je pisal Gorjanc svojim staršem in ti so se obrnili na Brodarja. Posrečilo se je, da je bil Gorjanc rešen Farkaša. Poslanec je mirno našteval še druge slične slučaje in pozival vojnega ministra, naj vendar enkrat odstrani iz armade vse sekature, šikane, batinjanje in vse druge nerednosti. Naj se z našimi sinovi postopa po človeško in naj se jim da prilika, da odslužijo službeno dobo v Sloveniji ali Hrvatski. Na ta način bodo vojaki z veseljem šli v vojno službo in odpravljeno bo nezadovoljstvo. Velik del zbornice je z napeto pozornostjo zasledoval izvajanja poslanca Brodarja in pozneje tudi Zebota. A kaj so storili slovenski samostojneži ter demokrata dr. Kukovec in Reisner?
Slovenske sinove so izdali!
Namesto, da bi skupno z našimi poslanci nastopili za odpravo krivic in nereduosti v armadi, pa so poslanci Samostojne kmetijske stranke skupno s slovenskimi demokrati v družbi najbolj zagrizenih Srbijancev vpili, da ni res, kar trdijo naši poslanci. Med govoroma poslancev Brodarja in Zebota so zagnali vsakih 5 minut tak divjaški krik, da so hoteli preglušiti in prekri-čati govornike. Dr. Kukovec je vpil: «Lažete!« Naši vojaki sami trdijo, da se jim dobro godi. Vi si te pritožbe sami izmišljujete. Naročate si taka pisma, da morete rušiti disciplino. Klerikalci hujskate fante!« Izmed samostojnih so bili najbolj divji minister Pucelj, Mermolja, Majcen, Urek in Kušar,
Srbe so hujskali na naše poslance.
Kukovec in pod njegovo komando stoječi samostojni so ves čas govorov naših poslancev hujskali Srbe proti našim. Pred govorniškim stolpičem je bila velika gnječa. Ko so Srbi poslušali naša govornika, ki sta s čudovito mirnostjo prednašala pritožbe naših sinov ter se je pod utisom teh podatkov nemir polegel, so zopet začeli dr. Kukovec, Pucelj, Mermolja, Urek ter njih so-drugi vpiti in hujskati Srbe. Tudi narodno-socijalistič-ni poslanec Ivan Deržič je zašel med to družbo, žalostno, prežalostno!
Zakaj so divjali?
Videlo se je, da je imel nastop poslancev naše stranke uspeh in da se bo strogo preiskalo vse krivice, ki se godijo našim fantom in krivce kaznovalo.
Dr. Kukovec, Pucelj, Mermolja, Urek in njih samostojni ter demokratski tovariši so se bali, da bi naši poslanci dosegli uspeh. In iz gole hudobije so hoteli to na vsak način preprečiti. Slovensko ljudstvo! Tu imaš jasen in živ dokaz, kje so tvoji odkriti prijatelji in kje prikriti škodljivci. Vi zapeljani, če imate oči, ušesa in pamet: Poglejte, poslušajte in premislite vse to!
General Vasič odgovarja. — Velik hrup.
Pod vtisom nasprotovanja slovenskih demokratov in samostojnežev je vojni minister očividno spremenil svoj nameravani ugodni odgovor. Izjavil je, da so go-vornikove trditve pretirane in da on «n e t r p i, d a b i se v narodni skupščini govorilo o škandalih v vojski«. V tem trenutku so naši poslanci kot razjarjeni levi skočili kvišku, klicali generalu: «Kaj, vi boste nam poslancem komandirali?!« «Vi ste drugi Zečevič!« «Pojdite v kasarno!« «Prekličite!« — «Tako vas ne pustimo govoriti.« — Škoberne, Pušenjak, Roškar, Krajnc bijejo po klopeh. Vsi so bili do skrajnosti razljuteni vsled nastopa vojnega ministra. Krik in vik je bil tako velik, da Vasič ni mogel spregovoriti ne besede več. Strmeč, tresoč je stal bled kot kip v ministrski klopi. Večina zbornice — tudi Srbi — je strmela nad odločnostjo, s katero so se zavzeli naši poslanci za slovenske sinove.
Nahujskani Srbi grozijo.
Slovenski demokrati in samostojni so zopet na-šuntali Srbijance nad naše poslance. Nastal je pred klopmi Jugoslovanskega kluba velik klopčič. Samostojni so v družbi Velesrbov silili pred naše in so jim dejansko grozili. Samostojnež Majcen se je navalil na dr. šimraka, bosanski Srb Kobasica na škoberneta, drugi zopet na Pušenjaka, Krajnca in Roškarja. Položaj je postal resen. Predsednik dr. Ribar je zamanj zvonil in klieal k redu. Zbežal je iz dvorane, cele pol ure je trajal ta vihar. Celo Srbi, n. pr. predsednik zbornice Vojčič, poslanec Uzunovič ter drugi so bili radi drznega ministrovega odgovora razburjeni in so šli nad ministra. Videli smo, kako so mu grozili s pestmi. Znamenje, da so naši poslanci imeli popolnoma prav. Po velikem trudu se je nazadnje vendar posrečilo rediteljem in zmernim srbskim poslancem, da so pomirili duhove. Ko se je predsednik zopet vrnil,, je Vasič nadaljeval svoj zagovor, ki je bil mahoma mirnejši.
Dr. Kukovec proti Slovencem.
K besedi se je oglasil tudi dr. Kukovec. Trdil je, da pritožbe poslancev Jugoslovanskega kluba o trpljenju in šikaniranju naših vojakov nikakor niso osnovane. Srbijance je hu¿skal proti nam s tem, da je trdil: Poslanci Slovenske ljudske stranke s takimi interpelacijami hujskajo vojaštvo in rušijo disciplina v armadi. Vojakom se po mnogih kasarnah še prodobro godi. Tako je skušal dr, Kukovec dokazati, da ni treba prav ničesar storiti za obrambo naših sinov. Zelo je zameril dr. Kukovec, da naši listi pišejo o avtonomiji Slovenije. Posebno se je razkačil radi stavka v katoliških listih: «V okviru Jugoslavije hočemo samoupravno slovensko državo, kolikor mogoče neodvisno od Beograda. Centralizem je zlo, katerega je treba odkloniti.« Nadalje je čital dr. Kukovec pismo, katero so dobili poslan ci Samostojne kmetijske stranke od vojakov iz Negoti-na. Dr. Kukovec trdi, da je iz tega pisma razvidno, da so slovenski vojaki boljševiki. Sistem Jugoslovanskega kluba je, da dela s pritožbami o slabem ravnanju z vojaki razpoloženje za svojo politiko, a vojake pa hujska. Dr. Kukovec imenuje armado «najdražjo našo svetinjo, kojo mi imamo.« Take budalosti je govoril dr. Kukovec. Sramotil je cel slovenski narod, posebno pa je neizmerno škodoval našim trpečim slovenskim vojakom. Naši poslanci so Kukovčev govor spremljali z burnimi klici ogorčenja, ugovorov in mestoma z velikim smehom. Klicali so mu ob koncu: «Slab advokat!« Od jeze radi
svojega neuspeha se je dr. Kukovec tresel kot šiba na vodi. Kdor izdaja svoj rod . . .
Poslanec Urek hujska Srbe proti našim fantom.
Poslanec Samostojne, znani Ivan Urek iz Globo-* kega. je vstal za dr. Kukovcem in je psoval naše poslan ce, češ: -Izmislili ste si tista pisma, v katerih se fantje pritožujejo o slabem ravnanju. Dobesedno je Urek tr: dil: «Veliko je vojakov, ki so se pregrešili proti raznim vojaškim zakonom.« Očital je, da imamo to na vesti mi poslanci SLS, in da naši časopisi hujskajo fante. Ne z besedo pa ni grajal težav in krivic, ki se dogajajo našim fantom v posameznih garnizijah. Urek trdi, da se ne strinja s pritožbami naših poslancev. Izustil je nesmisel, da so že poslanci Samostojne ublažili položaj vojakov z raznimi intervencijami. Ureku ni prav, da naši poslanci v narodni skupščini in javno govorijo o škandalih v armadi in da zahtevajo od vojnega ministra, da se krivice popravijo. — Poslanci Jugoslovanskega kluba so med Urekovim govorom napravili tak hrup, da je mogel Urek govoriti le v odstavkih. Klicali so mu: «Vi izdajate naše sinove! Vi pljujete v lastno skledo! Sram vas bodi!« Urek je osramočen izginil z govorniškega odra. Celo Srbi so obsojali njegov izdaj* ski nastop.
Dva poštena Srba potrjujeta slabe razmere v armadi
Med splošno pozornostjo cele zbornice sta še govorila srbska poslanca dr. Momčilo Ivanič in Brkič. Prvi je ožji prijatelj Stojana Protiča, drugi pa socijalist. —i Oba sta dokazovala, da se res godijo po mnogih garnizijah nerednosti in se slabo ravna z vojaki. Prav imajo poslanci Slov. ljudske stranke in celo sveta njihova dolžnost je, da zahtevajo, da se o takih škandalih govori javno v parlamentu. Oba srbska poslanca sta z ostrimi besedami obsojala izdajstvo poslancev dr. Ku-kovca in Samostojne kmetijske stranke. Gg. Kukovec, Mermolja, Pucelj, Dobnik in Urek so potihnili kot politi pužeki. Take obsodbe celo od poštene srbske strani niso pričakovali.
Dr. Kukovec in samostojneži za nadaljevanje krivic.
Poslanec Brodar je v imenu Jugoslovanskega kluba stavil predlog, da se morajo vse krivice, ki se godijo našim fantom, strogo preiskati in krivce se mora kaznovati. A kaj se je zgodilo? Dočim so glasovali za naš pravični predlog celo socijalnidemokratje, Turki ter veliko poštenih srbskih poslancev vseh strank, s o v s i poslanci Samostojne kmetijske stran* k e'drzno glasovali proti našemu predlogu. Komandirala sta jim dr. Kukovec in Pucelj. Tudi narodni socialist Deržič je glasoval proti. Slovenski starši, sinovi naši, ki se vam godijo krivice! Zapomni* te si: Dne 27. aprila 1922 zvečer okoli 9. ure so glasovali za nadaljevanje krivic poslanci demokratske in Samostojne stranke.
meniti gospod! Zares dražestno! — Sedaj pa telovnik — ah! — Prav dobro! — In sedaj suknja —. Ej, — poglejte se sedajle! Dovršeno dobro vse! Pri vseh svojih bogatih izkušnjah še nisem doživel kaj enakega!«
Izrazil sem svoje zadovoljstvo.
«Dobro, izvrstno, milostljivi gospod! Zaenkrat bo že, to smelo trdim! Ampak — počakajte nekoliko in videli bodete, kaj vam naredimo po meri! — Toddy, — hitro knjigo in pero! Piši! — Noge 67 cm--.«
Preden sem še mogel djati besedo vmes, me je že zmeril zgovorni krojač od pete do temena in dal svoja povelja za jutranje obleke, za družabne obleke, za šport ne obleke, za perilo in za vse mogoče druge stvari.
Končno sem ujel priložnost, ko si je moral oddahniti, in sem rekel:
«Ampak, gospod — jaz teh stvari ne moreni naročiti, razen če čakate na nedoločen čas na plačilo, ali pa mi menjate bankovec!«
«Za nedoločen čas, plemeniti gospod! — To je slabotna beseda, milostljivi gospod, slabotna besedal — Za večno! — To je prava beseda, Vaša knežja Milost! — Toddy, poskrbi, da bo vse to v najkrajšem času izgotov i jeno in pošlji vsč stvari brez vsakršnega odloga plemenitemu gospodu na stanovanje! Naj počakajo manj ime nitni naročniki! Napiši si naslov —!«
«Pravkar se nameravam preseliti. Ta pridem ob pri liki mimo in vam dam svoj novi našlo !«
: Prav dobro! Prav dobro! — Trenutek. — dovolite, milostljivi gospod, da vas pospremim do vrat —. Tako-
le! — Moj poklon, plemeniti gospod, moj ponižni pokloni«
In šel sem —.
Moj obisk pri krojaču mi je popolnoma izpremenil mneje o mojem položaju in o vrednosti mojega milijon skega bankovca. Kakor sem naredil pri krojaču in pred njim pri krčmarju, tako sem storil še pri drugih. Kupil sem si, kar sem potreboval, in povsod sem ponudil svoj bankovec v zameno. In črez teden dni sem bil preskrbljen z vso mogočo udobnostjo in razkošnostjo ter sem stanoval v prvovrstnem hotelu v najimenitnejšem delu mesta.
Večerjal sem doma, na obed pa sem še vedno zahajal v skromno gostilno k Harrisu, kjer sem dobil svoj p.vi obed na račun milijonskega bankovca.
In ; rinesel sem Harrisu srečo.
Hrtr > se je razglasilo, da si je njegovo gostilno kot svoj «priljubljeni kotiček« izbral tisti čudak-milijonar, ki nosi bankovec za milijon funtov zlata v telovnikovem žepu. In ta glas je zadostoval. Iz ubogega, malega podjetni! , ki se je boril za svoj obstanek, je postal Harris imeniten, slaven gostilničar in vse je vrelo k njemu.
in hvaležen mi je bil! Ponujal mi je posojila in za nobeno ceno ni pripustil, da bi mu jih odklonu Čeprav sem bil ubog in nisem imel niti vinarja svojega denarja, sem torej vkljub temu imel denarja zadosti in sem živel, kakor živijo bogatini in velikaši.
, ri„_ (Dalje prihodnjič).
Pred tremi leti in danes.
Leta 1919 po prevratu se je slišal povsod obupen klic: «Ta draginja nas bo ugonobila, ko bi je že bilo enkrat konec!« Splošno mnenje je bilo, da je draginja dosegla svoj vrhunec, da cene morajo pasti, pa naj že bo kar hoče. Na vladi je bil naš voditelj dr. Korošec, storO je vse, da draginjo zatre. Spravil nam je najboljšo ame-rikansko moko po 5 kron kg. Pri belem kruhu in cenem mesu so ljudje rekali, da cena gre dol in vse gre dobra samo pope še treba proč, posebno dr. Korošca,
Če si sedel v železniškem kupeju, druzega nisi slišal kot prokleti popi in ta dr. Korošec je vsega kriv, Srbom nas je prodal, žepe si je naphal, zato je postal minister, to kar ni mogel doseči v Avstriji, to se mu je posrečilo M Jugoslaviji za ceno brezvestne prodaje slovenskega ljud stva srbski nadvladi.
Danes po treh letih dr. Korošec že dolgo ni več minister prehrane, pa tudi ne železnic. Bela moka stane že okrog 30 kron kg in železnica se je že bogzna kolikokrat podražila. Splošna draginja raste od dne do dne, davki so vsak dan večji. Kmetje so znosili že v lanskem lettf iz posojilnic in hranilnic svoj prihranjen denar in so ga porabili v pokritje vsakdanjih potrebščin. Lanska strašna suša je spravila našega kmeta ob vsd krmo, ki jo mora kupovati že mesce in mesce za drag denar. Kmetje in mali želarji, kateri si hočejo in morajo prerediti svojo živino in jo tudi nujno rabijo za delo na polju itd., si morajo izposoditi denar za nakup krme. Govorijo naj denarni zavodi, koliko denarja so si kmetje že v ta namen že izposodili?!
Kje pa so druga popravila na orodju, na poslopjih« kdo nadomesti živino, kol konje, krave in vole, ki j« med zimo in spomladi vsled lanske suše pokrepala. Potrebna živila vsled suše primanjkujejo, delavci so vsafc dan dražji in jih kmet niti ne more več prehraniti, še manj pa plačati. Od kod naj vzame denar? Če zaenkral pri posojilnici! Kaj pa potem, če ne obrodi gorica in če se izjalovi nada na ugodno žetev? Dolg prične naraščati in bo večji, kot kedaj pred vojsko. Odkod vzeti denar za poravnavo obresti? Kmetskemu posestvu & prične peti boben. Tako se godi kmetu in želarju!
Kaj pa delavec? Trpin je kot njegov gospodar. C® nima kmet koščeka kruha in ne denarja za nakup, odkod ga naj vzame potem njegov delavec? Gorje mu! — Obrtnik je istotako odvisen od kmeta. Kako naj kme| najme in plača obrtnika, če že sam nima dovolj, da bJ se preživel.
Uradnik, pravijo, vleče lepe kronce, pa kaj, ko nisd prav nič vredne.
Če kmet sam nič nima, tudi ne more ničesar pr<H dati, uradnik pa naj kupi, vsaj od kmeta ne, ki je cenej» kot razni drugi oderuhi in špekulanti. Za to trpi tua uradnik.	e
Kmet jč prodal lani po leti svojo pšenico, ker j^ nujno rabil denar, po 8 in 9 K kg. Špekulanti jo prodajajo danes po 16 K in še višje in kaj stane moka, smo že omenili prej.
Denar je vsak dan manj vreden. Blago, katero nam spravljajo razni prekupci, je vsak dan dražje. Trgovci, ki so postali bogataši že izza časa vojske, se grabežu po ljudskem imetju ne morejo odvaditi, pravijo, da morajo živeti, kot so živeli nekdaj in še boljše. Kmet, ki dela in trpi, ž njim delavec, uradnik in obrtnik pa po mnenju bogatinov nimajo iste pravice do življenja. So manjvredni ljudje, ker so za časa vojske trpeli in krvaveli v strelskih jarkih, medtem, ko so današnji bogatini sedeli na varnem doma, so delali za državo in svoj žep, so dosegli že med vojsko to, kar so hoteli, bogastvo in ča t. Postali so bogati in močni na račun ljudstva že v Avstriji ter si iste pravice lastijo tudi v Jugoslaviji! Ali naj res pade vso revno ljudstvo pred temi molohi in krvosesi na kolena?. Ali je res samo tisti človek in pravi podanik naše države, ki je bogatin, ali pa po protekciji postavljen kot velikaš na kako vzvišeno uradniško mesto? Ali so vsi drugi dobromisleči in pošteni državljahi samo uboga revna para, katero treba narediti poslušno na ukaz moči in denarja, če treba s priganjalko. Ubogi slovenski narod! Kako se je nekdaj veselil naše Jugoslavije! Danes jo še ljubi. Pa ne krvosesov, ki vidijo v njem samo ubogo rajo. Vi trinogi na visokih mestih, vi bogatini, ki ste izdelali in izsesavate kri ubogega slov. trpina, vi, ki se štejete med hrbtenico naše države, pa ste le njeni grobokopi, vi milijonarji, bankirji, in bogatini, pravite, da hočete ustvariti močno in mogočno Jugo slavijo, pa ji kopljete le grobnico, spametujte se že enkrat in ne čakajte na takrat, ko bo prepozno, kajti šiba božja zna zadeti vas huje kot nas uboge reveže. Ne tlačite več slovenskega ljudstva in spametujte se ,dokler še ni prepozno.
MMMBMM—w—bbt -vmmJUMMiiirMMmfmamiai
Ogromni državni izdatki.
Beograd, dne 7. maja 1922.
Same milijarde in milijoni.
Prav nič se niso spametovale stranke, ki so v sedanji vladL Dasiravno jadramo v gospodarski propad, (vendar še venomer razmetujejo davčni denar in drž. last na vse štiri vetrove. Nobena pametna beseda ne izda prav nič. Ko se je meseca januarja predložil poslancem državni proračun, ki je znašal nič manj nego izdatkov v letu 1922
nad 26 milijard kron, to je 26.000 milijonov, so se začeli celo pametnejšim in treznejšim ljudem iz sladnih strank ježiti lasje. Splošni klic je bil: Tako ne more iti naprej! Zmanjšajmo izdatke, posebno tam, kjer niso potrebni.
In izvolili so se odbori, kateri so imeli nalogo, da zmanjšajo izdatke. Dobre tri mesce že tuhtajo in računajo. A kaj so izračunali? Zmanjšali so izdatke tam, kjer bi jih morali povišali, a zvišali so izdatke ali pa pustili pri starem tam, kjer bi se lahko prihranili težki milijoni!
Invalidom in sirotam so črtali 123 milijonov K, • za vojsko so določili ogromno svoto nad 4 in pol milijarde kron. Za kanone in za nepotrebno krvopre-litje so zvišali proračun od lanskega leta nič manj nego za 1 milijardo 337 milijonov, 12^.389 kron!
Pri vseh drugih ministrstvih, ki so namenjena za ljudsko korist, so črtali, pri vojni pa ne! Še za nepotrebne
manevre so določili 30 milijonov kron!
Na korist kanonov, oficirjev in vsega, kar vojska potrebuje ali ne potrebuje so hoteli vreči na cesto nad i00 familij cestarjev v Sloveniji. Kaj jim mar naše ceste, samo da imajo armado in kasarne! Bolnišnice so hotel iS odpravili, ker je trebi novca za vojsko, ubogim železničarjem, siromašnim železniškim in drugim državnim vpokojencem so odgriznili borno skorjico kruha. Bedni položaj večine duhovščine ne marajo «boljšati. Po mnenju vladnih strank naj vsi ti stradajo. Kaj tem brezsrčnežem to mar!
Civilno listo kralja so zvišali na svoto 24 milijonov kron!
Za ta povišek so glasovali: demokrati, Srbijanci in samostojneži.
Za zunanje ministrstvo, ki ni storilo za državo in za državljane prav nič dobrega, so vladne stranke eelo zvišale svoto v proračunu za «malenkostno« svoto 10 milijonov 253.168 K, tako, da znaša celotni izdatek ministrstva za zunanje zadeve
147 milijonov 501.958 kron!
V katere svrhe se uporabi ta neznosno visoki znesek? Naštejem samo nekatere:
Ministrstvo zunanjih del (pisarne v Beogradu) 42 milijonov 5.520 K ali ravno za polovico več kol leta 1921. K temu še pride šest milijonov 994.860 Iv kot do-9atki za draginjo.
Za zastopstvo v tujih deželah plačamo 20 milijonov kron rednih in okoli 78 milijonov kron «izrednih« iidatkov. Ti «izredni« izdatki so za podkupovanje časopisov (okoli 10 milijonov), za špijonažo (20 milijonov), za potovanja visokih gospodov (8 milijonov) in tako dalje in tako dalje. To vse so odobrile stranke, ki so sedaj v vladi, med njimi slovenski demokrati in samostojneži.
Kako malenkostna je v primeri s svotami vojske in zunanjih zadev svota, katero so določile vladne stranke za poljedelstvo! Samo okoli 440 milijonov K.
od tega dobi Slovenija samo 38 milijonov. Nad polovico te svote gre zopet samo za uradništvo. Celo Srbi
sami so se škandalizirali, da je minister Pucelj Slovenijo v gospodarskem oziru tako zanemaril.
Ne maramo naštevati vseh gorostastnih številk. Nov proračun, ki ga bodo te dni dobili poslanci v razpravo za leto 1922-23 ne bo nič mnogo manjši kot prvi. Kam to vodi? Zopet višje in nove davke nam bodo naprtili. In vsega tega so predvsem sokrivi demokrati in slovenski samostojneži, če bi glasovali v finančnem odboru z našimi poslanci, bi se dalo prihraniti milijarde. A poslanci Samostojne glasujejo z vladno večino za ogromne izdatke. Ko pridejo pa med ljudstvo pa tajijo, kakor tat pred sodnijo.
a^»*»™ . MaMKtuw>dM * 'AV " iRflBtfHMMBKUMtti ¡MMBMMMBisMMMMnMMMMMB
KRALJEVINA SHS.
Narodna skupščina je začela zopet zborovati minulo sredo. Pravijo, da se bo začel parlament pečati z državnim proračunom, katerega bo pretresa val 45 dni. Naši ministri razmišljajo: katere amerikanske posojilne ponudbe bi se oklenili in kako bi sestavili program za svečanosti pri kraljevi poroki. Med časom, ko ni delovala narodna skupščina, so zborovali razni odbori in odseki. Finančni odbor se je pečal z zmanj-; šanjem proračunov ministrstev trgovine ter šum in rud.
GENOVSKA KONFERENCA.
Antanla je v lepih besedah naglašala rešitev • splošnega gospodarskega položaja, mislila je pa samo na svoje koristi. Še več: vsaka od «zmagovitih« držav se je hotela okoristiti z vsem in proti vsemi. Posledice niso izostale. Danes so zavezniki razdvojeni in razprti, kot še nikdar poprej. Angleški listi javno in odločno pozivajo vlado, da prekine zveze z Francijo in tudi | Lloyd George se je izrazil v Genovi,, da francoski nastop razrešuje Anglijo vsake obveznosti in vseh obzi-. rov. Francija se je oklenila Belgije, naj jo ima, Anglija bo pa šla svoja pota ter si bo iskala prijateljev, kjer | ji drago. — Odločna izjava angleškega zastopnika je : Francoze zelo ohladila. Bili so že na tem, da zapustijo j konferenco, sedaj so se pa premislili in na vso moč i povdarjajo zopet svoja prijateljska in zavezniška čustva do Anglije. Angleški zastopnik je izjavil,, da bo Anglija na vsak način podpirala Nemčijo v zahtevi enakopravnega stališča v Evropi, pa če bi tudi morala ris-kirati svoje vojne odškodnine. Rusi se protivijo z vso i odločnostjo antantinim zahtevam, ki imajo namen, spraviti Rusijo kolikor toliko v kolonijalne odnošaje. Antantne zahteve gredo celo tako daleč, da bi se vmešavale v ruske notranje zadeve. Rusi lega ne puste: mi vam pustimo vaše notranje homatije, vi pa ne gledajte preko naših mej. List sovjetske vlade odločno povdar-i ja, da ruska gospodarska politika, zastopana na g s-[ novski konferenci, ne pomeni popuščanja ali celo pre-j loma komunizma. Če hoče antanta konferenco razgnati, | naj jo razžene, Rusija bo mirno čakala, da notranji neredi in slabo gospodarstvo v sami antanti privedejo evropske mogotce do drugega pojmovanja.
Boljske. Nujno zahtevajo od vlade, da se takoj letos počne z zgradbo novega mosta preko Savinji jri Št, Petru, ker je neposredna nevarnost, da ce začasni most zruši, pri čemer se lahko zgodi velika nesreča; nov most neodložljivo zahtevajo gospodarski interesi ne samo Savinjske doline, marveč ludi sosednih pokrajin.
V Dramljah je priredila naša živahno delujoča Kmetska zveza zadnjo nedeljo dva sijajno obiskana shod: enega pri fari po prvem svetem opravilu, drugega pri podružnici Sv. Uršule po poznem svetem opravilu, oba pod milim nebom, Na obeh shodih je poroda! naš neumorno delavni poslanec Krajnc o notranjepolitičnem položaju. Tajnik KZ Krajnc je govoril o naši zunanji politiki, ki bi lahko prinesla naši državi prijateljstvo in mir; s svojim militarizmom, s svojo odvisnostjo od Francozov in sovražnostjo do Rusov pa spravlja naša vlada državo naravnost v vojno nevarnost! Na obeh shodih se je s svojim otročjim, ¿upana nevrednim nastopom proslavil drameljski župan Jese-nek, ki je z gručo ,krog sebe zbrano, skušal «hod motiti, da ljudstvo govornikov KZ ne bi slišalo. A ljudstvo, ki pripada sedaj po veliki vcini KZ, ae ni dalo motiti; vztrajno je poslušalo in slednjič sprejelo več običajnih resolucij in med njimi tudi sledečo gospodarskega značaja: drameljski zborovaki zahtevamo, da vlada omogoči vinogradnikom nižjo ceno za galito, ki naj pride čez mejo brez carine ali vsaj z znižano carino. Galica in sol se naj razdeli med ljudstvo pravične in pametno. Odločno protestiramo proti temu, da bi se pri imenovanih nabavah in razdelitvah soli in gali-ce dajale prednosti pristašem Samostojne.
Sv. Andraž pri Velenju. V nedeljo, dne 7. maja ae je pri nas vršil jako dobro obiskan shod KZ, ki ie ponovno pokazal, da stoji cela župnija v taboru Kmetska zveze. Predsedoval je predsednik krajevne organizacije KZ gospod Leonardi. Poslanec Vladimir Pušenjak je obširno razpravljal o boju za dosego avtonomije, o »1 • -lovanju vlade, o najnovejših političnih in gospodarskih vprašanjih, o agrarni reformi in o proračunu. Zbor >-valci so z navdušenjem odobravali izvajanja govornika in izrekli zaupnico Jugoslovanskemu klubu. Po shoda se je vršilo zborovanje najuglednejših mož s poslan* cem radi graditve ceste, šolskih razmer, nujnih pos >-jil, ustanovitve posojilnice, zavarovalnic itd.
Rečica ob Savinji. Pod predsedstvom župana M. Blekač se je vršil pri nas v nedeljo popoldan lepo uspeli shod KZ. Poslanec Pušenjak je razpravljal o političnem in gospodarskem položaju, nadalje o izenačeni davkov, davčni reformi in o proračunu. Po govoru -e je razvila živahna debata o davku na poslovni promel, olajšavah na železnici itd. Poslanec je obljubil, da pride o počitnicah za daljčasa v okraj in se bo posvetoval v vseh župnijah z zaupniki v v$eh gospodarskih/ zadevah. Sprejeta je bila soglasno resolucija, s katero se izreka zaupnica Jugoslovanskemu klubu in izražaj« poglavitne zahteve prebivalcev okraja Gornjigrad. '
Naša zborovanja.
V Slivnici pri Mariboru se vrši v nedeljo, dne 14. maja ob 8. uri dopoldne v društvenem domu politično zborovnaje Slovenske ljudske stranke. Politično poročilo poda g. prof. Vesenjak. Naše somišljenike vabimo, da se zborovanja sigurno udeleže.
Dr. Korošec 21. maja v Slovengradcu! Dne 21. maja (v nedeljo) ima dr. Korošec ob 10. uri dopoldne v hotelu g. Antonije Goli (pri pošti) shod Slov. ljudske stranke. Kmetje, delavci in obrtniki slovenjgraškega okraja! Udeležite se shoda v najobilnejšem številu!
Shod SLS v Selnici ob Muri, v nedeljo, dne 7. maja pri veleposestnici Tereziji. Gornik se je izborno ob-nesel. Navzočih je bilo blizu 200 ljudi, izmed teh šest županov. Vlada je pošlala svojega zastopnika g. dr. Mulačeka. Pred shodom se je pravilo, da mislijo nasprotniki priti motit. A ta strah je bil prazen. Samo-stojnežev sploh pri nas ni, in če je kateri, ga je sram do dna srca. Navzoči socijalni demokrati so pa mirno poslušali in vse govore, tudi obsojanje lastne stranke odobravali. Shodu je predsedoval vrl župan selniški g. Miroslav Očkerl. Govorili so narodni poslanec Ro-škar, posestnik Gungl iz Jarenine, ki je razkrinkal samostojne sleparje in župnik Evald Vračko. Posebno zadnji je žel za svoja razmotrivanja burno odobravanje. Vse je glasovalo za 11 resolucij, ki jih je prebral. Cel Št. IIj je v taboru SLS, ki ima pod svojim okriljem tudi «Viničarsko zvezo«.
Na Gomilskem v Savinjski dolini je bil v nedeljo, 7. maja političen shod, na katerem so se v prav lepem šlevilu zbrali pristaši Slov. ljudske stranke in Kmetske zveze. Bilo je tudi nekaj pripadnikov drugih strank. Predsedoval je naš vrli pristaš Rančigaj iz Št. Jurja j pod Taborom. Govoril je poslanec dr. Hohnjec. Zboro-valci ao njegova izvajanja sprejeli z velikim odobra- ' vanjem ter so soglasno izrekli zaupanje poslancem J goslovanskega kluba. V resolucijah, ki so bile spre- j jete, protestirajo zborovalci zoper nakane beograjske vlade, ki hoče uničiti krščanski značaj šolskega pouka v vseh naših šolah, počenši od ljudskih šol. Protestirajo zoper postopanje vojaških oblasti s slovenskimi vojaki ter zahtevajo, da se z vojaki postopa po človeško in pošteno, da se slovenske vojake premesti v domače kraje, da se števjlo vojaštva zmanjša in vo- i jaška služba skrajša. Zahtevajo, da se čimprej izena- 1 čijo davki v celi državi. Protestirajo proti davku na ! kmetske vozove, koleselje in proti temu, da se tak voz, j če tudi bi imel nad seboj streho, takoj smatra za kočijo, ; ki je podvržena davku. Zahtevajo rcgulacijo potoka
T;
Za naše vojne ujetnike. Poslanca Jugoslovanskega kluba Krajnc in Škoberne sla vprašala našega zunanjega ministra, kaj namerava ukreniti, da se naši vojni ujetniki, kateri se še nahajajo v Rusiji in Italiji, čim-preje vrnejo iz ujetništva, v katerem se ze nahajajo toliko let. Ko dobimo tozadevni odgovor, ga bomo priobčili.	'
Za slovenske cestarje so se v Beogradu v finančnem odboru energično p ¿nili slovenski poslanci. V seji 3. t. m. je poslanec Franjo Žebot obširno govoril o tej zadevi. Zahteval je, da se ne sme ne enega cestarja odpustiti ker bi s tem upropastili i naše ceste. Odločni nastop naših poslancev je imel uspeh. Sklenilo se je, da ostanejo vsi cestarji v službi, tudi tisti, katere se je bilo odpustilo. Ako bi se kakemu cestarju kljub temu godila krivica, naj se nemudoma obrne na enega naših poslancev aH pa naravnost na Jugoslov. klub, Narodna skupščina, Beograd.
Boj za bolnice v Sloveniji se je dovršil v seji finančnega odbora dne 6. t. m. Ko so Srbijanci in demoierati ,pri začetku seje nameravali brisati več postavk iz proračuna, sta se poslanca Žebot in dr. Dulibič «oergično uprla tej nameri. Dosegla sta, da ostanejo vse bolnišnice v Sloveniji kakor dosedaj, a dovolilo se je še celo devei milijonov dinarjev več za hrano, zdravila in opravo. Po 1. januarju 1923 pa preidejo bolnice v oskrbo samouprave. Nekoliko strežnikov iz Slovenije se na zahtevo referenta dr. Stemparja premesti v južne kraje.
Drago državno posojilo. Naša vlada išče po celem svetu državno posojilo. Na seji ministrskega sveta ini 8. t. m. so razpravljali o državnem posojilu, ki ga nam ponuja Amerika. Posojilo bi znašalo v gotovini 30 milijonov dolarjev ali dobili bomo samo 24 milijon v. dolarjev. Obrestna mera znaša 8 odstot., kar znaša >a 30 milijonov v prvem letu 2.41*0.000 dolarjev obresti. Torej bomo dobili od vseh 30 milijonov dolarjev izplačanih' samo 21.600.000 dolarjev. V blagu, bržčas vojno gradivo, bomo dobili posojilo 87 milijonov, od t« svote se odštejejo 8 odstot. obresti v znesku 5 mil on.">» 600.000 dolarjev, provizija znaša 12 odsloL, tako da bomo namesto posojila v znesku 70 milijonov dobili samo 45,900.000 dolarjev. To posojilo je tako strahovi*n drago, da nas bo gospodarsko upropastilo, zlasti, kec smo že tako zadolženi do ušes!
Nečuven« lumparija Mermoljcva. V Selnici ob Muri se je vršil zadnjo nedeljo shod SLS. Na shod je hotf! priti tudi v svoji predrznosti zloglasni Mermolja, ki daleč na okoli nima ne enega pristaša. Če bi bil prišel na shod. bi ga bilo ljudstvo zmlelo. Vendar se ji zba». Za svoio varnosl si je naročil pri okrajnem gla-
varstvu orožnike. Pa tudi v orožniški asistenci si ni apal priti na shod. Prišel je z nekim notoričnim pijancem do gostilničarja Vaupotiča, odkoder pa jo je zopet nazaj odkuril. Dobre Selničane pa so kot kake roparje stražili razbojniki.
Pucljeva volovska kupčija. «Kmetijski list« se vedno silno razburi, ako naši listi pišejo kaj o znani Puceljevi volovski kupčiji. Ker se «Kmetijski list« stvarno ne more zagovarjati in oprati ministra Puelja, pa začne po svoji stari navadi napadati in blatiti našo duhovščino, kakor da bi bila ona kriva Puceljeve nečedne volovske kupčije. Sicer je pa naše ljudstvo že itak na neštetih shodih obsodilo «Kmetijski list« in samostojneže, ki so sokrivi žalostnih razmer v naši državi. To obsodbo bo naše ljudstvo krepko potrdilo za časa novih volitev.
Glede prihodnjih volitev v narodno skupščino nam poročajo iz Beograda, da bodo razpisane enkrat za jesen, volitve v oblastne in srezke skupščine pa bodo tekom letošnjega poletja.
Vse zaupnike, katerim smo poslali zadnji dve okrož niči, prosimo, da nam nemudoma odgovorijo na stavljena vprašanja. Ni izključeno, da pride že v jeseni do novih volitev in radi tega ne sme biti stranka v tem oziru nepripravljena. Tajništvo SLS v Mariboru, Ci-riiova tiskarna.
Prometni sporazum med nami in Avstrijci. Pred nekaj dnevi je bil dosežen sporazum med našim železniškim ministrstvom ter nemškoavstrijskem glede direktnih železniških kart. Po tem dogovoru bo lahko potoval vsak potnik iz naše države v Avstrijo, vzemši si karto za Avstrijo na naši postaji. Ravno tako bodo kupovali i Avstrijci karte za v našo državo na avstrijskih postajah. Ta sporazum je vreden pozdrava, samo — kako dolgo bo držali
Invalidski shod se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. pri Sv. Jakobu v Slov. gor. ob 9. uri dopoldne v gostilni Peklar, dne 21. t. m. pri Sv. Barbari pod Mariborom ob 8. uri zjutraj v gostilni Kranar. Vsi invalidi, vojne vdove in sirote se v lastnem interesu vabijo na polnoštevilno udeležbo!
Iz ormoške okolice nam piše kmet: Pridem večkrat v Ormož in slišim, kaj se pogovarjajo ormoški demokrati. Zadnjič so na vse pretege zabavljali črez «klerikalce«, ker so ti-le se polnoštevilno udeležili velikonočne procesije. Hvalevreden je bil nastop mladine, res lepo število zbrane pod orlovsko zastavo. Demokrati pravijo, da so klerikalci demonstrirali! Nekdaj po vojski nisi videl korakati za Najsvetejšim ne gospode in ne mladine. Pač, enkrat se je vrinilo na to mesto par raztrganih -in bosonogih paglavcev. Reklo se je, da so bili najeti. Vse se je hudovalo, samo demokrati niso nič rekli proti. Za volitve se že tudi pomenkujejo, da bo zmagal denar, to je tisti denar, katerega nosimo lanetje gospodi, v Ormož. Ob času volitev nam hočejo dati bogatini nekaj našega denarja nazaj, če volimo njihove kandidate, so rekli, človek, ki ne zna sebi pripraviti milijončkov, tudi ne zna drugim gospodariti, pravijo. Kateri hoče dandanes postati bogat mož, mora znati seči s svojo dolgo roko drugim globoko v žep, drugače se ne da brez zgube živeti in dobro gospodariti trdijo. Kadar pridemo mi zunanji ljudje z našim denarjem k njim, smo vsi ena stranka, če se pa naša mladina organizira po načelih krščanstva in če pri volitvah rečemo, da ni naš mož, ki je postal od naših žuljev bogatin, potem smo pa neumni klerikalci. Saj Tes, neumni pa smo že, Če se damo od ljudi vladati, ki so od nas postali bogati. Pa našim sotrpinom se pri današnji strašni draginji, neznosnih davkih in raznih drugih krivicah že odpirajo oči. Bogatini in reveži ne bodo nikdar eno, to je nemogoče. Tu vodi pot narazen. Bogatine in druge velikaše preko bank in bogastva k centralizmu v Beograd, a reveže, to je kmete, delavce, obrtnike in uradnike pa preko visokih davkov, neznosne draginje in sedanjega, demokratsko državnega, nad vse slabega gospodarstva k samoupravi v Ljubljano. Ko vsi to spoznamo, smo doživeli boljše čase, kar nam Bog skoro daj!
Nekaj nenavadnega. Od Sv. Marjete na Dravskem polju nam poročajo: Minuli pondeljek smo imeli tu vs t§t. Janžv pogreb rajne Berte Lešnik iz Šmarjete, kamor se je'med precejšnji del tamošnje mladine vrinil proti-verski duh po tamošnjem «Sokolu«, oziroma po njega voditeljih. Blagopokojna Berta je bila dobro dekle, plemenitega srca in katoliškega prepričanja. Jasno, saj je bila družbenica Marijine družbe. Pa bila je tudi Soko- | lica. Pa mi poreče kak moderno misleč človek iz na- i prednih postojank: «Kaj potem, ali Sokoli nismo poleni ljudje?« Da in zopet da, mnogo je poštenih vmes, tudi vernih, celo globokovernih! Pa ti so zapeljani, zaslepljeni, morda ne rečem preveč, celo nahujskani od tistih, ki imajo pri tem svojem poslu skrivne namene. Marijina družbenica pa Sokolica, smešno, kaj ne da? Saj je vendar Sokol napreden, med tem ko so naše katoliške organizacije nazadnjaške, mračnjaške, osobito naše Marijine, družbe, saj se je o tem že mnogokrat javno pisalo po svobodomiselnih časopisih. Naprednjaštvo in mračnjaštvo, ta dva pojma se pa popolnoma izključujeta. Sicer pa našima modrima «modroslovcema« v Smarjeti gre le za to, da bi napravila šmarječane pro-svitljene, napredne, to je: proč z Bogom, saj g. Jarc v svojem velezanimivem govoru pri hiši žalosti ni niti besede črhnil o Bogu, Bog je zanj postranska stvar, kakor je za vse naprednjake vera postranska stvar. Blagopokojna Berta pa je bilo verno dekle, samo zaslepljeno pr> tamošnjih sokolskih voditeljih. Še več drugih je •zaslepljenih; ki pa nosijo tudi krivdo kljub temu, saj se vendar lahko orijentirajo pri voditeljih naših katoliških organizacij. Najbolj smešno pa je še to, da so te šmarječke Sokolice zapele ob slovesu pri hiši žalosti svoji tovarišici pesem: «Gozdič je že zelen.« Preneum-no, to je pesem za na pašo in za šolarje za kratek čas,
ne pa za take resne trenutke. Bog daj norcem pamet! Po pogrebnih molitvah so naša dekleta zapela rajnici za slovo ginljivo Marijino pesem. Šmarjeta, vzdrami se in ne bodi neverna, ampak verna, saj imamo v župniji tudi katoliška društva!
Kdo je to? Iz Selnice ob Dravi nam poročajo: Uganka. Slavko: V konstituanto je volil demokrate. V občino .je bil voljen od samostojnih. Naročeno ima narodno socijalno «Jugoslavijo« Vpisan je pri socijalnode-mokratskem konzumu. Ž zvezarji hodi k maši. Srce je pri komunistih. Kdo je to? Hinko liberalni učitelj.
Naši fantje v Bosni. Krasno porajajoča se pomlad, koliko blagih čuvstev si nam vzbudila, koliko spominov na minule dni v civilu. Kri naša nam ni dala miru, dokler si nismo ustvarili v tujini svojega pevskega zbora, s katerim bi si dajali duška v vseh onih sanja-vih domišlijah ter tako uničili domotožje, ki se včasih tu in tam pojavi. Ko smo se prvič zbrali v tajinstveno-tihem večeru in je naša pesem zaorila po kasarni in še dalje v ravno in široko razprostrto Bjelinsko mesto, da nas je vsak občudoval in napeto poslušal, takrat smo tudi prvič občutili nekaj domačega v tujini. Zadovoljni da je našla naša pesem prav nmogo prijateljev, se prav pogosto njim na ljubo oglasimo. Koder pridemo, nas že poznajo in se pogovarjajo, češ: Slovenci so došli, bodo nam opet pevali. Zato nas vedno pošteno pogostijo* posebno Veliko* noč so nam pripravili prav veselo. Pri vstajenju v procesiji smo smeli tudi mi zapeti par velikonočnih, ki smo jih znali še od doma. Tako smo tudi mi tukaj okusili kos domačih praznikov. Vobče pa so ljudje jako radodarni, vabijo nas v svoje hiše, samo, da slišijo slovensko pesem. Iskreno pozdravljamo vse prijatelje «Slov. Gospodarja« in slovenske pes-i mi. — Pevsk odruštvo «Drina« — Tomo Šmavc, Franjo Ogrin, Jože Antolovič, Franc Pokrivač, Adolf Remic, Jože Vehovec, .Franc Bizjak, 2. baterija 3. brdski di-vizijon, Drinski art. puk.
Nepreviden tat. Iz Varde pri Sv. Juriju v Slov. j gor. se nam poroča: Dne aprila t. 1. je nek mlad ' uzmovič, rodom Hrvat, pri belem dnevu zlezel skozi j okno neke hiše na Vardi ter odnesel mnogo perila in drugih potrebščin. Komaj, ko je prišel kako pol ure daleč, je že začel prodajati ukradeno blago in sicer po ; zelo nizki ceni. Sreča ali nesreča je pač bila, da je bila ravno v hiši, kjer je ponujal ukradeno blago, lastnica istega slučajno navzoča. Ko je tatič vse lepo naložil na mizo, je lastnica ukradenega blaga zaklicala kmetu: «Primi tata, ukradeno blago je moje«, kar se je takoj zgodilo. Po stari navadi so tatu naložili na grbo nekaj bunk, ter ga izročili v roke pravice.
Neznani mrtvec. Iz Trbovelj nam poročajo: Nežna -nec, ki so ga mrtvega našli pod Kriško planino 2. maja je 751etni Fr. Teržan, doma iz Ruš pri Petrovčah. Hotel je obiskati svoja dva sina, rudarja v Trbovljah, a ga je na potu prehitela smrt radi kile.
Ta jih je pač potegnil. Mesto državnega gozdarja v Kalju (v hrvatskem Zagorju) je že dolgo časa nezasedeno. To priliko je v svoje lopovske svrhe izrabil že znani goljuf Strašnof. Pred dobrimi tremi dnevi se je pripeljal ta falot na kolesu v Kalje in se predstavil nadlogarju in u-pravitelju kot novoimenovani državni cšumar« Dragan Li-munovič. Takoj po predstavi je novega «šumarja« vsa slu-žinčad pozdravjlala najudanejše. Tudi vsa okolica se je začela vrlo zanimati za tega novega gozdarja. To priliko občnega zanimanja in klečeplazne udanosti je izrabil državni laži-šumar v sleparske namene. Koga vse je ogoljufal v Kalju, še ni dognano, podrobnosti njegove goljufije so le znane iz Pokleka, Stojdrage in Brezane pri Samoboru. V Pokleku je ogoljufnil krčmarja Ivana Dragozeta za 200 ! dinarjev, nadlogarja Mušnjaka za 100 dinarjev, za revolver, uro in rokavice. Na Brezani je prekanil lesnega trgovca Šinkovca za 2000 dinarjev, gozdarja iz Mokrice za novi koleselj, na katerem se je odpeljal proti Samoboru neznano kam. Ker ga le ni bilo nazaj s koleseljem, je telefoniral gozdar v Zagreb na gozdarsko direkcijo, ki mu je pa odgovorila, da drž. gozdarja Dragana Limunoviča sploh ne pozna. Po dolgem povpraševanju se je dognalo, aa je goljuf po Zagorju slaboznani Strašnof. Tekom dobrih tri dni je varilica ogoljufal v ulogi državnega gozdarja lahkoverne trgovce za dobrih 28.000 K in nov koleselj. Sleparja zasledujejo, a ga še niso dobili.
Denunoijantska in vranglovska nadloga v Dalmaciji. Policijski režim v Dalmaciji je na vrhuncu terorja. Policijske oblasti so začele preganjati kmete, ako čitajo opo-zicijonalno časopisje. Komisarji hodijo z žandarji po vaseh in vprašujejo: Kateri kmet čita opoitcijonalni list? Iz Budaka n. pr. «o zaprli tri kmete, ker m- bili naročeni na opozicijoualne novine. Na ta način silijo komisarji kmete, da se prelevijo v radikale ali v demokrate. Po Dalmaciji kar mrgoli radikalno-demokratskih denuncijantov, ki so bih svojčas verni Avstrijci, za časa italijanske okupacije italijanaši, a sedaj najboljši držnvotvorci, ker denunev rajo opozicijonalce. Wranglovci pa kot pogranične trupe v Dalmaciji so največji korupdjonisti. Dalmatinski narod gla-duje, a ruski graničjrji spuščajo vse mogoče švercarje mirno preko meje in tudi sami zaplenjujejo razno blago pri bolj siromašnih. Zaplenjeno blago vračujejo seljakom proti taksi 40 K, ki roma seveda v njihov žep. Na ta način služijo j Wranglovci lepe svote in so še dobro p!;>čani od države, i Nedavno je ubil Wranglovec našega vojaka, ki je branil j tihotapcu prehod preko meje. Radi ravnokar omenjenega i so Dalmatinci silno ogorčeni in razočarani, ker italijanske j oblasti si niso dovoljevale takega naa.lj» not jugoslovanski komisarji in ruski Wranglovci.
Obvinukr volitve v Dalmaciji bodo, izvedene še le te- j kom treh mesecev.
Zgorela je v Zagrebu livarna Hrvatske poljedelske j banke na Maga. laiki cesti, škoda znaša dva milijona | kron.
Cele gozdu«- planote gorijo v Bosni v okolici Zvi-jezde. Vojaštvo, žnndarmerija in civi!«o prebivalstvo se trudi že več ¿ni, d. grozni požar /ajezi, ker pogasiti
ga je nemogoče.
Grozen vihar je porušil v Foči (o Nercegorsko-črnv jorski mejr) 3. t. m. hir. .ge pa. močno poškodoval. škoda znaša 8 mdi.jrit.ov on.
Razbojniki v črni gori. Na potu med Nikštčem m Golijo so tri do zob oboroženi razbojniki oropali dinarja dva kmeta. Zloglasni razbojnik Mujo Bašovič je napadel z dvanajstimi pomagači v četrtek v prejšnjim tednu kočo Jefte Nikitinoviča blizu Golije. Gospodar je zapazil pravočasno razbojniško tolpo, se zaklenil * hišo in se branil skozi okno s streli iz puške in revolverja. Razbojniki so obstreljevali hišo dve uri brez-uspešno. Drugo jutro je našel junaški bra "telj hiš* smrtno zadetega tolovaja Gavrila Ašanina.
Očeta in sina ustrelili. V Prištini sta bila te dni ustrel. jena Ajrula Ibrahimovič in njegov sin kot obsojenca n» smrt, ker sta posilila pred štirimi mesci štiriletno deklico.
Samoumor v zmedenosti. Te dni si je prerezal Hle na rokah in na vratu zobotehnik v Beogradu Teod r Šamer. Sosedje so ga ravno zalotili, ko si je potegnil z britvo preko vratu in so ga odpeljali v bolnico, kjer je pa kmalu izdahnil. Vzrok samoumora je neozdravljiv* pljučna bolezen.
Madžarska špijonaža in Wranglovci. Iz Koprivnic« na Hrvatskem poročajo, da je pobegnilo te dni velika ¿levilo \Vranglovcev naših obmejnih stražarjev r« Madžarsko. O pobeglicah pravijo, da so bili madžarski špijoni. Dokazano je tudi, da je puščala ruska pogranii na straža madžarske ogleduhe na našo ozemlje.
Deklica se izgubila. Dne 8 aprila t. 1. je zapustila sta-, novanje svoje matere vdove Marije Modrinjak v Ptuju, Panonska ulica št. 10, 121etna učenka Ana Modrinjak. Vzela je s seboj vrbovo košarico s šoskimi predmeti. Od 'istega večera se ni več vrnila. Kdor bi vedel, kje se nahaja, naj to takoj javi njeni materi ali pa bližnjemu orožništvn.
V Selnici ob Muri so nabrala naši somišljeniki ob priliki shoda poslanca Roškarja za sklad SLS 250 K, Živeli darovalci!
Na veliko prodajo tvrdke t rane Mastek, katera tr»-ja samo še en teden, še posebno opozarjamo.
Gospodarstvo,
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. Opozarjamo še enkrat na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. t. m. v učni dvorani vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Volitvam sledi poučno ogledovanje šolskih na» prav. Začetek ob 9. uri.
Iz ormoškega okraja nam pišejo: Kakor znano, se snuje za ormoški vinorodni okraj «Vinorejsko društvo«, h kateremu lahko pristopi vsak vinogradnik. Članarina znaša 10 dinarjev. Občni zbor z volitvijo okrajnega odbora se vrši dne 14. maja 1922 ob 10. uri dopoldne v pisarni okrajnega zastopa v Ormožu. Ker bo društvo zastopalo koristi vsega vinogradništva v celem okraju, posebno kar se tiče povzdige vinoreje z ozirom na umno obdelovanje goric, umno kletarstvo, izvoz vina v druge države, vzajemni nastop proti prevelikemu obdačenju vinogradnikov itd., je v interesu vsakega posameznika, de pristopi k temu društvu In se udeleži občnega zbora dne 14. maja 1922 dopoldne.
Kako bodo razdelili veleposestva? Na seji minist,! sveta dne 8. t. m. so razpravljali o vprašanju, kako raa-l deliti veleposestva. V Sloveniji, Dalmaciji in Hercegovini bodo razlaščena tista veleposestva, ki presegajo K hektarov, v Slavoniji in v delu Hrvatske tista, ki presegajo 75 hektarov, v drugem delu Hrvatske tista, ki presegajo 170 hektarov, v delu Slavonije 200 hektarov, » Sremu in Vojvodini ter novi Srbiji 300 hektarov. Veleposestva, ki pripadajo državljanom nam sovražni! držav, se bodo razlastila brez odškodnine. Posebna komisija bo določila odškodnino, ki se ima plačati posestnikom. Zemlja se bo razdelila onim Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki sami nimajo dosti zemlje. Kmet-ska družina, ki šteje najmanj 5 članov, na i ima najmanj 5 ha zemlje, družine od 6—10 članov 3 ha in a vsaka dva druga moška člana še pol ha. V prvi vrsli imajo pravico do zemlje invalidi in dobrovoljci. -Dobrovoljci prejmejo 5 ha zastonj in sicer, ako so n borili, sicer pa samo 3 ha. Odškodnina lastnikom se bo izplačala v znesku od 250.000 do 500.000 dinarjev z 2 is pol odstotka odtegljajem, v znesku od pol milijona d« enega milijona dinarjev pa z odtegljajem 5 odstotkov Od tega zneska prejme lastnik do pol milijona dinarja izplačano v gotovini, od 500.000 do 700.000 dinarjev polovico v gotovini, ostalo pa v državnih papirjih ali obligacijah, Tisti, kateri bodo dobili zemljo, bodo plačevali sledeče: Do 1000 danarjev vse v gotovini, in če« 5000 četrtino v gotovini. Ostalo se bo izplačevalo v 10-letnih obrokih s 7 odstot. obrestovanjem. Podeljen« zemlja se deset let ne bo smela prodati in tudi ne obremeniti. Onim, ki bi zemlje tekom treh let sami ne obdelovali, ali prevzeli v last, se zemlja odtegne. Kakd hitro sprejmejo zemljo, imajo pravico na prosto vožnj« vseh članov družine, prosti prevoz živine in orodja ti vseh železnicah, nadalje pravico do proste uporab1 gradiva iz državnih in občinskih gozdov za grajenj1 hiš in gospodarskih poslopij ter končno pravico do proste pašnje na občinskih pašnikih za dobo 5 let brd vsakega davka.	»
Na mariborski svinjski sejem dne 5. t m. so pripelji 254 svinj, 2 kozi in 1 kotlička. Cene so bile sledeče: Pr* seta 5—6 tednov stara komad 400—500 K, 7—0 tednov sU ra 600—800 K, 3—4 mesce stara 1100—1200 K, 4—6 meserf stara 1400-1500 K, svinje 8—10 mescev stare 1600—l«** K, Plemenske svinje 1 leto stare 2500—300 K, polpitane s* nje 1 kg žive teže 56—58 K, polpitane svinje mrtve tei« 1 kg 60-68 K, koze komad 300—350 K.
Živinski trg v Zagrebu. Promet z živino je v Zagrrf* nekoliko popustil, ker so Italijani na sejmu bolj redka pr" kazen. Nestalna vrednost lire zadržuje italijanske kup<* ki čakajo, da bo lira zopet zrasla. Italijani kupujejo zagrebškem sejmu le konje. Hrvatski kmetje tudi ne P? nuja jo več živine, ker že pasejo. Cene živini so se gib»* minuli teden v Zagrebu sledeče: prvovrstni voli (I.) 18 * M, II. 40—42. nL 30—86, goveje me«» I. 90, govedin« P
76, govedina III. 56. Debele svinje so se plačevale I. 60 d® 70, II. 60-65. Mesnate svinje I. 64-68, II. 56—60. Svinjsko »eso L 86, II. 76. Debeli špeh 86, mast 96—98. Posebno prvovrstne svinje so se plačevale tudi po 80 K 1 kg žive teže, a jih je bilo zelo malo na sejmil, ker ni dovolj koruze radi lanske slabe letine.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 4 konje, 7 bikov, 153 volov, 445 krav, 10 telet in 1 koza. Skupaj: 620 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive žive teže 35—40 K, pol-debeli 28—34 K, plemenski voli 28—38 K, biki za klanje 26 do 33 K, klavne krave debele, 28—23 K. plemenske krave 20—26 K, krave za klobasarje 15—18 K, molzne krave 22 do 37 K, breje krave 22—37 K, mlada živina 24—33 K.
Mesne cene v Maribora. Volovsko meso I. vrste 1 kg 56—60 K, Meso bikov, krav, telic 1 kg 56—60 K. Telečje meso I. vrste 60 K, II. vrste 56 K. Svinjsko meso sveže 80 do 88 kron.
Cene kožam. Goveje kože po 42 do 43 K 1 kg, telečje 60 do 70 K, ovčje in kozje po 30 do 40 K komad. Cene kočam se bodo še dolgo časa držala na ravnokar omenjeni višini.
Cene za seno in slamo v Mariboru. 1 meterski stot slad kega sena stane 187—200 dinarjev, otave 200 in ovsene slane 112—125 dinarjev.
Slabim časom gremo' nasproti. To je odmev tožb vseh, ki mislijo naprej, ki gledajo bistro oko i sebe. — Strah pred slabo letino dviga cene, tlači ko mora nižje ljudstvo. In ni prazen ta strah. Kljub vednemu deževju še celo travniki ne obetajo radi prehude lanske suše bogve kaj. Talna trava radi prehude mrzlote in premalo solnca ne more prav pognati ter se razrasti. — Drevje predolgo cveti iz istih vzrokov, kar ne more dobro vplivati na razvoj ploda. Trta počasi žene. Radi slabega vremena so nekateri močno zaostali s kopjo, nekateri so prvo kop celo opustili, kar seveda ne bo brez kvarnih posledic, — Žalosten je pogled na ržena polja po Gornjem Murskem- in Ptujskem polju ter Prekmurju. Radi lanske suše in deloma tudi zato, ker je ležal sneg vse predolgo, je rž jako slabo prezimila. Večinoma ne bo vrnila semena. Po Prekmurju sejejo oves med rž, drugi spet jo podorjejo, nekateri pa puščajo, če tudi ne bo haska iz nje. Vsi si žele toplejšega vremena, od katerega upajo zboljšanje. Bog ga že skoraj daj!
Nekaj o stanju letine v Slavoniji in Sremu. Stanje setev v ravnokar omenjenih pokrajinah ni doslej nikakor zadovoljivo, ker ni bilo prepotrebnega solnčnega vremena. Iz Vinkovcev javljajo, da je pšenica dobro prezimila, a vsled preveč mrzle zime je nekoliko zaostala in je bolj žoltkaste barve, mesto temno zelene. Opaziti je znake rje, ki bodo pa izginili, ako nastopi stalno solnčno vreme. Pšenične setve so bolj redke in hladno vreme škoduje razvitku, pri lepem vremenu pa | se bo še vse popravilo. Po mestih setve gnije jo in to osobito tam, kjer so bile dalje časa poplavljene in se lahko računa, da bo žetev radi poplave za 30 odstot. slabejša, kot bi bila brez poplave. Vseld suše minulo jesen in vsled snega v novembru je bilo 10—15 odstot. manj posejanega polja, kot lansko leto. Žetev pričakujejo v polovici avgusta. Koruza ni posejana, ker so polja pod vodo. Ako voda ne odteče, bo za koruzno setev prepozno. Iz Djakova poročajo: da je pšenica dobro prezimila in je njena rast na mestih bujna. V djakov-ski okolici je veliko več setev kot lani. Vsled dežja so setve malo porumenele, a rje ni opaziti. Koruze vsled dežja niso mogli sejati. Poročilo iz Mitrovice pravi, da so ozimine vsled hladnega vremena nekoliko zaostale, a se še lahko popravijo. Koruze še tudi niso docela po-sejalL Mačva je poplavljena, istotako je'Srem pod vodo radi razliva Save. Ako bi voda kmalu padla, bi lahko tudi v Mačvi in Sremu sejali koruzo. Iz Indije javljajo, da sta pšenica in ječmen dobro prezimila. Raz-v°j Pa je nekoliko zaostal vsled lanske jesenske vročine. Pričakujejo bogato žetev. Koruzo še le sejejo. Iz Zemuna poročajo, da pšenične setve podgrizavajo črvi. Sicer je razvoj pšenične setve normalen in je tudi dovolj posejanega.
Uporaba umetnih gnojil, —" Tomaževa
žlindra.
(Konec)
Kako izgleda? Je fina, svetlo do temnorujava ' moka, žlindra se mora zmleti tako, da je najmanj 75 odstotkov finote. Vsebuje poprečno 14—17 odst. fosfor-ne kisline in 50 odst. apna. Kislina je raztopna v citro-novi kislini in ne v vodi kot ona od superfosfata. Raztopijo jo pa fine rastlinske koreninice, ki izločajo kis-. ! line, katere so tudi v stanu fosforovo kislino topiti.
Kako učinkuje? Učinkuje počasi, a dalje časa. Rabiti je pred setvijo, na travnikih v jeseni.
Kakšnim rastlinam? Vsem, ki vsled kratke rastne dobe ne potrebujejo naglo fosforove kisline.
Ali je bolje rabiti superfosfat ali pa ' Tomaževo žlindro? Vsled visokih prevoznih cen je bolje rabiti superfosfat, ker nam pride računan na 1 kg fosforoe kisline ceneje.
Kostne moke. Kostne moke se posebno sedaj po vojni močno upo- I rahljajo. Izdeluje jih zraven kostnega superfosfata tvor niča v Hrastniku. Vsebuje okrog 20 do 22 odstotkov i fosforne kisline, ki je težko raztopna, in okrog 3 odst. j dušika. Napravlja se, da se najprej kosti z bencinom očistijo od masti, nato-se nekaj časa parijo in končno fino zmeljejo.
Razločujemo surovo in razklejeno kostno moko. — Zadnja vsebuje do 30 odstotkov fosfonie kisline.
PWoma kisiina učinkuje pri kostni moki tako kot pri Tomaževi žlindri.
S tem se konča opis najvažnejših umetnih gnojil, j Ni pa je pGvsod učinek umetnega gnojenja tak, kakor ! smo ga pričakovalL Zato so najrazličnejši vzroki. Naj-; bolj navaden je ta, da se, ne upoštevajoč, da potrebuje rastlina vse snovi za svoje življenje, trosi samo ena vr-; sta umetnega gnojila. Vendar pa je z ozirom na seda-| nje valutne razmere gnojenje z umetnimi gnojili po vojni zelo napredovalo. Upati je, da.se bo to sčasoma še | zboljšalo, kar zamoremo toplo priporočati. — Nemški kmetovalci, ki so v zgled celemu svetu, so dosegli svojo i stališče največ skozi rabo umetnega gnojila.
Tržne cene v Mariboru. Dne 1. maja t. 1. so bile v Mari-I boru sledeče tržne cene :1 kg,»govejega mesa je stal 14 do i 15 dinarjev, 1 kg svežega jezika 12, vampov 5, pljuč 5, led vic 12, možganov 12, parkljev 3, loja 8—10 dinarjev. 1 kg teletinč 14—15, jeter 10—12 in pljuč 10—12 dinarjev. 1 kg svinjetine sveže 20—22, črevne masti 15, pljuč 7, jeter 8, ledvic 15 »glave 10, nog 7 in slanine sveže 20—22, paprici-rane 25, prekajene 25, masti 24—25, prekajene svinjetine 27, jezika 25 in glave 12 dinarjev. 1 kg konjskega mesa 7—8 din. Ena konjska koža 88—100 din., 1 kg goveje kože 10, telečje 15, svinjske 4, gornjega usnja 90, podplatov 70 din. Piščanec majhen 15, večji 18, 1 kokoš 25—30, gos 25—45, 1 golob 5, kunec majhen 8, večji 17 din. 1 liter mleka je stal 3, 1 kg surovega masla 40, ementalskega sira 120, in trapistnega sira 35 din., 1 jajce 1 do poldrugi denar, 1 liter vina novega 10—14, starega 10—12, piva 4.75 -5.25, žganja 2—25 din. 1 kg belega kruha 6, črnega 5, 1 'zemlja 0.50— 0.55 din. 1 kg jabolk 7.50, posušenih sliv 10 din. 1 limona pol do 1 din., 1 oranža 1.25—250, 1 kg rožičev 6, fig 16, da-teljnov 30, mandeljnov 30—50, orehov 10, luščenili 40 din. 1 kg kave 40—45, pražene 42—50, riža 6.25—11.50, soli 3.50, sladkorja 15.50—17.50, pšeničnega škroba 10, riževega 25 din. 1 liter jesiha 1.20—2, bučnega olja 25 din. 1 kg pšenice 4.25, rži 3.50, ječmena 3.75, ovsa 4, koruze 4, prosa 4,ajde 4, fižola 4—4.50 in leče 16 din. 1 kg bele moke nularce 6.75, št. 6 4.75, prosene kaše 6, ješprenja 6, otrobov 250, koruzne moke 450, koruznega zdroba 5.75, pšeničnega zdroba 750, ajdove moke 750. 1 kg krompirja 1.50, hrena 3.50, kislega zelja 4 in kisle repe 2 din.
Zagrebški žitni trg. Pšenica se je ponujala zadnji teden po 1600 K 100 kg, rž po 1280 K (to je srbijanska rž), koruzo so kupovali po vagonih od 1250—1320 K, ječmen 1300—1350 K. Zob za konje je kupovalo vojaštvo po 1400 K. Vojaštvo je kupilo 65 vagonov zoba za savsko divizijo. V svobodni trgovini so plačevali zob po 1300 K. Prvovrstna moka nularica je bila po 24 K. Krma je v Zagrebu še vedo po 800 K, akoravno že pasejo živino dokaj časa.
Hmelj.Na'hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po hmelju naravnost malenkostno. Za hmelj srednje in prvovrstne kakovosti so ponujali po 3000 do 3100 čehoslovaških kron za 50 kg. Zunaj na de-1 želi ni bilo nikake hmeljske kupčije. Čeprav je torej bilo popraševanje po hmelju malenkostno, so vendar lastniki hmelja držali svoje blago v nadi, da se bodo hmeljske ce ne vsaj obdržale na sedajni višini, če se že ne bodo dvignile. Na Češkem se zelo boje, da utegnejo hladne noči pospešiti pojav mrčesa. V krogih hmeljarjev se zelo boje, da bi utegnilo neugodno vreme zelo škodovati hmelj§ki rastlini.
Lesne cene v Mariboru. 1 kubični meter trdih drv stane 90—100, mehkih 75 dinarjev, 1 kg oglja stane 1.25 din.
Lesni trg. Zagreb. Javorjevi plohi I. vrste od 2000 do i 2600, jesenovi plohi I. vrste od 1800 do 2000, mehek žagan j les od 1800 do 2200, hrastovi pragi po 250, bukovi pragi po : 95 do 120, bukov les za kurjavo od 7000 do 8000, oglje 30 tisoč, hrastov oblikovan les od 2000 do 2500, hrastovi plohi za furnirje od 4000 do 4500, bukovi plohi od 800 do 1000, o-; rehov rezan materijal od 3800 do 4^ JO, sodarski les za vedra od 180 do 250, francoske doge za 1000 kosov 50.000 K.
Lesne cene v Italiji. V Trstu so cene za les, ki se izvaž i v Italijo, sledeče: Jelkina debla 175 do 210 lir za kubični m, deske iz jelke 280 do 320 lir in sicer za prvovrstno kakovost in za drugovrstno 180 do 200 Ur, mecesnova debla 220 i o 245, mecesnove deske sortirane 355 do 395, topolova debla 120 do 135 lir, deske iz topolovine 235 do 275, deske bukov les 310 do 375 lir, bukove deske za pohištvo 395 do 45 Ur, hrastove deske do 950, deske iz orehovega lesa 600 do 1185 lir, deske iz kostanjeveda lesa 300 do 320 lir za kubični meter.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane268—272 naših kron, francoski frank stane 24.80—25 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 3.28—3.32, za 100 čehoslovaških kron 533—535, za 100 nemških mark 94—96 in za 100 lašk a lir 1432—1436 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.90 centima (1 centim — 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskočila za tri točke.
Poljedelci pozor! Raznovrstne poljedelske stroje kot vitle, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje, slamoreznice, sadne mline, stiskalnice, koruzne robkarje, drobilne mline, Sackove pluge itd., dobite najboljše kakovosti pri tvrdfcj Ivan Hajnv, Maribor, Aleksandrova cesta 45.
Priredifm
Krčevinska slavnost. V nedeljo, dne 14. t. m., se vrši velika cerkvena in izvenccrkvena slavnost o priliki blagoslovitve prenovljene kapele Matere božje na posestva g. Kolariča po sledečem sporedu: Ob 10. uri: blagoslovitev kapele, primeren govor s sv. mašo za člane izobraževalnega društva. Popoldne ob pol treh šmarnice. O,, treh: slavnostni govor, igra «Letovišče«, licitacija, ir^uažc ija in veselica, ki jo priredi izobraževalno društvo. P. >\-; :.rhijeno bo z izborno pijačo vseh vrst ter s prvovrstnimi jedilL Svira godba na pihala in lok. Konec slavnosti ob 7. nri zvečer. K obilni udeležbi kot majniški izlet vabi uMudno -odbor izobraževalnega u:.t\*r» Krčevina pr' Mani) -i.
SDZ, podružnica Maribor, priredi v nedej. iiu 4. t m, ob. 5. Hri popoldne v Hosnrci -u «i "70 ' o if ¡>: «Turški križ« v štirih dejanjih, ki >o *na r siji. • Tirnih zgodovinskih in poučnih iger c nudi tm. za» Med odmori igra dijaški orkester, lene sedežem; • vrst« 4 diL, II. vrsta 3 din., III. vrsta M i* **c. 6 K (uv sfco stojišče 4 K. — K prav obilni udeležb Ta ibor.
Sv. Lenart v Slov. gcr. V uecct .< te 14. maja ob 3. uri popoldne priredi tnka ji nje b> . droštv« igro eš-.r K obilni udeležbi vabi
Dopisi.
Selnica ob Dravi. Pri nas bosta obhajala 21. Maja zakonska Martin in Marija Kure diamantno poroka pri popolni telesni in duševni moči. Kuretov najstarejša sin Andrej in njegova žena Marija pa bosta praznova a istočasno srebrno poroko. Slavljencem naše častitke.
Sv. Martin pri Vurbergu. V nedeljo, dne 21. maja, bo pri nas lepa cerkvena svečanost: blagoslovitev novib zvonov. V soboto, dne 20. maja, popoldne bomo dva nov« bronasta zvona odpeljali iz livarne inž. Buhla v Mariboru ter ju peljali do Spodnjega Dupleka. Od tam ju v nedeljo zjutraj v slovesnem sprevodu spretnim« d« cerkve, kjer bosta blagoslovljena.
št 11 j v Slov. gor. Zadnjo nedeljo je po rani službi božji pridigal pri nas pred Sfiligojevo gostilno alogiasn« Znuderl iz St. Jakoba v Slov. gor. (hi je bil nekdaj hud štajercijanec, potem samostojnež, zdaj pa je narodni soci-. jalist. On gre tje, kje mu kaj nese. Lovil je naše vinifcarje Ali bodo šli naši viničarji zopet na led? Osel gre sama enkrat. Spravil jim bo iz žepa par kronic, pomagal pa ne i bo nič. Gre samo za to, da bi dobil glasove za volitve, da | bi prišel h koritu. Ubogi ljudje, ki se dajo zapeljati. Nefca-leri našimi so mu brali pošteno levite.
Ormož. V nedeljo, dne 14. t m. se vrši v pisar« okr. zastopa ob 10. uri predpoldne prvi občni zbor Vinarskega društva za ormoški okraj. Vabijeni so vsi vinogradniki.
Ormož. Načelstvo Ormoške posojilnice je sprejela kot stalnega blaga jničarja pri Posojilnici č. g. Drago Hraba, župnika v pokoju ter uraduje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Več v inseratnem delu.
Sv. Peter pri Oornji Radgoni. Po dolgem času »«ao dobili nov zvon za našo vaško kapelico. Dne 1. maja umo naložili novi zvon, ki ga je mojstrsko \ lila znana livarna B.uhl v Mariboru, na okrašen voz, ga peljali pred škofijsko palačo, kjer ga je blagoslovil stolni prošt g. dr. Matek. Ii lin vaške kapelice nas sedaj milodeneče opominja k mto litvi. Hvala prisrčna vsem darovalcem prispevkov za naš novi vaški zvon.
Sv. Jnrij ob dčavnici. «Kmetijski list« se rad žaganj« v tukajšnja odseka orlovske organizacije in njuna duhovna voditelja. Že ve zakaj. Sta pač nevarna tekmeca, ki j« ae zna drugače pobijati kot z zavijanjem, opravljanjem ša i obrekovanjem. Če hoče s tem doseči uspehe, mu jih i« srca privoščimo. Ne bi odgovarjali na neutemeljene in dolgočasne napade, če ne bi bili že tolikokrat izzvan». —■ Enkrat za vselej mu povemo, da nas res veseli, ker mti damo toliko dela in skrbi. Morebiti bo mu jeza še škodila. — V predzadnjem izpadu trdi, da se tukajšnje nekatere Orlic« upijanjajo. Se menda boji za nje. Hvaležno odklanjamo S» skrb, ker je čisto odveč. Pač pa ga pozivamo, naj pride a« dan z imeni dotičnih, da napravimo z njimi, kar smatram« za, umestno. Da ne bomo premili sodniki, o tem je lahko prepričan. Njegovo pisarenje o Orlicah, kot slabih gospodinjah, pa je reč, o kateri soditi menda ni poklican «Kmetijski list«. Nauk o gospodinjstvu sploh ne spada * okvir orliške organizacije, ki ni morda kak gospodinjski i tečaj ali celo zavod, ki bi vzgajal ude v gospodinjstvo —* Tudi zadnji napad na Orla je pokazal resnicoljubnost g, dopisnika v žarki luči. Dotičnik dobro zna, da Prelog najmanj eno leto že ni bil več v naših vrstah, da ga sploH -doma ni bilo ves ta čas, temveč na delu v Mariboru, kjer se še sedaj nahaja. In vendar si upa valiti sokrivdo na nesrečnem poboju na odsek. Potemtakem je tudi on In njegova organizacija soodgovorna za vse, kar počenjajo njihovi nekdanji pristaši, ki so bih svoje dni za par mescev i v njihovi organizaciji. Pameten in pravičen človek ne more trditi kaj takega. Morda pride do istega prepričanja te-i kom časa tudi njegov dopisnik in njegov «Leibžurnal«. V; ! tem slučaju pa Bog živi! — Orel ln Orlica pri Sv. Inrju j ob Sčavnici.
Celje. Slov. kat. izobraževalno društvo naznanja vsem j članom, da se občni zbor, ki se vsled nepričakovanih ovir ! ni mogel vršiti dne 23. aprila, vrši isti gotovo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne v vrtni dvorani Belega vola.
Loka pri Zidanem mostu. Krajevni odbor tukajšnje KZ je imel sejo, na kateri se je v glavnem razprav-J Ijalo o vojaščini, orožništvu, o sedanjem političnem po-| ložaju itd. Sklenile, so se naslednje resolucije: 1. Odpra-! va militarizma, ker je največje breme za ljudstvo. — Splošna vojaška dolžnost naj se odpravi. Mesto iste naj se uvede prostovoljna vojaška služba, ki naj traja dokler možnosMiopušči ali dokler prostovoljno ne izstopi. Piačo naj imajo isto kot orožniki. Število celokupnega vojaštva ne sme presegati ene petine sedanjega stanja armade. 2. Orožništvo naj se zniža na isto stopnjo kot ket je bilo v mirni dobi. Njegova naloga bodi, samo nadzorstvo nad varnostjo imetja in življenja državljanov, ne pa priganjaštvo v gotove politične stranke. 3. Gospodarske in politične razmere so čimdalje neznosne j še. Draginja vedno hujša, davki vedno večji. Mali kmetje hi delavci trpe veliko pomanjkanje. Sedanja ; vlada se je pokazala nezmožna,, da bi zboljsala polo-I žaj in zadovoljila narod. Ljudstvo nima vseh svojih zastopnikov v državnem zboru, ali jim več ne zaupa, vsled tega najodločneje zahtevamo nove volitve v narodno skupščino, katere morajo biti proste vsake zvijače, na podlagi splošne, enake volilne pravice po čistem l "oporcu.
Koprivnica pri Rajhenburgu. Pri nas se DZ vrlo
! gP".'e. Imela je zopet svoj mesečni sestanek, na kateri slišal' krasno deklamacijo «Velikonočna« in gledal zanimivo igro «Klic božji«, v kateri so nam neumoi no delavna dekleta budile zavest in zanimanje za katoliške misijone. Kako sjadko teče našim vrlim de-I k letom naš slovenski jezik in kako iskreno prepričevalno izražajo misli, dejstva, dogodke. Zapazili smo velik napredek v lepi izgovorjavi, katere tukaj pogrešamo. Pozna sc na govoru, katera mladenka je v Zvezi, ka-j i mladenič je v društvu, kateri ne. Živelo naše Kat. i slov. ;' - raževaluo društvo, živela Dekliška zveza. —. 1 Ko b> _n bil gospod dušni voditelj dovolil uprizori'i U, <-vbožno igro v cerkvi, pa bi bilo še več ljudi prišle in bi izostalo neumestno posmehovanje nekaterih po-
»lušalcev. Kaplanija in šola — obe sta premajhni za | 'lake igre.	,
Koprivnica pri Rajhenburgu ima tri gostilne blizu skupaj; gre nam prav dobro. Denarja dosti. Zapravljamo jib lahko do polnoči, pa nam nihče nič ne reče. Ubogi očetje pa morajo., davke plačevati. Samo če se stepemo, pridejo čudne reči v javnost ... Pa za danes maj bo. Koprivniški občani smo le za to hudi, ker spati ne dajo ponočnjaki delavnim in utrujenim ljudem in ker ne skrbijo za nočni mir in red tisti, ki so za to poklicani. Svetovali bi gospodu župniku, da naredi vlogo najprej na občinski urad vseh treh občin. Občinski odborniki pa se naj zberejo in vsi odborniki enoglasno ) sklenijo: Ker zapravljajo denar mladi ljudje, globok > : W temno noč, bode v vsaki občini patrola upravičena zahtevati od «hišnih« gostov po gostilnah po deveti uri gotovo svoto za popravilo občinskih cest. Koprivnica pri Rajhenburgu. Zdi se mi, da je poslal zad nji dopis iz naše svetu neznane fare pod naslovom «Iz j Koprivnice pri Rajhenburugu« človek, o katerem dvo-flfim, da je pristaš naše KZ, ker piše v nasprotju z dejan skim stanjem in pretvarja naše somišljenike brez podlage v samostojne peteline. Res je, da so naši samostoj-aeži v prosvetnem oziru močno zaostali in tudi nimajo^ smisla za razne mladinske organizacije, ker pokreta ne razumejo in zdi se jim zato nepotreben, kakor povsod ' drugod, toda ne? soglašrai pa s trditvijo, da so sovražili J prejšnjega gospoda nadučitelja zato, ker je bil odločen i krščanski mož (mimogrede bodi omenjeno, da je naro- i Sen na «Slovenski, Narod« in je član UJU), temveč, ker J jim ni prijal njegov značaj, posebno pa ne njegovo oblastno nastopanje. Le njegova vsiljivost in neracijonal-no gospodarstvo sta,ga onemogočila vfari. Krivico pa dela dopisnikar tudi g. Vehovarju, ki je vrl naš pristaš, vaskozi poštenjak in kot tak ne more biti ob enem — ( samostojni petelin. Tudi živi z gospodom župnikom v . iskrenem prijateljskem razmerju, saj je še celo cerkve- • ai ključar. V zadevi gospoda nadučitelja je ravnal ta- j ko, kakor bi ravnal vsak drugi, ko bi bil na njegovem ; mestu. Sploh pa uživa naš gospod župnik v fari popol- S no zaupanje kljub različnim političnim nazorom. Edino nekaj podivjanih fantov ruši s pijančevanjem, po- ' hajkovanjem in večkrat tudi s tepeži mir poštenih ljudi j ¡po noči in večkrat celo tudi v stadiju živalske podivja- j nosti radi preobilo zavžitega vina ali žganja celo po ' Snevi.
Rajhcnburg. Dopis iz Rajhenburga v «Gospodarju« j SL 56 od dne 27. 4. je treba resnici na ljubo takole po- j praviti: Občinski odbor ni sklenil, da ne da zahtevane- i (ga števila konj in vozov, temveč je le zaprosil višjo ob- i last. da bi vsled nujnega dela zmanjšala število. Mne- : nje somišljenikov SLS je bilo, da bi naj vojna uprava j odvzela tudi konje, ki so se tedaj ravno izvažali v Itali- j Jo. Nobeden član občinskega odbora ne dolži g. Agreža, \ Ha bi bil on napravil kako ovadbo na okrajno glavarst- ;
vo. Sedanji gerent, ki se nikakor ne more imenovati — «hud« liberalec, ima kot prisednike tri pristaše SLS in tri člane drugih strank.
novice.
Katoliški shod na Dunaju se je vršil 7. t. m. Shoda se je udeležilo do 200.000 ljudi. Na slavnostno zborovanje pred mestno hišo so prihajali udeleženci iz raznih okrajev z godbami in zastavami. Kardinal Piffl je prečital papeževo pismo, ki vzbuja Avstrijce na vztrajno obrambo za svetost družine in svobodo šolskega pouka. Z velikanskim navdušenjem so bile sprejete resolucije, ki naštevajo zahteve katoličanov, posebni nedotakljivost katoliškega zakona in versko vzgojo v šoli. Ob sklepu je kardinal Piffl zborovalcem podelil p*-pežev blagoslov.
Ali je vera še moderna? Duhoviti senator (nar. poslanec) francoski Renaud iz Pirenej si je najel v pariškem hotelu sobo in plačal najemnino za mesec naprej. Na vprašanji, če zahteva pobotnico, odgovori, da ne, saj je videl Bog. Hotelir ga porogljivo vzbode: «Ali še vi v Boga verujete?« — «Seveda, ali vi ne?« — Hotelir prizna bahaško svojo nevero. — O tedaj mi pa le takoj napišite pobotnico, da sem Vam sobo plačal.«
Vlak padel v prepad. Blizu italijanske postaje Pi&i se je podrl železniški most črez prekop ravno v trenutku, ko je vozil čez osebni vlak. V 5 metrov globoki prepad so padli vozovi, le stroj in dva vozova sta ostala nepoškodovana. Koliko potnikov je mrtvih in ranjenih, še ni dognano.
Nova iznajdba. V Ameriki, v državi vedno novih izumov za telefon in telegraf je že prišlo tako daleč, ch lehko vsak premožnejši nosi pri sebi brezžično telefonsko postajo. V svojem žepu nosiš v Ameriki ma') škatljico in malo železno palico, na katero se opira';. In ako se hočeš pogovoriti s komurkoli in kjerkoli, vtakneš palico v zemljo, jo zvežeš s škatljico v žep !, daš na uho poslušalnik, kakor pri telefonu, in na usta neko drugo malo stvarco, pa se prav lahko pogovoriš s komurkoli v večji daljavi. Morda bomo poklicali tukaj v Mariboru koga v Ljubljani ter se z njim pogovorili ne da bi trebalo iti na telefonsko postajo. V mestu Cikagu dajajo vsak dan poročila po takem telefonu. V Čikagu samem je že 4000 oseb, ki nosijo s seboj v žepu brezžični telefon. V Ameriki je prišlo že tako daleč, da gre lastnik takega brezžičnega telefona na sprehod in kadar se mu zljubi, vtakne železno palico v zemljo, jo zveže s škatljico v žepu ter dene poslušalnik na ušesa. V tem trenutku se že pogovarja s prijateljem, ki biva kje do 100 km daleč. Tako v Ameriki, v deželi izumov. Ta izum seveda tudi v Evropi ne bo ostal dolgo časa tajnost kot ameriški patent.
Piwiriwim
7421
»meti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, akc
____________________________si preskrbite uro
***** " " znane urars^3
"T tvrdke;
* SUTTNER
Prihranite si po
i,- pravljanja m jezo
if mmmi ure
iz nikla, srebro, tula in ilata i. t. d. ISJUBOCNE URE. Bogata izbira venlic,- p.stanoT stfoanov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsak« 3—20 vrste. — Zahtevajte cenik s slikami od:
Tveroišks tvrske H. SUTTNER. ljuiiljana št 992 Smo I diner Vam jo treba postati za pcšiniim, ako že-Hts, da se Vam brezplačno in takej pošlje veliki katafog ..................... ■■ — " -———————- ——— i "1 ........
Za daljno prodajo.
«DIAKA* Vra«ce»fee Ssante
Velika in stalna zaloga po originalnih tovarniških cenah pri tvrdki FRANC GULDA v Mariboru. 1—2	356
Yodai mlin
mrg.jča t dobrem »tam ter ob «talni vodi. Pi«m«ne poaadbe p-)d „Mlina?" na upra*« tega lista. X-8	S6S
T) i.vii kopaj» p» najvlijih ■MJ k v®» ca sah in vjako mar i'no t*rd>» ŠČEK Č Maribor Srcvenska
uiic» 2i>.	1-3 338
J4.QJS m efectaii. «tarnam v ta.em
Sodars, pomočnik
«e lprejm«, dobra plača ia trans, iole Rasa i» k, godaukl mejit» t
RJt^______________860
UI^ÜIMTL- g. rreno Kolar, ilikar I* pleikoir, JS&riboru, Krei nlkora nlica St. 1. 1—2 868
})».,/ln s« joe^etjo obstoječo A 1 WUt» jz gtavbe dvih nji*,
l^i.rtTroti l/ilral tfOTnlka leiW zelaojiiikegt
LFgOVSKl lOKäl vrt» a TBdm tilo, kje/ ss lafekj
1 aanjmks cbrt isvr uje todi a dragi obit pripravno. Na«lo7: Ajeton Hajsy, Mtatioja, poät» Po?p!at.	358
Ob najvišji ceni prevzame oa vsaki postaji in plača takoj
fSAKC KUPNIK
smrekov in jeiov brusni les kost H leir les
...................... i MUdl-JCV ICd
Podplat pri Rogatcu hraste hiodft
t —3 361
Ormoška posojilnica v Ormožu
poprej (dr. Geršakova) obrestuje hranilne vloge po
, > Jk ciLcs* ixi. !/2 °/o _
ter daje posojila na osebni kredit po 6 %, na vknjižbo 5 %• — Uraduje vsak dan od 8. do 12. Ure dopoldne. 1—10 357	Načelstvo.
I %
ie mogo4« tadi ? gostil • iSteo kot» ewi o, V ateatii, trga aH wtiji va»' = vi deželi. Ceojam poaadbe bs; Fntjo Horvat, .elje, Gibsije '5.'
1—2	3ijii
Ob Sni zbor
Kiaetrske zadruga na Doli pri Uragtn a, r. «. a o. a. «e bo r>3 i r dtititik, ihe i 5. mtja, po prtem ar. o;va»ila » pri;atorih g. P»tri ie'tjare. t. Ö.tanje af.piia'k» o ¡aiujem nMaem sbor». 2. Poro-<ib t?»¿elit»a ii D*d?or«t»a. — Odobritev raSanske.i;» sakljs^ka a* 1. i92t. 4. ČiUn « reviil^tega poučila. 5. ¥ ali se t aiželat?» in ^aitoriiTa. 6. S >rem«inb» ptavil. 7. 31 a tajnosti. — Q lerii-r iz Maribora «e tadi ai«Uži občo'g* «bor«. Zadražr.ikf pridit« pt.Ino~ itorilnol * ^ v. . 36!»
Vnhl i a »» obšai zbor p»'0 T dUüy jibioe v Kr i,T«:h, r. z. s. n. z, ki aa bo «Tiil v nečlel-'' jo L e 29. aai lika 1.1, ob 2. vrl populila«, v p)j!)j iniinih prjgtorJi » Kiisercih po alede&em leio: ; .1. Č tanj a in 0'i jbreaja utplaniks •o a '¡-¡j m obžneoi »bora. V. J?o 5*oiil9 d »celit-a Ja talKrKiv». "8 Po rjenje raian^ags sa^ilaSka a leto 1923. 4. Valita načl»t)if»tis h. Preicemba privil. 6. P<;ro511o o iz*rš nI rt-iifji. 7 Sl»?ajiiott' Aki o'iäni tbnr ob do oieni url ae bi bil sklepčen, e» Trii p 1 n e pcintje d« oziraj« m ca ste-' rilo Mi*T«oiih ¿laoov. Odsor. Sli
OBLEKO!
Pripre ste in finejše. Točno i ji solidno delo. Dobro blago. Ci-neje kakor kjerkoli, aaruo pri:
ALOJZIJU ARBEITER Maribor, Dravska ulica št. tx «-iO	153
Čuden pojav v naravi. Pred dnevi so v mestu Ta» nani na polotoku Alaska v Severni Ameriki opazovajj
nenavaden pojav v naravi. Zrak je bil popolnoma mL ren, suh in prepojen z elektriko. Ako sta si dva podal^ roko, sta občutila močan električni sunek. Brzojavt^ žice so tako močno brnele, da se je slišalo več kilomet. rov daleč. Trpele so pa tudi živali, zlasti psi. Ako st» prišla dva psa skupaj in se po stari navadi pozdravil^ sta naglo pričela teči drug od drugega ter lajala. Akt se je konj dotaknil konja, sta oba občutila hud elektrii. ni sunek, oba sta naglo odskočila. Tudi vrane so boja?, ljivo kavkale .Mesto' je bilo več ur popolnoma elektrizi. rano. Prebivalci so opazovali ves čas prekrasne pojav« severnega sija.
Narod, ki preklinja zlato. Narod Indijancev v Ko. lumbiji v južni Ameriki se je naučil preklinjati zlat« od svojih prednikov na sledeči način: Ko so prišli Evr® pejci v to deželo, in so našli med tamošnjimi prelyva!ci ogromne množine zlata, so začeli odvzemati ljudem z vso silo zlate predmete, kot uhane itd. Iz pohlepnosti po zlatu so Evropejci, pred vsem Španijolci, poklali n& tisoče Indijancev, le da so prišli do zlata. Indijanske pleme Cuevas ali Guna-Cunas sovraži vsled tega še sedaj zlato tako hudo, da starši še celo zabičujejo svo. jim otrokom, da se nikdar v svojem življenju ne sme dotakniti zlata, kajti ravno zlato je bilo svoj čas največji sovražnik Indijancev. Za tistega, kdor bi pobral ie peska tamošnjih rek zrnce zlata, je določena smrtna kazen. Vsak Indijanec je dolžan, da mora na košček ali na zrnce zlata, ako ga kje najde, navaliti kamen. Ir, otrokom se že v mladosti zabičuje, da morajo do smrti preklinjati zlato, vsled česar pri tem narodu ni najti nobenega sledu zlata.
Ženske — župniki. V vseh razkolniških cerkvah, ki so odpadle od katoliške crekve, se opaža, da drve vedfie bolj v brezverstvo. Posebno se ta pojav opaža v prote-stantovski cerkvi. Pred nedavno je nek proteslantovski duhovnik rekel, da je bil Kristus anarhist. Med raznimi protestantovskimi sektami je prišlo že celo tako daleč, da v božanstvo Kristusa niti več ne verujejo. Sedaj st pa začeli protestanti nastavljati — ženske za župnikef Tako n. pr. je bla pred nekaj dnevi v Jeni na Nemš kem imenovana za tamošnjega protestantovskega pa storja ali župnika neka gospodična Elsa Friedmani.
Čudeži se še vedno godijo? «Marburgerca« z dne 4. t. m. javlja došlo ji brzojavko, da je ministrstvo za notranje stvari dobilo poročilo od komisije, katera je bila sestavljena za preiskavo velike nesreče v Bitolju, da je eksplozijo povzročil pešak 48. polka Ivan Travič, kateri je sedaj dogodek sam tako obrazložil: Ko sc je priprav-
Najfiiidjs! m^d
za ae« j k» 9?ol»io kmi V. Btv OUSaaiUlCU „ Gaiaiko,
jsk in drijt,R i-j. Slatina, 1—a 865 ittv. 69 Pesniki dver. 879
Organi«*
»a L*poi;'f. O;'*« i g s je treb* oaehno a'i	pri iop <«
aradn v Laj5<ju, 1—3 9&9
iTi'inO*» te iprsjme v ilaibi»
ïiborn.
8fiS '
1 via t; a Obžalujem, ¿a stm i da«26.april* 1923, j v sto ji goitUnî laM g Jariji Go- ■ lob», ststopaik» Vts,«m<ie sa^a-j rovalttlce in 8s rca sibTaljajeti», > da je odit »yll od iod£«g» näsle ! dov«n;a. Ptn, dn» 8 saj a 192 J.' Fianc B ga gsit'taiSiif, Dsriova, __ _ J61__
tyt	ÏTïï ïi* i8 gordio passetr»'
i i» lilsOC t(koj kapi;»»!»» aroaiirtac. h» » v,dao S.cita Kuw%riii v»l«.i04«st»ik nsiolÇo ptedasst Pitandbe « «»•«Ä-Razkr i je, jožta š.ri^u.a	bo ct.«« -u površine pad St. W»
Btaije.	1—-2 883 m apt i' aHt»o lîgt». 1—2
pegiftro t o a!; zernljt
prt aseita Maribora je Ukoj t* predat vpraiu s» v g»-sJiui F ¿skopaacra allea Sv. 7 871
Samoš
velika prodaja tvrdke FRANC MASTEK na Glavnem trgu št. 16 v Mariboru.
Kdor se še ni preskrbek zadostno z suknom, platnom in sploh z vsem manufakturnim in modnim blagom, naj ne odlaša več, da ne zamudi ugodne prilike, si nabavi do 30 % pod dnevno ceno gori navedenega blaga.
ttalika pmriel® se vrši dopoldde od 8. do 12. in popoldne od 2. do 5. ure.
Se priporoča •
Franc fNasttk
manufakturna in modna trgovina
$ 16
F-f
J
jjalo strelivo za odpošiljatev v Prilep, je on vsled neprevidnosti udaril s kladivom po vnetilu topniške pa-(rone 15.5 cm v promeru, koja je nato eksplodirala in
itnenjeno nesrečo povzročila. Brzojav še pristavlja, da 5e preiskava nadaljuje. — Ne vemo, ali si je kdo neumestno šalo z «Marburgerco« dovolil, ali je ona komisija tako naivna ali dovtipna, ali to vemo, da onega vojaka, kateri je te eksplozije kriv, danes ne boli več gla-
kajti če so šle na ta udarec s kladivom 40, drugi že pravijo 400 vagonov razstrelilnih snovi,del mesta Bitolj in vse straže v zrak, in pešak Ivan Travič še danes živi, potem bodo našli za to novico samo eno osebo na ¿vetu, kateru temu verjame, in to je znamenita gospa fllaschke na Dunaju, ki je znana, da vsako budalost vzame za resno. Najprej so bili bolgarski komiti krivi, potem so se patrone same vžgale in sedaj še celo glavni krivec živi! Ta Ivan Travič vsekakor spada v muzej! -— O tem, kako pride vojak pešpolka k delu. koje pristaja artilerijskemu izvedencu, pa sploh nočemo dalje govoriti, ker se iz vsega vidi, da se tu nekaj prikriva, kar ne sme kot resnica na dan.
Potvorjeni bankovci po 1000 lir. Zagrebška policija zasleduje cigana Meha Omeroviča, ki je po Bosni razpe-čaval falzifikate po 1000 lir in nato pobegnil v Zagreb. — Omerovič je prejel potvorjene bankovce od ravnatelja O-fertniške banke v Prijedoru v Bosni Milana Sudič, ki je že dalje časa spuščal v promet te falzifikate skupno in spo-jazumno z ravnateljem Prve srpske štedionice v Prijedoru. B. Miloševičem. Omerovič je dobival od ravnokar omenjane dvojice falzifikate in jih tihotapil v promet v družbi n fcega Sarafiča iz Mostara. Ko je razpečal Omerovič pot ro-rjene bankovce po Bosni, je pobegnil v Zagreb, budiča s > saprli, a Miloševič in Omerovič sta pobegnila. Razpečaval ci potvorjenih 1000 lir so prejemali falzifikate od italijanskih fašistov in so na ta način prav občutno oškodovali več naših trgovcev.
Dva rudarja ponesrečila. V begovinskem rudniku blizu Zaječara se je dogodila nenadoma nesreča. Rudarji so zadeli pri kopanju na velik podzemeljski bazen vode, ki se je z neverjetno brzino razlil po rudniških rovih. Delavstvo se je z begom rešilo, le dva rudarja sta postala smrtni žrtvi podzemeljske poplave.
Jože Vezjak:
Konoplje-
Vse tarna vsled draginje pri nabavi blaga za obleko — najsibo kmet ali priprosti delavec. Tudi vsi drugi slo ji že hodijo razcapani in ako si ljudje ne bodo v kratkem sami odpomogli, bo še hujše. V to svrho sem se tu namenil napisati, dragi bralci, nekaj vrstic.
Da se družina obleče vsaj za dom v doglednem času, zato ni trebo potrebnega kapitala. Le nekaj dobro obdelane zemlje, n. pr. 20 do 100 kvadratnih metrov, — kar ima gotovo tudi marsikateri viničar na razpolago. Tak košček zemlje popolnoma zadostuje, da se poseje s semenom konoplja in to leto za letom. Za 2 ali 3 leta pa ■se že toliko pridela, da se lahko napravi 30 do 150 met-
rov močnega domačega platna. Obleka iz takega platna pa je trpežna, ki trpi leta in leta.
Sedaj spomladi meseca maja nasejte na dobro obdelano zemljo prav na gosto konopljenega semena. — 1'letve in druge oskrbe konoplja ne potrebuje. Setev se dobro povlači in stvar je gotova. Ko pa stebla dorastejO in začnejo spodaj rumeneti, ali kadar se iz cvetja kadi, tedaj se cvetoče konoplje popipljejo ter se posušijo na solncu. One ostale, ki imajo biti za seme, se pa pustijo tako dolgo, da dozore. Dozoritev se pa pozna tedaj, če zrna začnejo gledati iz vršičkov in se stebla spodaj pordečijo. Semne konoplje se potem tudi pospravijo in po-povežejo v snopke ter posušijo, pač pa jih je treba varovati pred ptiči in kuretino, da ne pozoblje semena. Ko se potem posuše, se otepejo in seme se očisti slično kot žito. Za 1 oral je treba 100 do 180 litrov semena. Pridela se pa na 1 oralu 13 &o 40 centov konopnili stebel. Stebla se, kadar jih je več skupaj in so presušena, razgrnejo na lep prostor po zemlji, kjer ni drevja, da se na rosi zgojijo ali plehajo. Konoplje so dosti gojene, ako se ličje rado loči od stebelc; če se ličje pa trga, so preveč gojene. Kadar so godne ali pleliane, tedaj se spravijo in posuše, nato pa na suhem prostoru shranijo. V prilič-nem času in v zadostni množini se potem še. posebej močno posuše in otarejo v predivo. V la namen spravimo konoplje v zato napravljene sušilnice ali pečnice, kjer se segrejejo do 40 stopinj celzija. Tako posušena konoplja se potem rado lomi in tare. Za trenje so napravljene navadne trlice. Seveda za trenje je treba vajenih teric, pač pa dobra volja in malo spretnosti in dekle se takoj privadi teritve. Za to pa zadostuje le ena starejša ženica, katera je že videla, kako se tare in v eni uri je že novinka zmožna za delo, ki ga teritev zahteva. Iz enega orala dobimo 170 do 600 kg prediva. Od 200 kg suhih konopelj dobimo povprečno 15 do 20 kg omikanega prediva. Iz 15 do 20 kg preje pa dobimo približno 25 do 35 vatlov platna, ali približno 18 do 27 m.
Ako torej to ponavljamo leto za letom, si sčasoma pridelamo toliko platna, da krijemo popolnoma domače potrebe. Platno se rabi za perilo in za zunanjo obleko. Za zunanjo obleko se da poljubno barvati in taka barvana obleka se kaj praznično podaja. Marsikatera gospodinja in gospodar bo menda rekel: Kaj to! To stane pa veliko dela, tudi sušilnic ni, teric ni, predic ni. — Podpisani tudi nisem imel priprav in kar sem vedel iz otročjih let, sem deloma že pozabil, a vendar imam lepe uspehe in pridobil sem si skušnje v tej stroki.
Po zimi, ko ni posebnega dela, se da čas kaj lepo porabiti za prejo, posebno dekletom bi priporočal to delo. Tudi fantje lahko pomagajo pri tem delu. Spredeno predivo je najprej zmotati v štrene, štrene potem v klop ke. Za vse to se napravijo leseni deli, oziroma priprave, da se na njih niti ali preja navija in odvija ali mota. Takšne priprave vsak količkaj v lesu vežban fant lahko sam napravi.
Sušilnica tudi ni bogve kaka umetnost! Tudi ni tre ba zato kakih posebnih palirjev ali morebiti še kakega večjega kapitala. Ilovice je povsod dovolj.
V zadostni oddalji od hiše (namreč zaradi ognja mora biti bolj na samem) se napravi iz ilovice zid v velikosti 2.50 do 3 metre dolgo in široko, čez to stavba se potem napravi streha v dolgosti 5 do 6 metrov. Streha naj sega na enem delu kaka 1 in pol metra čez zid„ tako da, kadar se v peči kuri, ni delavec ob slabem vremenu na dežju. Drugi del strehe pa naj sega 2 in poL do 3 m čez zid, tako, da je prostor za terice in trlice pod streho. Les za streho se da porabiti kar okrogel, tudi krije se s slamo in pezdirjem, ki je za tako stavbo, kakor nalašč.
Kar se pa tiče peči, tukaj je že treba več pozorno»* sli, to pa zato, da se napravi tako, da ne rabimo preveli ko drv. Peč je treba napraviti s takoimenovanim vodom., da iz kurišča vodimo vročimo po sušilnih prostorih in nam dim pri odprtini uhaja mrzel. Pri taki pripraviš« potem hitreje suši in drv se zelo malo rabi. Taka sušilnica je velike važnosti za sušenje sadja.
To bi bil nekak obris za napravo nekaterih predmetov, ako se kdo odloči za pridelavo konoplje, je pač najbolje, da si takšne naprave ogleda, kajti v ptujski o-kolici se še povsod nahajajo take reči iz prejšnjih časov, ko so se ljudje izključno pečali z lanorejo in ko-nopljerejo. Tudi škrinje so bile polne lepo dišečega sadja. In takrat je bilo več zadovoljnosti med ljudstvom, tudi pomanjkanja ni bilo.
Vrnimo se zopet k konoplji! Iz konopnega semena? se da napraviti okusno jedilno olje. Olje je sladko za> jed, slično kakor bučno. Na enem oralu dobimo 500— 1000 litrov semena, 100 litrov semena tehta 48—59 kg. Od 100 kg semena pa dobimo po 25 do 28 kg olja in kg tropin, ki jih govedo rado je. — Ako pa danes pomislimo, kaj olje za jed stane, in po gori navedenih številkah preračunimo, se nam pokaže lep dobiček, radi katerega bi se naj že odločil vsak, gojiti konoplje.
Zatorej še enkrat pozivam vse, ki imajo količkaj primerne zemlje, naj sejejo konoplje. Ta prekoristna rastlina, posebno v sedanjih časih, je zlata vreckia. — Ona ne zahteva posebne oskrbe, pač pa bogato poplača košček zemlje, kjer jo nasejemo. Iz vseh teh okolščin ter dohodkov, ki jih nam nudi konoplja, je jasno, da pridemo po tej poti v gospodarstvu do znatnega blagostanja.
Vsak količkaj dober gospodar mora gledati le na to, da kolikor največ mogoče doma pridela in toliko manj kupuje. Tem potom se bo naše gospodarstvo izboljšalo. Dokler pa ne bomo izkoriščali tako priprostili in tako dobičkanosnih rastlin, nam tudi ni treba jadi-kovati in tarnati radi velike draginje. Ker čim manj pridelujmo in več kupujemo, s tem mi le draginjo zvišujemo.
Draginja se tudi s samimi zakoni ne pobija, o čemur smo se že prepričali več kot dovolj. Ako pa se strnemo vsi sloji ter vsak po svoji zmožnosti skrbno ter pridno dela, bomo kos draginji in ona se bo poten» sama ob sebi ubila.
Naše geslo bodi: Več pridelovati, manj kupovati!
Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellera dišeči «Elsafluid.« Mnogo je moč nejši in boljši, kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalno steklenico skupaj z zamotom in poštnino za 72 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elzatrg 329, Hrvaško. aa
Franc Mahen
liknSini vodajaikl moji ter Trnovlje pri Cel J o prevsame vsakovrstna dela kakor: kopaajs to beton'ranje vodnjakov, popsarila vpostarljanj» viakovrststb eeialk n* roini ali motorni pogan, popravilo motorjev la polltdilskih ¡¡Iroj »v pod jamstvom is saloga tesale. licem sato itro-ko enega u5»aca ii pnSiene hiis, bistre glave, nolinega in sad 16. let Btarega.	2—8 3H
Noben strupi Nobena kem. kisikova kislina, za zdravje zajamčen izboren
namizni §*i$
prodi ja na debelo in na drobno najmodernejša avtomatična tovarna aa kis (jesih)
FELIKS SCHMIDL
Maribor, Koroška 1.18
Vsaka gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, naj povsod aahteva le pris
, ten
SCH MIDLOV kis. 8 i o
Stavben» tndfca
Karol Roja
v Ormoža, sprejme takoj zanesljivega in spretnega stavbenega po-lirja, aidtfje, delavce, učence in ienike preti dobri plači. 3:9
Tviava Podpisana Terezija J-6jaVHi. Gfogek, pei.k«! v Benorem preklienjem In obialujem »vej j grdo obdoilitev, • kttero se ta jemala R«i G1 pot. v Ar-meSkem i i njenim sestram Mariji in Ani Glai čast Izjavljam, da je moja grda obdolžitev navadna iimiiljo-| tioa tir presim lmenovace ettre i udpuičanja ter se jim lakvaljujem, 1 da so editopile od taibs proti i »eni.	848
IT j X., t njivo, -»rtom in trar-111.8'» nikom j» na t>rod»j — 1 Naslov: Lndfig Ls"oik kmet * St idenoih, Obreioa cesta. 860
Velika zaloga vsakovrstnih
verižic, prstanov, uhanov, jedilnega orodja i. t. d.
Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
LOVRO STOJEČ
upbp
MARIBOR, Jurčičeva ulica 8.
cerkovaika (» sam-CUU6UA gkega) 8e odda T
mestni inpnljakl cerkvi v Psuju. Plača v denarju ii pa hrani. Na-taačaeje ujtaeno ali piiaseao. 1—2	847
TTnAMPa rt»ro,t 14 l8t> K UCOIIt-tl bi Imel veselje do
kannoklesarske In podobarske
obrti, sprejme takoj pod ugodnimi
pogoji, Jakob Gjlobič, podoba?
in kiesar v Ljutomeru, i—S 844
Popolno zif?^pobMijekapS
Mariboru.	2—S 8:9
Na prodaj f
brnsai k*mnf vaške velikosti, it brusni kam ti ea kose brusit. Joilt Plaslna, Rogate«. 4 6 328
Vr?i za zvonove i
Poljubna dolžiaa ii dabcloit, kg 90 K se uročijo pri
Alojziju Gnlušek, trgovec
Maribor. Glavni tre 8. 3 -8 2R6
LIVARi¥A
za zvonove in kovine, poprej [La. 198 DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za briz-galne i. t. d. — — Inž. J. & H. Buhl.
LES
stoječi in ležeči, kakor tudi
GOZDOVE
ter gozdna posest -a kupuje — po najvišjih r.enab
H«t*ia OBRAN
električna žaga MARIBOR, Loška ulica IS. Skladišče: Tattenbachova ul
Kupim posestvo
po motnosti vinograd, trivalk', gesd, njive in lepa poslopja oi od 16 do 80 oralov Poij.dhe ni Ztgortki, Maribor, Barvama ul štev. 8,	8i7
14 letna deklica
velika in moSna, slovenskega ia netcikega jesika tudi v piiavi se odda kot uieoka v bolj jo trgoviio a mtfonlm blagom. Naslov: F 5t, Kongu cesta 81, v ata 8U- 5, 8M
Stelaže
beg» trg-vca ali obrtnika aa prodaj pri Maeun & Fabiani, Maribor &olska alioa 4.
Inserirajte!
AN0RE1 OSET
Miiribir, Aleksandrih c. 51
T» leion Ste-'. 88.
trgovina sena, slame, krompirja, z drvami, fi žole, in drugimi dežel. I pridelki. Brzojav. naslov: ! Andrej Oset. 2-5 340
ITrapistovski siri
| sakivrstjužnosa-**« ^
» se dobiprvov* tqo
f MeiHa Lah-t fd
kiribor, Glamiirg' f
^________
-Ti	»MBSkrf»"	1 "IW»
trgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga UMIT' na debelo Maribor Šolska ulica 4.
Zaloga in zastopstvo tvrdk: HERZ I SIN, Kaplsdoi>f, Banat Jugoslavija,
tovan-a salam, masti in mesnih izdelkov. IVAN BEZJAK, Fram tovarna :bučnega olja. ____________GOLOB & Komp., LJubljana
tovarna kemičnih izdelkov, Ilirija-krema, Čipulin, kolomaz, modr. esenca.
Nada!,e priporočamo svojo zalogo »Zlatorog-mila», kave, riža, krist. sode, grenke soli, ter sploh vsakovistnega špecerijskega it\,kolonijalnega blaga.
POZOR
SkfiMÜSie poljedelskih strojev prvovrstnih tovaren kot Umrath t d'rug, Bubca, Mayfarth i drug, Dunaj, Wichterle & Kowink, Prontejov, Titacia, Wela i. t d. se nahaja pn tvrdki
IVAN HAJNV
MARIBOR, Aleksandrova cesta 45
nasproti glavnemu kolodvoru ter priporoča:
vitle, s pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali od-tiralnike, slamoreznice za ročni ter pogon na vitel, sadne mline, erotdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, sesalke in pocin ■ kane cevi gnojnične črpalke, Sackove pluge, izborno pocinkane biroparilcike v velikostih 50 do I20I, brzoparUne lonce, mlečne posmemalnike. Oskrbim tudi prvovrstne slamorezne nože. Popravilo raznovrstnih strojev se izvrši dobro in zanesljivo. Postrežba točna in solidna. Številna pohvalna priznanja na razpolago t Zastopniki se spreiemajo.
Kdor hoče imeti
prvovrstne poljedelske stroje in izboriie orslne priprave kakor:
Lokomobile, mlatilnice na parni pogon, sejalne in kosilne stroje, mlatilnice na vitel ali na ročni pogon.
Raznovrstne pluge, brane, okopalnike in osipalnike, vitle, slamoreznice, pumpe, reporeznice, čistilnice, drobilne mline i. t. <1
nai pride pogledat ali nai piše na tovarniško zalogo
MELKHAR-UMRATH«BÜCHfR
v St. J ur ju «b juž. žet.
Veletrgovina z železnino
PINTER & LENDRD, MARIBOR
T*a*erze, cement, železo vseh vrst, pločevino, štedilnike, žica, žičniki, pampe, rasne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjsko posodo, lo, črno in pločevina 3to postekleno, kakor tudi kovaško, ključavničarsko tt mizarsko orot^e, koso, brosne kamne in vse druge v železninsko stroko spede|o£e predmete. Blagajne vseh vrst in verige domače tovarne.
>ežba točna.	Cene solidne.
Ljudska posojilnica v Celju
pipi »Belem yo1um.
S{wjauw kraaiisa vloga in jih obrestuje po
4Vlo oziroma 5% „
«f šmm «&$• te drami frigs Peetffte daje »a vtejlžse, ^.rmt^m t» umom, — iteerj« fcfräke kratite perf mIs
Na drsbnol
Ne debelo!
Poskusite
kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bošniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in v kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini
MILOŠ OSET, Maribor
Aleksandrova cesta 45, naspr. gl. kolodvoru.
Telefon it. 15.	108
Cene zmerne	Postreibe toinel
kupite manufakturno blago (češko). — Velika razprodaja ostankov
na Grajskem trgu št. 1, Maribor.
»s Ne zamudite te ugodne ovMik« I H
Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuju
melje in izmenjava vse vrste žita. Mlin je na novo ,	popravljen, ter izdeluje tudi zdrob*	«
Kupili® vse vrste zrnja po najvišji dnevni eent
RIHARD ORSSICH, P TU
v
Podružnica v Mariboru.
Denarja kakor
15afi o *i t^kko zaslužijo
trgovci. gostilničarji in vsakdo a nabiranjem slatins-i ki h steklenic, bateljk in druglk seveda sšmo snažnik in aepo-maajkljiflh. Vsako množino odkupi tu plača najbolje. F. Zinaasr v Mariboru, Aleksandrova cests t. 46, II. ndstr. 3-3 281
Začasno: Koroška cesta 1/1.— Telefon 311. — Brzojavi: Gospobanka.
Centrala: Ljubljana. Pmdmlnice: Bjakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
laterssna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital ki rezerve skupno z afiliiaciiami čez K 50,(
D^e trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji,
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. 58i
POZOR!
Velika izbera volnenih štofov za birmance od 180 K naprej, enako tudi dr manufakturo se dobi
ji najceneje pri 15—at»
i. TRPIN
Maribor. Slavni trg 17.
Kmetovalci pozor!
Vseh vrst umetna gnojila po najnižjih cenafc 7—1 o 99	ima vedno v zalogi
Tvrdka ANTON TONEJC in drug, Maribor, Tel.68.
Pozor! SEMENA Pozor!
vseh vrst zanesljivo kaljiva ter prave voščene sveče, galico in vse špecerijsko blago najceneje pri tvrdki	1—io 200
I. DEČKO, Celje, Glavni trg 10
tl< farne cerkve (preje Milan Ho&evsr) podružnica Ljubljanska cesta št. 4.
Istotam se kupi vosek, laneno seme ter sploh vsi deželni pridelki po najvišji dnevni ceni.
ánátra>
Caprovora! umtBifc* 13 alo Balflnai.
COtift OlriioK» tiaEftsie b Mu^m.