Uravnava grnntnega davka dokončana. Bilo je dae 3. aov. t. 1. ko je ceatralaa komisija aa Daaaji obravaavala koaečao o reklamacijah štajerskih gruataih posestaikov zoper previsoko vceajeae eiste dohodke. Poročal je poljski grajščak vitez plem. Smarževski tako: Štajerska meri 398 štirijaških milj. Prvi 2 tretjiai pripadate plaaiaam, tretja gričem ia doliaam. Zastraa vceaitve gruataih dohodkov je razdeljeaa v 21 okrajev ia 36 distriktov (oko- lišev) ter velja sploh kot rodovitaa dežela. Reklamacij se je veliko vložilo, zlasti zaatraa gozdov; do 24% vseh ae je aa aje ozir vzelo, drago pa kot aeopravičeao odbilo. Posestaiki gozdarji sploh posekavajo gozde ia jili spremiajajo v pašaike, to pa je aa škodo celej deželi pa tudi posestaikom ae koristi dolgo, ker precej starovičje zaraste ia pašo akazi. Teiau se mora v okom pribajati. Prvič vceajeai doliodki so previsoki. Zato ae zaižajo ia sprejmejo ti-le: Celje I. 576.537 fl., Celje II. 282.582 11., Lipaica 652.474 fl., Ljatomer 319.784 fi., Maribor 1,108.454 fl., Ptuj 893.678 fl., Radgoaa 486.306 fl., Brežice 333.503 gld. ia Slov. Gradec 288.492 fl. za celo deželo štajerko vkap 10,714.346 rrl. Neraški liberalci so aovo aravaavo skleaoli 1 1869 potem večjidel ajihovi pristaši graate vceajevali previsoko — v alov. bistriakem ia mariborskem okraji bil*je ceailai mož zaaai Sorscliagg, ki sedaj v kajhi v Celji sedi. — Ko se je delo liberalaih ceaiteljev zvedelo, prestrašila se je vsa dežela. Povaod ao rekli, da so previsoko voeajeai dohodki in da se je bati prevelikih dač. Na to so došle reklamacije ia sedaj je delo dokoačaao po deželskej komisiji v Gradci ia državaej ceatralaej komisiji aa Duaaji. Vse vkap je stalo gotove uže več kakor 30 aiilijoaov goldiaarjev ia davki postali bi za aekatere kraje presilai. Nekaj se je veadar odbilo. Čisti dohodek aa Štajerskem zaaša: 1. vceajea 1. 1880 po deželaej koaiiaiji 12,761.000 gold. 2. vceajea po ceatralaej komisiji: 11,220.000 gold. 3. vsled reklamacij vceajea po dež. komisiji v Gradci: 10,744.000 fl. 4. vsled reklamacij vceajea po drž. ceat. komisiji aa Duaaji 10,714.000 fl. Odbilo se je tedaj od prvic vceajeae avote celih 2,137.000 11. Graataega davka bi toraj Štajeraka plačevala aa leto: v 1. slučaji: 2,919.800 fl. v 2. „ 2,479.700 „ v 3. „ 2,460.000 „ v 4. ,. 2.432.200 „ Valed reklamiranja plačujemo tedaj zaaaprej 487.000 meaje, tedaj bliza '/» aiiiijona goldiaarjev meaje, kakor če bi pri vcenitvi obveljalo to, kar so prvi ceailai možje aam zgodajali. Šreča velika, da smo pri volitvah v državai zbor premagali aemške liberalce, kajti toti strici bi nam breobzirao vse aaložili ali vsaj toliko ne odbili, kakor se je sedaj zgodilo. Kajti liberalci so aameravali gruatai ves davek aastaviti aa 41 milijoaov, državai zbor sedaaji pa je akleail 37'/a milijoaa. Ta zaesek ostaae tudi sedaj. Veadar kolikor plačuje Štajerska vsled reklamacij meaje, toliko se aaloži čeakej deželi več.