www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija Leto LXXIX | 21. decembra 2020 - Buenos Aires, Argentina | Št. 20 E S L O V E N I A L I B R E Glasilo Slovencev v Argentini V nedeljo, 6. decembra, so se v cerkvi Ma- rije Pomagaj v Slovenski hiši zbrali učitelji in učenci vseh slovenskih šol v Buenos Airesu pri skupni zaključni prireditvi. Zaradi omejitev so žal lahko bili prisotni samo nekateri izmed njih, to so bili letošnji osmošolci, njihove dru- žine in učitelji. In tako se je tokrat zaključna proslava prvič vršila skupno za vse osmošolce iz Velikega Buenos Airesa. Sveto mašo je daroval g. Robert Brest. Osmo- šolci so brali berila in prošnje, za petje je pos- krbela družina Brula. Pred mašo so molili rožni venec, kot vsako nedeljo v času pandemije. Takoj po sveti maši je vse navzoče pozdravil šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ki je tako nagovoril otroke: »Se zavedate, da ste prvi argentinsko slovenski osmošolci, ki skupaj zaključujete osnovno šolo? Letos je vse drugače... Danes se za vas zaključi osnovna šola. Deset let ste obiskali vsak v svojem domu šolo, ki je vam najbolj pri srcu. Veliko učiteljev se je trudilo, da ste spoznali in vzljubili domovino vaših prednikov. Bodite do njih hvaležni in poka- žite jim, da ste se veliko naučili. Kako? Govorite po slovensko in čez nekaj let, kdo ve, lahko kak- šen od vas stopi na stran učiteljev. Želim vam vso srečo v nadaljni poti. Drugo leto vas čaka srednješolski tečaj. Pripravljeni ste, da vstopite in dopolnjujete vaše znanje. Bodite srečni in ve- seli, kot do sedaj. Naprej hodite v dom, v kraj kjer ste preživeli otroštvo in kjer boste imeli še ogromno novih, lepih in veselih doživetij....« Poklical je vsakega posebej, da je stopil pred oltar. Čakali so jih voditelji ter razrednjičarji, da so jim izročili spričevalo in spominsko knji- go. Letošnji osmošolci so: Iz Balantičeve šole Valentin Bruno, Adrijan Martins, Matej Magister, Eva Modic, Cintija Pugelj in Mariano Zupanc. Iz Prešernove šole Helena Beltram in Adam Jerovšek. Iz Rožma- SKUPNA PRIREDITEV OSMOŠOLCEV V SLOVENSKI HIŠI Z A K L J U Č E K S L O V E N S K I H Š O L V A R G E N T I N I nove šole Maja Filipič in Santino Sammartino ter iz Slomškove šole Viki Cestnik, Mirko Kočar in Ceci Magister. Nato je pa še pozdravil vse družine, ki so sle- dile dogajanju prek interneta. »Nazadnje pa bi vam in vsem, ki nam sledite po spletu, prebral Slomškove besede, ki čeprav so bile napisane pred 200 leti so še danes za nas aktualne: Kdor svojo domovino v resnici ljubi, se ne sramuje svojega rodu in ne jezika materinega. Brez jezika in naroda bi bila še tako rajska deže- la žalostna puščava. Materin jezik je pravi Božji dar. Zanj nam mora biti pred vsemi drugimi je- ziki mar, da ga častimo, likamo, da po sloven- sko radi govorimo, prepevamo in se veselimo. Kar je oče dobrega od svojih starih prejel, mora svojemu sinu zapustiti, in kar se je mati od svo- je matere naučila, bo tudi svoji hčeri zapustila. Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih dobili. Dolžni smo skrbno ga ohra- niti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti!« Šolski referent Zedinjene Slovenije SLOMŠKOVA ŠOLA Ramos Mejía 5. decembra je Prešernova šola zaključi- la učno leto 2020. Veliko se je že govorilo o njem in po vsej verjetnosti se ga bomo spominjali še dolgo vrsto let. Končalo se je tako, kakor se je začelo: daleč od šol- skih prostorov, daleč od Pristave, vsak ot- rok doma v družinskem krogu. Zaradi prepovedi množičnih druženj je šola pripravila virtualni zaključek. Najprej sta osmošolca Elena Beltram in Adam Je- rovšek ob spremstvu voditeljice Andrejke Papež Córdoba izobesila argentinsko in slovensko zastavo. Sledil je govor voditeljice šole. Poudarila je našo pripadnost slovenskemu narodu in vrednotam, kot sta krščanska vera in materni jezik. Učencem je zaželela, naj se po tako napornem letu dobro spočijejo in razvedrijo. Posebno se je zahvalila uči- teljicam, saj so se med karanateno pogu- mno prilagodile spletnemu učenju. Učen- ce je pozdravila tudi katehistinja Nadica Kopač Grohar in jim svetovala, naj hodijo po poti Device Marije. Nato je učiteljica Tatjana Rožanec nada- ljevala s programom. V filmu smo zagle- dali prazen pristavski vrt in prazne šolske prostore. Opazili smo, da so učilnice bile pripravljene za začetek pouka, a žal učen- cev letos ni bilo. Najprej so se korajžno predstavili učenčki vrtca. V 1. in 2. razredu so bili zaskrbljeni, da jih zaradi karantene ne bi mogla obi- skati zobna miška. Situacja je bila končno rešena, saj je sam predsednik Pristave, Miloš Mavrič, dal dovoljenje miški. Seve- da, spoštovati je morala vse protokole. Psihološki opis koronavirusa in karantene pa so čustveno pokazali otroci 3. in 4. ra- zreda. Lepo so se zahvalili staršem, učite- ljici in Bogu za končano leto. Tudi učenci tečaja ABC so lepo povedali vse naučene besede, starejši otroci pa so pokazali , kaj so delali med letom ter vsem želeli vesele počitnice. Učenci petega razreda so nas popeljali v božično razpoloženje. Ob lepi recitaciji so pokazali domače jaslice in okrašena drevesca. V tem duhu so nada- ljevali tudi otroci 6., 7. in 8. razreda. Sli- šali smo zelo lepe misli o božičnem času, spremljala pa sta jih pesem in poezija. Končno je sledilo slovo osmošolcev Ele- ne Beltram in Adama Jerovška. Zahvalila sta se učiteljem in duhovnim vodjem, ki so ju tekom desetih let spremljali v Pre- šernovi šoli. Voditeljica Andrejka Papež Córdoba je izrazila željo, naj bi tudi v bodoče ohranila svoje korenine in ju opozorila, da sta tudi onadva delček večjega mozaika, ki je naš dom na Pristavi. Tako je končala zabavna, dobro priprav- ljena in predvsem prva te vrste – virtual- na šolska prireditev. Sledil pa je seveda virtualni Sv. Miklavž z direktno oddajo po TV - NEBESA! Saj ni moglo biti drugače v tako izrednem letu 2020! K sreči so an- gelčki lahko razdelili darila po domovih vsem tistim mladim dušicam, ki so bile med letom pridne. Parklji pa so letos imeli dopust kar v peklu. Danijel Kocmur PREŠERNOVA ŠOLA | Slovenska Pristava Kdo bi si mislil... zaključek šolskega leta je že za nami. Letos je bilo vse drugače, začetek šolskega leta, pouk prek interneta in zaključek ni mogel biti drugačen. V Slomškovi šoli smo zagotovili pouk in stik z učenci že od vsega začetka. Zamudili smo samo dve soboti, da smo se pripravili na novi »zača- sni« način pouka. Naši učitelji so pripravili učne ure, otroci so dobili doma knjige in delovne zvez- ke, in tako smo začeli s poukom. Meseca novembra smo skupaj z odborom Slomškovega doma odločili, da se otroci 6. 7. in 8. razreda vrnejo v šolo. Starši in otroci so zelo veselo sprejeli novico. Tako smo lahko vsaj zad- nje tri sobote imeli pouk v živo. Kakšno veselje! Bi si kdo kdaj mislil, da bi otroci prosili, če lahko dodamo še kakšno uro? Letos se je tudi to zgo- dilo! Prosili so, če lahko ostanemo več časa! Z veseljem smo jim izpolnili željo. In končno se je lahko zadnjo soboto 7. razred poslovil od osmošolcev. Po stari navadi naše šole so starši pripravili kosilo, otroci pa so se igrali in izvedli celo tradicionalne igre z vodo. Uživali so, ko so se po dvorišču doma močili. Vsi smo jih z navdušenjem spremljali in se z njimi veselili. Kako so bili otroci vsega tega potrebni! Na žalost so bili prisotni samo starejši učenci, a upamo, da bomo lahko drugo leto spet vsi skupaj. Zaključek se je vršil virtualno v soboto, 5. no- vembra. Učitelji so pripravili program in vsak otrok je vedel, kaj mora povedati, zaplesati ali zapeti. Starši so imeli zelo pomembno vlogo pri pripravi programa. Snemali so otroke in posnet- ke poslali. Najprej nas je voditelj šole pozdravil, in nato je sledil nastop vsakega razreda. Osmi razred je pripravil tudi presenečenje in zahvalo učiteljem. Osmošolci Viki, Ceci in Mirko, so se zahvalili za vsa leta v šoli in lepo pripravili video. Najboljši učenki Viki Cestnik in Ceci Magister pa sta predali zastavo najboljši učenki 7. razreda Katji Brula. Vse to smo lahko videli in spremljali prek YouTuba Slomškovega doma. Veliko presenečenje pa nam je pripravil sveti Miklavž. Saj vsi vemo, da koronavirus ni prišel do nebes, kjer ni bolezni ne hudih trenutkov. Tako je sveti Miklavž razveselil vse otroke Slomškove šole. Zgodaj popoldan je s svojim spremstvom prišel v Slomškov dom. Pot striktnim protoko- lom je vsaka družina imela določen urnik, da je lahko prišla pred svetega obiskovalca. Otroke je lepo pozdravil in jim izročil dolgo pričakovana darila. Otroke je bilo treba kar zadržati, da niso ušli na vrt doma. Najraje bi se šli igrat! Za vso to organizacijo pa se moramo zahvaliti odboru star- šev, ki ga vodi ga. Veronika Godec Marini. Po zaključenem šolskem letu, lahko rečemo, da smo bili postavljeni pred izzive, na katere res- nično nismo bili pripravljeni. Kljub težavam in razmeram smo vseeno izpeljali šolsko leto. Ve- liko smo dosegli. Učitelji smo se potrudili, da so otroci imeli celo leto virtualni pouk. Za vse narejeno se zahvaljujem neutrudnim uči- teljem Slomškove šole, ki so se prilagodili razme- ram. Mirjam Klemenc Černe, Saši Smrdelj, Zofi Bokalič, Angelika Kalin, Monika Vitrih Koželnik, Štefi Bokalič, Marjana Grabnar Petkovšek, Luci Petkovšek, Gabi Oblak, Jani Kocmur, Tati Brula, Janez Petkovšek, Nati Podržaj in Vero Brula. Hva- la! Kakor je rekel naš zavetnik: Vsaka minuta da- rovana naj vam bo v nebesih poplačana! Zahvala gre tudi odboru staršev in odboru Slomškovega doma za stalno oporo in pomoč pri vsem, kar smo potrebovali skozi celo leto. Vesele počitnice! Nasvidenje prihodnje leto! Marcelo Brula - VODITELJ S T R A N 2 2 1 . D E C E M B R A 2 0 2 0 | S V O B O D N A S L O V E N I J A BARAGOVA ŠOLA | Slovenska vas SV. MIKLAVŽ PO SLOVENSKI VASI V nedeljo, 6. decembra, smo praznovali vir- tualni zaključek Baragove šole. Kot je letos že navada, smo najprej imeli virtualno sve- to mašo, ki so se je osebno lahko udeležile samo nekatere družine, drugi smo ji pa sle- dili prek spleta. Mašo je daroval g. Toni Burja CM in nam lepo govoril o Jezusu in o tem, kako je Janez Krstnik govoril o pričakovanju Odrešenika. Tako lahko tudi mi čakamo na Njegovo rojstvo, ne da bi omagali, kljub težkemu letu, ki smo ga doživeli. Pri prošnjah sta dve učenki prosili za zdravje vseh obolelih s koronavirusom, ob tem pa se tudi zahvalili za zdravje, potrpežljivost in delo učiteljev. Nato smo se srečali prek Meet-a, kar je skozi leto za vse postalo zelo običajno... Pozdravila sem starše in otroke, z nekateri- mi smo se po dolgem času prvič videli, zato sem jim namenila posebne pozdrave. Družine so bile zbrane pred ekranom, vsem sem se najprej zahvalila za dobro voljo in razumeva- nje v tem posebnem letu. Skozi leto so naše šolske ure potekale ob določenih urnikih, včasih pa tudi v prostem času, o tem smo se kar med tednom menili. Enako je bilo z nalo- gami, nekateri so pošiljali slikice, posnetke z branjem ali pa kar po elektronski pošti. Prila- godili smo se različnimi situacijami in družin- skemu času. Čestitam otrokom in prav posebno tistim staršem, ki ste bili vedno ob strani in pomaga- li otrokom z nalogami, mogoče malo obupani tudi z argentinsko šolo, službo in raznimi dru- Z A K L J U Č E K S L O V E N S K I H Š O L V A R G E N T I N I žinskimi potrebami, kot so zdravje ali drugo. Posebno sem naročila otrokom, naj med počitnicami ne pozabijo na naš »slovenski zaklad« in ga lepo ohranijo v srcu z branjem, petjem ali pogovorom. Prišel je trenutek za razvedrilo. Razdelili smo se v tri skupine. Na zaslonu se je prikazala igralna deska s številkami in kocko. Vsako po- lje je imelo vprašanje ali pa posebno nalogo. Kdor je pravilno odgovoril je lahko napredo- val za eno polje… kdor ni je pa ostal na istem mestu. Zabavno so otroci iskali besede, imena evangelistov ali pa šteli leta naše šole. Za konec so starši prejeli posebno navodilo za počitniški čas. Recite otrokom: »Dovolj te- lefona, računalnika ali tablice!« Sprostimo se vsi, če je le mogoče v naravi, na vrtu, seveda vedno pazljivo in ob upoštevanju pravilnih ukrepov, da ostanemo zdravi. Da se v prihod- njem letu zopet vidimo! Vesele praznike in počitnice vsem! LvS ROŽMANOVA ŠOLA | San Martín Šolsko leto v Rožmanovi šoli Zaradi znane pandemije smo se letos morali otroci, starši in učiteljice prilagoditi različnim sredstvom za poučevanje slovenskega jezika. Virtualni pouk je postal način, da smo se po- vezali skozi vse šolsko leto. Učiteljice smo po- šiljale naloge po elektronski pošti, učenci so jih pa s pomočjo staršev zelo dobro izpolnjevali in odpošiljali. Vsak razred je dobival domače naloge primerne starosti in znanju. Staršem se moramo zahvaliti za spremstvo in sodelovanje. V otroškem vrtcu je nastopila nova vzgo- jiteljica gdč. Andrejka Kociman, kateri so družine posnele kratke predstavitve svojih otrok. Z videoposnetki je obravnavala različ- ne vsebine (barve, vreme, oblačila, letni časi, hrana, vozila in druge), katere je dopolnjeva- la z virtualnimi igrami (uganke, igra desetih razlik, iskanje predmeta…) V 1. in 2. razredu so otroci z gdč. Cecilijo Jarc pisali slovensko abecedo, prve besede in številke. V družinskem krogu so pa brali pravljice in razvijali domišljijo. Zelo so se za- bavali s poukom preko zooma. Pouk v 3. in 4. razredu se je veselo razvijal med gdč. Nadjo Petkovšek in njenimi učen- ci. Trudili so se spoznavati nove besede in utrditi že znane. Kratka berila in pesmice so olepšali srečanja v živo, seveda tudi igranje tombole in rulete. Voditeljica ga. Nina Pristovnik Diaz je z učenci 5. in 6. razreda utrjevala znanje samo- stalnikov, pridevnikov in glagolov z ustreznim besedilom. Letos so se tudi učili zemljepis Slovenije in njenih lepot. Najstarejši učenci 7. in 8. razreda so poka- zali veliko zanimanja za slovensko zgodovi- no. Pridno so z go. Magdo Zupanc Petkovšek ponavljali slovnična pravila obenem pa bo- gatili besedni zaklad z branjem poučnih beril. Po zimskih počitnicah smo se večkrat sre- čali preko zooma, vsak razred posebej. To so bili topli trenutki, ki so nam omogočali po- govor o vsakdanjem življenju in utrjevali, kar smo se učili. Vsa Rožmanova šola je imela skupno virtualno srečanje za majsko roma- nje, otroški dan, Slomškovo proslavo in za- ključek šolskega leta. Za učenje petja je poskrbela gdč. Saši Podržaj. Otroci od 3. do 8. razreda so lahko letos prepe- vali skupaj s starši, ki so prejemali pesmi in be- sedila v elektronski obliki. V zvezek pa so prepi- sovali besedila in zraven lepo narisali. Obenem so prisluhnili raznim pravljicam in ponavljali težje izgovorljive glasove. Tako so lažje zapeli poskočne melodije. Pripravili so posnetek in razveselili mamice in stare mame za materinski dan, očkom pa je vsak zapel v živo. Pri skupnih srečanjih preko zooma so otroci pripravili glasbeno točko in zapeli ter se zavr- teli pred ostalimi sošolci. Konec aprila so g. Robert Brest, g. Toni Bur- ja in gdč. Viki Selan prevzeli redni pouk vero- uka preko You Tuba, tako imenovane “Sobot- ne kateheze”. Rožmanova šola je sedemkrat sodelovala v živo. Otroci so molili, brali be- rila in ponavljali snovi. Gradivo za učenje in naloge so prejemali v nedeljo zvečer na spletni strani. Zahvala učencem in staršem za sodelovanje, saj so snemali otroke in jih spodbujali k molitvi in pesmi. Zadnjo soboto v novembru smo se preko zoo- ma zbrali učenci, veroučiteljice (ga. Juli Kastelic Štumberger, gdč. Sofi Hernandez Smersu in ga. Olga Dolenc Kociman) ter voditeljica šole ga. Nina Pristovnik Diaz. Višji razredi so pokazali kaj znajo o blagrih z igro Kahoot, najmlajši so pa pripravili “Misijon” za počitniški čas. Čeprav smo bili učenci, starši in učiteljice precej zaposleni, smo se pogrešali in upamo, da se drugo leto osebno srečamo in skupaj veselimo v naši dragi Rožmanovi šoli!!! Učiteljice Rožmanove šole Zaključna prireditev Tudi zaključna prireditev Rožmanove šole je letos potekala preko zooma. Za začetek smo poslušali argentinsko in slo- vensko himno, sledila je predaja slovenske in argentinske zastave bodočim osmošolkam. Nato je voditeljica šole pozdravila vse nav- zoče in opisala, kako je šola delovala skozi leto. Učiteljice so pokazale posebno predanost, da otroci ne bi izgubili pripadnosti Rožma- novi šoli. Preko raznih virtualnih medijev so pripravile srečanja, pri katerih so otroci ak- tivno sodelovali. Tudi letos so učenci, na vabilo Svetovnega slovenskega kongresa, sodelovali pri nateča- ju za izvirno izražanje mladih slovenskih ro- jakov po svetu. Zahvalila se je vsem, ki so tudi to šolsko leto srečno pripeljali do konca. Učiteljicam: ge. Magdi Zupanc Petkovšek, ge. Olgi Dolenc Kociman, ge. Juliji Kastelic Štumberger, gdč. Nadji Petkovšek, gdč. Ceciliji Jarc, gdč. Saši Podržaj, gdč. Andrejki Kociman in gdč. Sofiji Hernandez Smersu, ki so se morale prilago- diti virtualnem načinu poučevanja. Staršem, ki so spremenili domove v učilnice in poma- gali otrokom pri domačih nalogah. Čestitala je tudi učencem, ki so zelo dobro sprejeli ta način poučevanja in dosegli odlič- ne uspehe. Za konec je poudarila besede škofa Rožma- na: “Ohranimo čim dlje svoj jezik in pa tisto zavest, da bodo naši otroci vedeli, kdo so bili njihovi predniki in kakšne dobrine so prinesli s seboj.” Nato smo si ogledali, kaj so za to priložnost otroci pripravili z učiteljicami. Gdč. Sofija je pripravila posnetek o tem, kako so bili otroci med letom spretni. Učen- ci sedmega in osmega razreda so s pomočjo učiteljic predstavili lutkovno igro: “Kmetič in volk”. Najmlajši so pokazali, kaj vse znajo, s pesmico “En majhen prstek”. Z gdč. Saši so za- peli in se razgibali s pesmijo “Zapleši z nami”. Naša osmošolca, Santino Sammartino in Maja Filipič, sta za slovo od Rožmanove šole pripravila zelo ganljiv video posnetek. Posebno lep trenutek smo doživeli, ko so se voditeljica ga. Nina, učiteljica osmega razre- da ga. Magda in predsednik Doma g. Marko Škulj, poslovili od Maje in Santina s čustveni- mi besedami in najboljšimi željami za nujno bodočnost, ter ju prosili, naj ne pozabita na svoje korenine. Zahvalne besede je spregovorila še ga. An- dreja Boltežar Volpedo, predsednica odbora staršev. Za zaključek je voditeljica pozdravila vse navzoče, jim želela lepe počitnice in blagos- lovljene praznike ter jih povabila na ogled prihoda sv. Miklavža, ki je letos virtualno obiskal Rožmanovo šolo. NPD Poleg vsega hudega, nam je letošnja pande- mija prinesla tudi zanimivo presenečenje. Sedemdesetkrat smo že v vasi skupno pri- čakali Miklavžev prihod in se veselili njegove radodarnosti do vseh pridnih otrok, letos pa se je še veliko bolj potrudil in jih obiskal kar na domu. Mnoge mlade družine, ki so se iz vasi izselile, so se zbrale pri starih starših in mu tako olajšale pot v lepem sobotnem po- poldnevu pred njegovim godom. Koliko veselja je bilo med obdarjenimi ot- roci, ko je v angelskem spremstvu in med glasbo in zvončkanjem prihajal k hiši! Prav tako pa je bil prijaznega sprejema vesel tudi Miklavž sam. Izvedeli smo, da je direktno Borisu Rotu sporočil svoje zadovoljstvo ob veselju otrok, ki ga je v vseh obiskih doživel. Povedal je tudi, da so mladi angelčki odsto- pili otrokom krasne piškote z njegovo figu- ro, ki jim jih je namenil za Miklavžev zajtrk in mu je pri njih izdelavi pomagala Helena Cerar Rot. Otroci so prejeli v dar tudi zelo prikupne in praktične stolčke, za katere je v Miklavževi delavnici sodeloval Valentin Grbec. Poleg tega pa je še otrokom naročil naj preiščejo hišo ali pa vrt, ker jim je tam pustil še druga darila. Posebej se je za vso pomoč zahvalil tudi Lučki Zupančič Grbec, Sergiu Mažgonu, Martinu Grbcu, Štefanu Burji in Vaniki Jazbec Urbanija, še najbolj pa Daniju Grbcu. Z nabranimi prostovoljnimi prispevki je nakupil hrano za najbolj potrebne in jo oddal v župnišču, kjer je za zaključek tudi obdaroval duhovnika Tonija in Jožeta. Otrokom se je še enkrat zahvalil za daro- vane risbice, ki jih bo vse natančno še pog- ledal, pozoren pa bo tudi skozi vse leto na dane obljube o pridnosti in jih upošteval ob svojem obisku prihodnje leto. Franci Sušnik S V O B O D N A S L O V E N I J A | 2 1 . D E C E M B R A 2 0 2 0 S T R A N 3 Zaključili smo izredno leto, polno novih izzivov, doživetij in preizkušenj. A v naših srcih prevla- duje veselje in zahvala, saj smo ohranili naj- večji zaklad - življenje, družino, prijatelje, šolo - čeprav letos virtualno in doma. Vsi smo pogre- šali Naš dom, šolske prostore, jutranji pozdrav in objem, vrišč na dvorišču, šolski izlet in še mar- sikaj, a vendar smo ostali srčno povezani in se veselo srečevali po spletu, se nasmejali, prepe- vali, učili in duhovno obogatili vsako soboto, pri večerni katehezi, katero je vodil g. Robert Brest s sodelovanjem g. Tonija Burje, gdč. Viki Selan in katehistinj vseh slovenskih šol (iz Balantičeve šole ga. Lučka Bergant Uštar). Z novimi prijemi smo vzpostavili prisrčne vezi, da bi učenci in družine ohranile čut pripadnosti Balantičevi šoli. Bili smo izpostavljeni novim preizkušnjam, saj so lastni domovi postali prave učilnice in starši še bolj aktiven del poučevanja otrok. Tudi učenci Tečaja ABC po slovensko so na- daljevali z navdušenjem in vztrajnostjo. Otroci, najstniki, mladi in odrasli so se redno virtualno srečevali in napredovali v znanju slovenskega jezika in kulture. “Vse pripomore k dobremu tistim, ki Boga lju- bijo!” in ker smo se Njega oklenili, smo marsi- kaj storili! Šolsko leto v letu 2020 smo po spletu prikazali in predstavili učence s svojimi učitelji- cami. 1. in 2. vrtec (vodila je gdč. Marta Petelin) so prikazali lačno gosenico, barve in številke. Kaj vse že znajo naši malčki! 1. in 2. razred sta imeli na skrbi ga. Marija Zupanc Urbančič in ga. Lučka Marinčič Zafra, naučili so se že naučili celo abe- cedo, spoznali domače in divje živali in še mar- sikaj. Kaj naj postanem, ko bom velik/a? Učenci 3. in 4. razreda (gdč. Bernardka Krajnik in Leila Erjavec) so predstavili razne poklice: zidarja, fri- zerko, kuharico, mehanika, zdravnika, učiteljico, športnika in pevko. “Kdor je pripravljen doma in drugod, našel le srečo in pravo bo pot!” Učenci 5. in 6. razreda (gdč. Danica Malovrh in gdč Leila Erjavec) so prikazali poučni prizor A.M. Slomška: “Dva potepena šolarja”. “Le kdor se skrbno, rad uči in pridno v šolo hodi, se lahko vsega veseli, ker angel njega vodi”. Učenci 7 in 8 razreda so z gdč. Ivano Tekavec in go. Silvijo Tekavec Nicastro JEGLIČEVA ŠOLA ABC PO SLOVENSKO TEČAJ »SLOVENŠČINA ZA VSE« Naš posebni zaključek šolskega leta V soboto 5. decembra smo povabili star- še naših učencev, naj se nam pridružijo ob 10 uri, preko google meeta , da bi skupaj zaključili šolsko leto 2020. Najprej je imela besedo voditeljica naše šole, gdč. Paula Grbec, s pozdra- vom vseh navzočih. Potem smo skupaj sledili zvoku himne. Za tem smo ime- novali vsakega otroka posebej, da smo tako preverili navzočnost, vsak otrok je moral odgovoriti: “Tukaj sem”. Sledila je skupna molitev: “Daj ljubi Jezušček”. Po molitvi je vsaka učiteljica predstavila svojo skupino in povedala kako so letos delovali. Povedati moram, da so se skoraj vsi otroci z veseljem pridružili in sodelovali pri sobotnem virtualnem pouku. Za tem smo skupaj sledili video posnetku, ki so ga naši učenci pripravili sami ali pa s po- močjo staršev. Vse posnetke je pa potem skupaj spravila gdč. Štefi Papež. Otroci so bili zelo ustvarjalni in se potrudili za, to zadnjo šolsko nalogo. Gospodično Štefi smo poslovili, z ža- lostjo a tudi z najboljšimi željami pri od- ločitvi za stalno selitev v Slovenijo. Naj jo Bog vedno spremlja pri uresničevanju svojih sanj! Božični pozdrav je podala ga. Monika Klarreich. Za konec smo pa imeli zahval- ne besede: “…res se moramo zahvaliti vsem za sodelovanje in požrtvovalnost pri izvajanju pouka na daljavo. Posebna zahvala gre staršem, štarim staršem in otrokom, obenem pa tudi vsem tistim, ki so s svojim znanjem na kakršenkoli način pomagali otrokom pri pouku pre- ko interneta. Vemo, da ni bilo vedno lahko, a v teh časih pandemije je bilo najbolj pomembno, da smo ostali zdra- vi in po svojih močeh sledili skupnemu cilju, da smo omogočili otrokom pouk.” Po zaključku je vsak otrok dobil “ virtu- alno spričevalo “, vsi pa zaslužene poči- tnice po uspešnem šolskem letu. Letos je Jegličevo šolo virtualno obi- skovalo 21 otrok. Preko google meeta so poučevali: ga. Monika Klarreich z Andi- jem Kavčičem v vrtcu, gdč. Paula Grbec v prvem in drugem razredu, gdč. Štefi Papež v tretjem in petem razredu ter ga, Ana F. Urbančič v šestem razredu. Video posnetek je na razpolago na You tubu. https://www.youtube.com/watch?v=lbmYMvwnXCE Ga. Ana Urbančič Loboda Letos je Pristava samevala. Ni bilo sobotnega šolskega živžava, ne klepeta učiteljic in tudi ne toplih objemov odraslih učencev tečaja. Koro- navirus! Kljub temu niso vrgli puške v koruzo, temveč so se že 4. aprila spoprijeli z virtualnim poukom. Ni bilo lahko, a jim je uspelo. Tečaj »Slovenščina za vse« obiskuje triindvaj- set učencev, ki so razdeljeni v tri skupine. Prvo, najnižjo, vodi Andreja Šeme Mele, ostali dve pa ustanoviteljica tečaja Monika Češarek Kenda. Cirila Pernišek Žužek in Anka Savelli Gaser sta letos počivali. O delu v prvem polletju smo že poročali. V drugem polletju so nadaljevali z virtualnim pou- kom in sicer bolj spretno. Za dan študentov, 19. septembra, so pripravili dve igri: Kahoot, da so ponovili svoja znanja in tombolo številk. Za zaključek šolskega leta so predstavili dva vi- deo posnetka. Na prvem so bile slike za spomin vsega, kar so med letom počeli. Na drugem so pokazali, kaj radi delajo. Prisostvovala sem in bila res prijetno presenečena nad napredkom. Zdaj pa poglejmo, koliko glagolov in novih be- sed so se naučili. Najprej so se začeli učiti spreganje glagola delati. Kaj pomenita besedi delo in delati? V španščini poznamo pregovor »El trabajo digni- fica«. Že v Svetem pismu lahko najdemo »Pis- mo Tesaloničanom«, ki pravi: Kdor noče delati, naj tudi ne je. Slovenci pa pravimo: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Blaženi škof A. Slomšek nam je podaril dva lepa reka: »Moli in delaj« ter » Bogom začni vsako delo, da bo dober sad imelo«. Tudi tuji svetovni misleci so napisali zelo lepe misli: Govori malo, delaj veliko. Kar vedno delaš, delaj pametno in misli na konec. Delo vliva olje v svetilko življenja. Vsak od učencev je posnel video in povedal, kaj najraje dela. ALEJANDRA rada dela štrudelj, PAVEL rad kuha in pije kokakolo, SANTI rad pije vodo in vodko ter se tudi rad igra z računalnikom. LAURA rada uči svoje učence književnost. SANTI zelo rad igra bas kitaro, BELEN slika, riše in barva. AILIN rada bere grozljivke in se uči slovenščino. ADRIANA rada zaliva rože, čisti bazen in kosi travo. NAČO rad igra namizni tenis, kateremu po slovensko pravi ping-pong in VICKY rada igra odbojko. MARTIN je očka in se rad igra s svojima sinč- koma. MARY pa rada dela na vrtu, goji razno ze- lenjavo in hrani kolibrije s sladko vodo. PAOLA uživa naravo. VERONIKA rada bere v slovenšči- ni, da bi čimprej osvojila naš jezik. POVEZAVA: https://youtu.be/OuNl9pJLbJc BALANTIČEVA ŠOLA IN TEČAJ ABC | Naš dom San Justo Z A K L J U Č E K S L O V E N S K I H Š O L V A R G E N T I N I povedali, da je letos šola prišla k njim. Po spletu so se veselo srečevali vsako soboto, enkrat pro- povedovali anekdoto, drugič delili dobroto. Učili so se sklone in sklanjatve, slovnico, zgodovino, pesnike in pisatelje. Na daljavo pa nas je tudi slovenska pesem družila in nam veselje podari- la. Skupino učencev 4. do 8. razreda sta vodili ga. Kristina Skvarča Šenk in gdč. Veronika Malovrh, mlajšo skupino 1., 2. in 3. razreda pa ga. Lučka Marinčič Zafra in gdč. Cecilija Urbančič. Na virtualnem programu se je prikazala skupi- na VRTEC ABC-po slovensko. Predstavili so se z mavrico in potrdili, da letos “ostanemo doma”. Skupina, ki jo vodi gdč. Paula Urbančič, se je kljub težkim razmeram trudila in bistre glavice so se učile barve, domače živali, oblačila, šolske potrebščine, sadje in lažje pridevnike. Skupino ODRASLIH vodi ga. Marta Urbančič Oblak. Z veseljem so nam pokazali, kako radi berejo, ob čudovitem odlomku berila “Zvečer”. NAJSTNIKI so se pod vodstvom ge. Alenke Zupanc Urban- čič, predstavili in nam povedali koliko so stari in kaj imajo radi, kakšni so in da jim je lepo! MLA- DI študentje ABC (ga. Erika Poglajen Dellacasa) so pokazali velik napredek pri tedenskih sre- čanjih, ki so bili polni veselja, korajže, študija, spoznavanja slovenske kulture, iger, glasbe in praznovanj. Kuhali so in delili recepte in sloven- ske izreke. Slovenska beseda je povezala Tečaj ABC, saj slovenščina je stvar srca. Sledil je pozdrav voditeljice šole, ge. Irene Ur- bančič Poglajen, ki se je poslovila od letošnjih osmošolcev. Šest jih je bilo: Eva Modic, Cintija Pugelj, Matej Magister, Valentin Bruno Bregar, Mariano Zupanc in Adrian Martins Pugelj. “Pol- ni zagona in mladostnega navdušenja odpirate vrata novim obzorjem naproti. Čestitamo vam iz vsega srca! Leto je bilo težko, še posebno za vas, ki ste bili oropani tedenskih srečanj in po- sebnih dogodkov, ki jih doživljajo mladi abitur- jenti. Vaše učiteljice vas pohvalimo, ker ste se tudi v tem letu trudili, da bi čim več pridobili. Z iznajdljivostjo ste našli pot srca in prijateljstva, ki želimo, da naj vas spremlja vse življenje. Osta- nite vedri, pokončni, veseli. S svojim življenjem prinašajte svetu žarek upanja, dobrote in opti- mizma. Šolska leta v Balantičevi šoli in toplina domačega ognjišča, naj vas spremljajo na poti, da boste po Jezusovem zgledu, rastli v starosti, v milosti in v modrosti. Seme slovenske besede in petja naj v vas rodi ponos, a tudi odgovornost, da boste ohranili in posredovali bogastvo, ki ste ga sami prejeli. Naj Mati Marija vodi vaše življe- nje v varni pristan!” Ganil nas je prizor osmo- šolcev, ki so na izvirni način prikazali nepozabna leta v Balantičevi šoli in se s hvaležnostjo v srcu poslovili od nje. Voditeljica šole se je zahvalila vsem učiteljicam, katehetom in vsem družinam za trud, ljubezen in skrbi. Vsem je zaželela, naj Božje Dete blagoslovi božične in novoletne dni, podari zdravje, mir in upanje v nas utrdi! Z roko v roki vstopimo v jubilejno 70 letnico Balantiče- ve šole! Presenetil nas je še sv. Miklavž z svojim spremstvom in nas prisrčno nagovoril. Zaradi pandemije koronavirusa ni bilo mogo- če pripraviti vsakoletnega obdarovanja otrok Balantičeve šole v Našem domu San Justo. Zato so naši učenci prejeli očarljiv, ganljiv obisk sv. Miklavža v njihove domove. Iz nebeških višav je prišel s svojima angeloma in prehodil ulice veli- kega Buenos Airesa, da bi v težkem letu zasijalo sonce sreče na obrazih naših otrok. IUP Profesorica ANDREJA je povedala, da pere perilo kar v pralnem stroju, zraven pa prepeva priljubljeno otroško pesmico Peričice. JUSTINE oblikuje in šiva nova športna oblačila in ma- ske, MICI pa lepo veze in dela razne metulje iz recikliranega materiala. JURE uživa, ko igra v dramskih igrah in se pridno uči vloge. ALAN tudi rad riše, predvsem obraze. Pokazal nam je in povedal, kako je narisal svojega brata, mamo in ata, ženo in tudi druge lepe stvari, med njimi svojega belega psička. Tudi MONIKA je ljubite- ljica psičkov. Opisala je svojega Cmoka in pove- dala, kako ga uči v slovenščini in hodi z njim na sprehod. DIEGO kolesari in se igra z žogo s svo- jimi prijatelji kakor ALEJANDRO. ANDREJ zelo pazi na svoje zdravje in hodi vsako jutro v park. ESTER pa telovadi doma. LUNA je drugačna, ker rada pleza po klinih in posluša glasbo. Poglejte, koliko novih besed se je naučil vsak od njih! Seveda so potem nadaljevali spreganje tudi drugih glagolov. Letos niso imeli možnosti, da bi se zbrali na skupnem kosilu, zato so se na koncu igrali Kaho- ot o hrani in pijači, da bi pokazali svoje znanje. Veseli smo, ker se vsi potrudijo in lepo napre- dujejo. Veže jih pravo prijateljstvo, zato se radi srečujejo. Bog daj, da bi tečaj še dolgo živel in obrodil bogate sadove! Anka S. Gaser Če bi si radi ogledali video posnetek, kliknite tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=Iqpc_4FrW6M https://www.youtube.com/watch?v=Da2ify8YaZ4 S T R A N 4 2 1 . D E C E M B R A 2 0 2 0 | S V O B O D N A S L O V E N I J A Združeni pred oltarjem Marije Pomagaj v Slo- venski hiši in iz srca hvaležni Bogu, smo prazno- vali 64. obletnico Našega doma San Justo. V mesecu rožnovenske Matere božje smo pri- čeli slavje obletnice z zbrano molitvijo rožnega venca; molitev so vodile družine Doma - Ur- bančič, Selan, Trpin, Modic, Malovrh - s poseb- nim namenom, da bi se pandemija čimpreje rešila, da bi se lahko zopet osebno srečali Sv. mašo je daroval č.g. Franci Cukjati ob so- maševanju č.g. Roberta Bresta, za vse žive in rajne rojake iz okraja ter za vse pokojne pred- sednike Našega doma. Pri branju beril, prošenj, vodenju in molitvi je sodelovalo število članov vseh generacij Našega doma, Nevenka Belič, Nevenka Godec Zupanc, Alenka Čop, Irena Poglajen, Mici Cassullo in Ignacij Mehle. Pri sveti maši smo Boga prosili, da v nas pom- noži ljubezen do Njega, ljubezen do slovenske zemlje in jezika ter nas obdari z darovi medse- bojnega spoštovanja in razumevanja. Mašnik nam je dejal, da bi besede izbrane- ga gesla -razširi roke, odpri srce, odkrij obzor- je- lahko bile pravilo za vsakega posameznika, družbo ali ustanovo. A pravzaprav se te besede izpolnjujejo v tem Domu že 64 let, kot pravi de- diči, ki uresničujemo cilje in namene za kar je bil Naš dom zgrajen. To je, da bi v Argentini oh- ranili vrednote, ki so nam jih predniki posredo- vali: slovenski jezik, kulturo, navade, predvsem pa, da bi ohranili zvestobo do Boga. Za uveljavljanje letošnjega gesla, je g. Cukja- ti povezal te misli z življenjem mladeniča Car- la Acutisa, ki je bil prav te dni beatificiran. Na koncu se je zahvalil vsem, ki tehnično in gmotno omogočajo prenos sv. maše v živo pre- ko spleta. Takoj po končani sveti daritvi je pričel pro- gram s prenosom preko Youtuba z argentinsko in slovensko himno, ob tej priložnosti v dekla- macijski obliki. Sledil je najprej pozdrav predse- dnika Našega doma, Andreja Mehleta: Dobrodošli na 64. obletnico Našega Doma. Letošnje leto ne bomo tako hitro pozabili. To je leto v katerem vsi pogrešamo delovanje in družabnost, ki jih že 64. let uživamo. Leto v katerem je vse virtualno in se vse do- gaja preko spleta. Leto v katerem se nismo mogli osebno poslo- viti od naših rajnih. Za vse člane in članice, ki so že odšli po božje plačilo, prosim trenutek molka. Posebno bi se rad spomnil danes na dve javni osebnosti, ki jih je Bog poklical k sebi: gospoda 64. OBLETNICA NAŠEGA DOMA SAN JUSTO RAZŠIRI ROKE, ODPRI SRCE, ODKRIJ OBZORJE! Staneta Mustarja, bivšega predsednika Našega doma in pa dolgoletnega nadzornika, pevovod- jo in častnega člana, gospoda Andreja Selana. Naj jima Bog bogato poplača ves trud in delo, ki sta ga za nas darovala. Kot vsi veste, skušamo biti čim bolj poveza- ni, vsaj virtualno. Velika zahvala naj gre našim dušnim pastirjem, ki nas lepo spremljajo in du- hovno vodijo skozi to karanteno. Hvala našim učiteljicam in mladini, ki niso prenehali z delovanjem. Hvala sodelavkam in sodelavcem, ki vsak pe- tek predvajajo bogato delo, ki se je pod streho Našega doma skozi 64 let uresničevalo. Ko gledam na videoteko, ki se vsak petek množi in raste, veliko bolje razumem odgovor- nost, ki jo imamo, da naše poslanstvo nadalju- jemo in zakladnico podamo naprej. Zato, kot glasi geslo današnje obletnice, dragi člani, odprimo roke in bodimo pripravljeni za delo, ki ga ta cilj zahteva. Razširimo srce, ker brez velike ljubezni do naše mladine tega dela in truda ne bomo zmogli. In s tem odkrijmo nova obzorja in bogastva naše vere in slovenske kulture za nas in za našo mladino. Vse najboljše, Naš dom! V pozdravnih besedah predsednika krovne- ga društva organizirane skupnosti v Argenti- ni, ki so sledile, nam je inž. Jure Komar podal bodrilne besede za te čase preizkušnje, naj podpremo stebre vrednot, na katerih sloni naša skupnost: to so vera, vzgoja in kultura, za oblažitev posledic hude karantene, ko nam ni dano osebno srečanje. Slavju 64. obletnice se je pridružil velepo- slanik RS v Argentini, g. Alain Brian Bergant. Z izredno bogatimi spodbudnimi besedami je obsežno in natančno opisal delovanje Našega doma. Pozival nas je k nadaljevanju dela za uresničevanje ciljev Doma. Posredoval je tudi pozdrave ministrice za Slovence v zamejstvu in POLETJE SE BLIŽA NAŠA DOMAČIJA | Otvoritev poletne sezone 2020 - 2021 Krasen sončen dan nas je pričakal na leto- višču, ko smo se v nedeljo, 29. novembra, zbrali za otvoritev nove poletne sezone »Naše domačije«. Srečanje je potekalo v nenavadnem času ko- ronavirusa, pandemije, ki je spravila ves svet v izredno stanje in še danes močno pogojuje naš vsakdan. Združila nas je visoka obletnica! Minilo je že 48 let, odkar so naši starši čutili potrebo, da poskrbijo za kraj kjer bi se slovenske družine zbirale in se še posebno ob poletjih srečevale za oddih in počitek. Hvaležni smo jim za veli- kodušno skrb in ljubezen! Zdaj mlajši rod, po njihovem zgledu, nadaljuje s ciljem, ki so si ga oni zastavili in dela še naprej, da bi Naša do- mačija bila čim lepša in prijetna za vse! Kakor vsako leto smo se tudi tokrat vsi nav- zoči zbrali pred kapelico Marije Pomagaj, da bi se najprej zahvalili naši nebeški Materi za pre- teklo leto in se ji priporočili za novo počitniško sezono, da bi jo preživeli v najlepšem, varnem, veselem in prijateljskem vzdušju. Srečanje se je začelo z Marijino pesmijo. Nato nas je to- plo nagovorila Lucijana Oblak, ki je povezovala naše srečanje. V nagovoru se je spomnila tudi vseh pokojnih ustanoviteljev in obiskovalcev ter prosila za minuto molka. Po uvodnih bese- dah, je dušni pastir g. Robert Brest, zmolil pred kapelico. Berilo in psalm sta prebrala Cecilija in Ivan Urbančič. Duhovnik je nato blagoslovil oba bazena in celoten kraj, medtem smo vsi navzoči zapeli Angelovo češčenje. Po blagos- lovitvi nas je, v imenu odbora Naše domačije, prisrčno pozdravila gospa Andrejka Lipušček Bonino, ki je med govorom še posebno pouda- rila pomembnost srečanj in druženja s prijatelji v lepem in sproščenem okolju, tokrat še poseb- no ob času pandemije, ki nas je prisilila, da smo bili zaprti toliko mesecev. Posebej se je zahvali- la še ge. Teresi in g. Josetu, ki skozi vse leto pri- dno in odgovorno skrbita za čistočo prostorov in varnost našega letovišča. Ker je iz žara že prav prijetno dišalo nas je napovedovalka povabila k mizam za kosilo. Te so bile postavljene v soglasju s predpisi proto- kola COVID-19. Odbor je poskrbel tudi za več drugih varnostnih ukrepov, ki naj bi jih upo- števali, v dobro vsem, še posebno med vso poletno sezono. Tudi letos smo, ob otvoritvi, pripravili bogat srečelov z božično košaro in drugimi lepimi darili, za katere se odbor še posebno zahva- ljuje zakonu Irenke Loboda in Iva Smrdelja, bratom Malovrh (podjetje Briganti), Andrejki in Mikaeli Puntar (Okusi), Mileni Zupanc in družini Oblak za vse darove. Po kosilu smo nekateri posedeli ob dobri postrežbi in v prijetni družbi, mladi so pa uži- vali v vodi ter se zabavali ob športu in namiznih igrah. Čas je prehitro minil; kar naenkrat se je zvečerilo. Zaključim članek z besedami, ki nam jih je tako lepo položila na srce gospa Andrejka: »Naj se prijaznost, sočutje, skrb do drugih širijo med nami hitreje kot virus; stopajmo s pogumom in z zaupanjem naprej« Hvaležni smo Bogu za tako lep dan na »Naši domačiji«. Njemu se tudi priporočamo, da bi preživeli lepo in srečno sezono, kot pravi naše geslo: »S prijatelji v naravi«! Mirjam Oblak po svetu, dr. Helene Jaklitscheve. Tudi naš dušni pastir, prelat dr. Jure Rode se je slavju pridružil. Posredoval nam je nekaj spo- minov in nekaj želja. Za spomin, omenil je 75 let odhoda naših prednikov iz matične Sloveni- je, da bi si rešili življenje in svobodo; nekaj zelo hudega je moral biti komunizem, da so zapus- tili urejeno življenje in rodno zemljo ter odšli v svet. Želja pa, da častimo dve svetinji: močno vero naših staršev in dedov, ki jim ni dopustila, da bi izgubili zaupanje, veselje do življenja in vere v Boga; in druga, naj po priprošnji Mari- je Pomagaj ohranimo ljubezen do narodnosti, do slovenskih korenin in bi v tej zvestobi mogli praznovati še veliko visokih obletnic Našega doma. Po novem, vse poteka preko spleta in pred ekranom. Knjige in učitelje nadomešča zoom, prijatelji se pozdravljamo preko whatsappa, fa- cetime nam posreduje pozdrave in čestitke ob družinskih slavjih... In tako, kar je v začetku bilo mikavno, je sča- soma postalo... normalno. Da splet ne postane past je potrebno najti ravnotežje med izvirnostjo in vsebino. Kako pač izstopati, ko tehnologija poenoti vse, kar aplikacije predvajajo? Po vsebini. Vedno nas je skrbelo, kako nagovoriti nasled- nje rodove, kako jim približati našo zgodovino, kako jim omogočiti doživetje slovenske skup- nosti... Našemu domu se je posrečila formula: vsebi- na + tehnologija. Prav čudovito je bilo si ogledati delovanje Doma, kljub paraliziranju sveta in seveda, na- ših dejavnosti. Besede upanja, veselja, priznanja, so se vrsti- le za vsak delujoč odsek Našega doma, začenši pri naši starešini, tisti, ki so naš temelj in pod- laga, danes združeni v Društvu upokojencev, preko Balantičeve šole, mladinskih organizacij, pevskega zbora in folklorne skupine, vse do far- nega odbora. Dnevi, meseci se vrtijo in še vedno smo si med seboj fizično odsotni. Razdalja v nas predrami koprnenje po družitvi, srečanju, prijateljsko be- sedo... skupni asado, skupno kavico, morda? Vsi smo potrebni drug drugemu. Vsi smo pot- rebni naši skupnosti. Vsi potrebujemo občutek pripadnosti. Vsak odsek je bil deležen toplega priznanja, ko smo jim zaklicali. Našim starejšim - Vi ste naše korenine! Zvezi mater in žena Našega doma - Vi ste naš ponos! Mladinskima organizacijama ter skupini mladcev in mladenk - Vi ste naša energija! Šoli Franceta Balantiča - Vi ste naše pričako- vanje! Farnemu odboru - Vi ste naš kažipot! Mešanemu pevskemu zboru San Justo in folklorni skupini Mladika - Vi ste naše veselje! RAZŠIRI ROKE, ODPRI SRCE, ODKRIJ OBZORJE! Da tedaj, ko se bomo vnovo srečali, si bomo ponovno segli v roke in se veselili. Imeli bomo odprte dlani za dajanje in prejemanje, za delo in razvedrilo, za petje in molitev. Za zahvalo Zaznali smo, da je občutek pripadnosti in po- vezanosti nenadomestljiv. Za konec, so se praznični pozdravi članov, čla- nic in družin Našega doma veselo in živahno pridružili čestitkam, z veliko ljubeznijo so izrazi- li ponos in čut pripadnosti naši dragi ustanovi. Prisrčno in navdušujoče sta program povezo- vala Marta Petelin in Martin Selan na podlagi teksta, ki ga je prilično napisala Ivana Tekavec, ki ji tudi pripada povsem zanimiva zasnova - ko originalnost ostaja zvesta originalu. Prikazani posnetki so del fotografske razstave Našega doma (morda smo kakšno fotografijo pogreša- li, kar se zna zgoditi). Posebna točka programa je bila pesem Tebi, Slovenija v izvedbi Meša- nega pevskega zbora San Justo, ki ga vodi prof. Andrejka Selan Vombergar. Avdiovizualno obli- kovanje je delo Barbare Kržišnik, grafično obli- kovanje pa delo Veronike Kržišnik Modic. Vsem in vsakemu posebej topla zahvala in iskrene čestitke! Celotne pozdrave kakor tudi program, si lahko ogledate na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=qx3kfh62DG4 Vse to čudo, v letu, ko se nič ne dogaja, se je dogajalo v nedeljo, 13. oktobra, na dan 64. obletnice Našega doma. Na zdravje še na mnoga polne radosti, plodna, ustvarjalna, bogata leta, Naš dom San Justo! Poročevalka ga. Silvia Tekavec Nicastro SLOVENSKI DOM CARAPACHAY želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovjen Božič in srečno novo leto. »Naj božična Luč radosti in miru zasije v nas, da bomo sposobni svetiti v temi in kazati pot dobrote in ljubezni.« Vesele in doživete božične praznike ter srečno in blagoslovljeno novo leto 2021 vam iskreno želi ODBOR NAŠEGA DOMA SAN JUSTO December 2020 »Jezušček je postal eden od nas... prinesel nam je upanje, ljubezen, mir...« Blagoslovljen Božič in vse dobro v novem letu 2021 vam želi SLOMŠKOV DOM DRUŠTVO SLOVENCEV V MENDOZI Blagoslovljene božične praznike in milosti polno novo leto žele vsem rojakom v Argentini Kot sveta Družina naj bodo tudi naše družine polne ljubezni, veselja in miru. Vesele božične praznike in srečno novo leto 2021 vam želi Božji Sin postal je človek, eden izmed nas. S V O B O D N A S L O V E N I J A | 2 1 . D E C E M B R A 2 0 2 0 S T R A N 5 Dragi rojaki, želim vam blagoslovljeno in notranje bogato doživeto skrivnost božične noči, ponosa poln dan samostojnosti in enotnosti, v prihajajočem letu pa obilo zdravja, pristnega veselja ter vsega dobrega vam, vašim domačim in vsem Slovencem v Argentini! dr. Helena Jaklitsch MINISTRICA ,,Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!“ Društvo Zedinjena Slovenija želi vsem rojakom blagoslovljen Božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2021! SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RAVN. MARKA BAJUKA želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, zamejstvu in po svetu doživet božični večer. Novorojeno Detece pa naj prinese blagoslova, miru, upanja in uspehov v novem letu 2021. DRUŠTVO SLOVENSKA VAS želi vsem članom in sodelavcem ter vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini vesel Božič in srečno novo leto 2021! Rodilo se je božje dete sredi tihe noči, da bi nam bilo luč v temi in duhovna tolažba v najbridkejših trenutkih, ter razlilo v tem svetem božičnem času svoj duševni mir in obilen blagoslov. Novo leto 2021 pa naj prinese mnogo uspešnega dela in osebnega zadovoljstva. To je iskrena in srčna želja za vse člane, znance in prijatelje pristavske družine. DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA Tiho božični zvonovi pojo, njim pridružuje se tudi nebo. Jezus, Sin božji na svet je prišel, da bi človeštvo pogube otel. Mati Marija rodila nam je Dete, ki čakajo duše ga vse; v jaslicah revnih na slami leži, milosti vsemu človeštvu deli. Blagoslovljene Božične praznike ter zdravo, lepo in mirno leto 2021 želi vam in vaši družini SLOVENSKI DOM SAN MARTIN Vsem slovenskim otrokom naj mali Jezušček podeli svoj mir! ŠOLSKI ODSEK ZS B O Ž I Č N A V O Š Č I L A DUŠNOPASTIRSKA PISARNA DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO ODBOR ZA SLOVENSKO HIŠO Vesele praznike in blagoslova v novem letu 2021 vsem dobrotnikom in prijateljem želi ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA Blagoslovljen Božič in srečno novo leto vam želi Dr. Damián Poglajen TRAUMATOLOGÍA A G E N C I A D E L OT E R I A Stanko Jelen Materiales electrónicos para obra e industria Armado de tableros de baja y media tensión Electrónica para procesos automáticos industriales Francisco Jarc S T R A N 6 2 1 . D E C E M B R A 2 0 2 0 | S V O B O D N A S L O V E N I J A COLORADO EL 32 Amankay.art consultas.delibrownie@gmail.com delibrowniearg damianpoglajen@hotmail.com Caseros 37 - Haedo 4460 1092 www.oblak.com.ar www.hzgroup.com.ar www.kopac-sa.com.ar www.golomax.com.ar Briganti Briganti Briganti.com.ar www.podrzaj.com.ar antonio.podrzaj@gmail.com www.ckc.com.ar ckc@ckc.com.ar San Martin 51, Ramos Mejia Želimo vam blagoslovljen Božič in srečno novo leto 2021! akocmur@ckc.com.ar (011) 4941-5777 electroader@gmail.com 5411-4766-8947 / 11-2083-4496 www.bajda.com.ar / pisodemadera.com.ar info@bajda.com.ar Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč! (Iz 9,1) Prof. dra. Andrea Praprotnik COORDINADORA DE NEONATOLOGÍA Sanatorio Trinidad San Isidro Naj vas božji blagoslov spremlja v tem prazničnem času in v novem letu 2021! S V O B O D N A S L O V E N I J A | 2 1 . D E C E M B R A 2 0 2 0 S T R A N 7 Okusidulces proyectosopla svobodnaslovenija.com.ar www.tallerescrovara.com www.gruposelan.com administracion@gruposelan.com Matjaž Ravnik ODVETNIK Mariana Poznič ODVETNICA - PREVAJALK A Franci Miklavec KRVAVICE, PEČENICE, SUHE KLOBASE (PREK AJENE), ČEVAPČIČI www.marcosmele.com.ar info@marcosmele.com.ar (+54) 4623-2932 // 4623-4936 estudioravnik@gmail.com 4482-6492 // 7520-1043 mariana.poznic@gmail.com www.marianapoznic.com.ar pagatultimogin@gmail.com pagatultimogin sacordoba@empas.mvl.edu.ar sa_ceramica fridahogar29@gmail.com Frida_hogar kristaxart@gmail.com kristaxart Productor | Asesor de Seguros | Administración de Riesgos Marcos Mele teran.bebidas@gmail.com 11-3383-0842 teran.bebidas nejkomagister@gmail.com 11-3683-7722 nejko'sbakery Lic. Bokalic Stefi lic.bokalic@gmail.com nutrir.sbokalic 11 2766 8343 apraprotnik@gmail.com apraprotnik@galenoargentina.com 01168825800 S T R A N 8 2 1 . D E C E M B R A 2 0 2 0 | S V O B O D N A S L O V E N I J A SEJA SVETA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE PO SVETU Na povabilo predsednika Vlade Republike Slovenije in predsednika Sveta Vlade Repu- blike Slovenije za Slovence po svetu Jane- za Janše se je danes v Ljubljani sestal Svet Vlade RS za Slovence po svetu. Njegovi čla- ni so predstavniki slovenskih skupnosti iz zdomstva ter izseljenstva, predstavniki slo- venskih organizacij, ki delujejo na področju skrbi za ohranjanje slovenstva po svetu, in ministri, katerih resorji so močneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu. Kot podpredsednica sveta je na seji sodelova- la ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, prisotni pa so bili tudi zunanji minister dr. Anže Logar, minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, ministrica za izobraževanje dr. Simona Kustec, državna se- kretarka na ministrstvu za gospodarstvo Ajda Cuderman in državni sekretar na Ministrstvu za finance mag. Peter Ješovnik. Osrednji del razprave je bil namenjen pre- gledu uresničevanja priporočil sveta iz leta 2019, oceni stanja in potrebam slovenskih skupnosti v času koronavirusa in po njem ter pogledu v prihodnost slovenstva v svetu in strateškemu odnosu Republike Slovenije gle- de obstanka in razvoja izseljenskih skupnos- ti, tudi novodobnih. Predsednik Janša je najprej pozdravil vse navzoče tako tiste, ki so se lahko današnje- ga srečanja udeležili v živo kot tiste, ki so se pridružili virtualno. Tokrat je namreč seja po- tekala hibridno, s čimer je bilo omogočeno aktivno sodelovanje tudi tistih članov, ki se zasedanja niso mogli udeležiti osebno. Prek spleta so se oglasili predstavniki iz Avstralije, Brazilije, Nemčije, Kanade in eden od obeh članov sveta, ki zastopata Slovence, živeče v ZDA, ter iz Zahodnega Balkana. Osebno sta na seji sodelovala predstavnika iz Argentine, predstavnik iz ZDA, Luksemburga ter pred- stavnika Svetovnega slovenskega kongresa in Društva v tujini izobraženih Slovencev. V uvodnem delu so ministri, ki so člani sve- ta, in državni sekretarji, predstavili stanje glede uresničenja priporočil, ki jih je svet sprejel na prejšnjem zasedanju. Ta so se nanašala področje poučevanja slovenskega jezika, štipendiranja in študija v Sloveniji, ar- hivov Slovencev po svetu, zastopanosti Slo- vencev zunaj RS v državnem zboru, konzular- nih, davčnih vprašanj in vprašanj, povezanih z rezidentskim statusom. Pandemija koronavirusa je prizadela prav vse države, kjer živijo naši rojaki, kar je vpli- valo tudi na delovanje slovenskih skupnosti, saj so te morale praktično čez noč ustaviti svoje bogato društveno življenje. Razveselji- vo je, da so člani poročali tudi o pozitivnih plateh, saj so veliko svojih aktivnosti preselili na splet, s tem pa pritegnili tudi več mladih, prek spleta pa so njihovi dejavnost lahko sle- dili tudi tisti, ki se zaradi oddaljenosti težje vključijo v društveno življenje, bolj pa so se povezali tudi z matico. Člani so se strinjali, da se struktura naše diaspore v zadnjih letih spreminja, saj se je v zadnjem obdobju iz Slovenije izselilo ve- liko mladih in izobraženih Slovencev, trend izseljevanja pa se še nadaljuje. Njihov način povezovanja in ohranjanja stika z domovino je drugačen, kar je potrebno upoštevati tudi pri ukrepih, povezanih z njimi. Seveda se z novimi izzivi soočajo tudi skupnosti, ki že imajo dodobra vzpostavljene strukture, saj je za ohranjanje slovenske identitete, jezika, tudi infrastrukture potrebno vedno več na- pora, ponekod se že soočajo z opuščanjem društvenega delovanja. Ministrica dr. Jaklitsch se je zahvalila predse- dniku zaradi njegove velike podpore in razu- mevanja stvarnosti naših rojakov po svetu, kar se odraža tudi v sklicu današnjega zasedanja. Zahvalila se je tudi članom sveta za ves njihov trud pri spodbujanju ohranjanja slovenstva v državah, kjer živijo. Ministrica je poudarila, da si prizadeva za to, da bi urad resnično postal centralna informacijska točka, ki bi vsakemu omogočila pridobitev informacij, ki jih mor- da potrebuje, obenem pa bi bil povezovalnik med Slovenci po svetu in institucijami v Slove- niji, urad pa čakajo tudi novi izzivi, povezani prav z novodobnim izseljevanjem. V sodelo- vanju z Ministrstvom za izobraževanje, šolstvo in šport je potrebno najti nove načine, kako okrepiti ponudbo kakovostnih tečajev sloven- skega jezika vsem, ki bi si ga želeli naučiti oz. utrditi. Da je spletna pot ena od dobrih mož- Predstavnika argentinskih Slovencev v Svetu vlade za Slovence po svetu, Mariana Poznič in Jure Komar, sta v petek, 18. de- cembra, obiskala Urad Vlade RS za Sloven- ce v zamejcu in po svetu in se z ministrico dr. Heleno Jaklitsch pogovorila o življenju in delu Slovencev v Argentini. Sestala sta se tudi z vodjem sektorja za Slovence po svetu, dr. Zvonetom Žigonom. V letu svetovne nalezljive bolezni Covid 19 smo v Argentini v teh dneh priča še valu "ma- radonitisa". Kako naj sicer drugače imenuje- NAŠI ŠPORTNIKI “MARADONITIS” mo izbruh fanatičnih žalovanj, oboževanj, spominjanj škandalov in slavljenj ob smrti Diega A. Maradona, nekdanjega čudežnega dečka z nogometnih zelenic, nepozabnega žonglerja z žogo, prvaka tolikih tekmovanj, avtorja "čudežnih" golov itd. A vendar s toli- kimi uspehi in slavo ni znal živeti. Vse njegovo življenje lahko imenujemo sku- pek protislovij, kontradikcij, slabost, ki jo ne- kateri pripisujejo tudi prebivalcem te dežele. Ali naj zato zamerimo fantičem iz revnih na- selij, v kakršnem je zrastel tudi Diego, če vi- dijo v njegovi bliskoviti poti iz revščine v svet denarja in slave, ideal o katerem se splača sanjati... Da je nogomet najbolj razširjena prostoča- sna dejavnost na svetu bo kar držalo. Milijoni ljudi in milijoni denarja se vrtijo okrog žoge. In kjer je lahek in obilen denar se rade suče- jo množice vseh vrst ljudi, tudi brezvestnih manipulantov. Diego Armando Maradona bo ostal med nogometnimi navdušenci kot enkraten no- gometaš, ki je s svojo slikovito igro in blisko- vitimi zavoji na igrišču spravil v delirij tisoče in tisoče gledalcev. Njegova nogometna sla- va je pomagala tudi domovini Argentini do svetovne razpoznavnosti. To lahko potrdijo naši popotniki po svetu, kjer je bilo dovolj, če si omenil, da si iz Argentine, da so se takoj znašli: Ah Maradona...! -Jernej Vi, rojaki po svetu, ste bili naša diplomacija, ki je pomagala k temu, da je svetovna javnost v ključnem trenutku osamosvajanja spremenila mnenje o dogajanju v Sloveniji ter jo kot samostojno državo priznala. “ ” nosti, je pokazal prav čas epidemije. Sejo sveta je predsednik vlade izkoristil tudi za to, da se je ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, ki jo obeležujemo v prihodnjem letu, zahvalil rojakom za vso njihovo pomoč. »Vi, rojaki po svetu, ste bili naša diploma- cija, ki je pomagala k temu, da je svetovna javnost v ključnem trenutku osamosvajanja spremenila mnenje o dogajanju v Sloveniji ter jo kot samostojno državo priznala.« V zaključku je bilo izpostavljeno, da si bo slovenska država prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter prek aktivnosti različnih ministrstev in vladnih služb še nap- rej prizadevala za oblikovanje in vzdrževanje trdne vezi med matično državo in Slovenci po svetu. Dogovorili so se, da se po vseh slo- venskih skupnosti po svetu opravi razmislek, kaj bi bilo smiselno in predvsem potrebno vključiti v novo strategijo za prihodnjih 10 let z mislijo, da se upoštevajo tudi nove razme- re, se prilagodi sodobnim časom in izzivom, s katerimi se sooča diaspora danes in v bližnji prihodnosti. Ljubljana, 16. december 2020 Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Slike: gov.si S V O B O D N A S L O V E N I J A | 2 1 . D E C E M B R A 2 0 2 0 S T R A N 9 Julie seveda ni treba posebej predstavlja- ti – pisali smo o marsikateri njeni knjigi ali prevodu, o doktorski nalogi iz književnosti na buenosaireški univerzi itd. Na daljavo, po YouTube, je tokrat 21. no- vembra predstavila antologijo svojih pe- snitev, v katero je tudi vključila tudi nekaj prevodov slovenskih pesnikov. Lahko si ogle- date predstavitev na https://www.youtube.com/wa- tch?v=zOSAa-O9Y2U. Založba je bila – kot pri skoraj vseh izdajah, pri katerih je sodelovala bodisi kot avtori- ca, prevajalka ali urednica – Gog y Magog, moderatorka pa direktorica založbe Vanina Colagiovanni – tudi pesnica. Hkrati se je knji- ga izdala v Grčiji, seveda v prevodu (založba Εκδόσεις Βακχικόν). Dobro uro je Julia odgovarjala na Vanini- na vprašanja in tudi prebrala nekaj svojega dela, prav tako prevode slovenske poezije. Naj še omenim, da so bile njene pesnitve v prevodu Pavla Fajdige tudi objavljene v revi- ji Literatura (št. 253–254, julij-avgust 2012), katere uredništvo sestavljajo pomembni slo- venski literati, in pa le nekaj teh v tukajšnji kulturni reviji Meddobje, in sicer leta 2015 (letnik XLIX). → Julia, kako to, da si se odločila sestaviti antologijo svojih pesnitev? Gre za antologijo, ki združuje vse moje pesni- ško delo do sedaj. Pred časom sem že objavi- la dve knjigi svojih poezij, Transformaciones (Gog y Magog, 2004) ter Las bellezas del lobo (Gog y Magog, 2007), poleg dveh kratkih ro- manov, Cuatro ojos ven más que dos (Gog y Magog, 2005) in Muñequitas rusas (Gog y Magog, 2009), v katerih eksperimentiram z razkrojem literarnih žanrov, gre za tekste pripovednega stila, nekako avtobiografske, v katere vključujem kritiko vizualne umetnosti, pesmi, filozofske in sociološke eseje itd. To- rej, povsod so bile moje pesmi kot razpršene v prejšnjih knjigah in dodala sem še neizdana dela ter druge pesmi, izdane samo v literar- nih revijah. Kljub temu tako združene pesmi sestavljajo neki sistem, čeprav niso bile miš- ljene tako v začetku; prišla sem do zaključka, da se povezujejo v neko smiselno enoto in so tudi spremljale istočasno moje prevode slo- venske poezije, in tako sem si zamislila dati neko obliko tej ideji. → Kako si si zamislila strukturo te antologije? Naslov antologije je Prometeo encadenado (Priklenjeni Prometej) in je sestavljena iz treh delov. Prvi, “La guerra antigua” (Starodavna vojna), vsebuje skoraj vse pesmi iz Las bel- lezas del lobo, gre za serijo pesmi, osnova- nih na pripovedih iz prve in druge svetovne vojne, ki sem jih slišala iz ust mojega deda, anekdote, ki sta jih moj praded in prababi- ca pripovedovala mojemu dedu, o vojakih, DR. JULIA SARACHU - VODOPIVEC PREDSTAVILA ANTOLOGIJO SVOJE POEZIJE nekaterih primerih sem jih popravila s teboj, ker ti je slovenščina materinščina. Nekatera besedila sem popravila z Mojco Jesenovec. Mi pa veliko pomaga moje znanje filozofije in literarne teorije pri končnih verzijah. Tako mi je tudi neko poznavanje slovenske duše – za to se moram zahvaliti mojemu dedu – bistveno pri razumevanju teksta, večkrat, ko se ne strinjava pri kakem prevodu, na koncu intuitivno dojamem, kako se bo končalo, ko mi nekako uspe dešifrirati smisel, in že vnap- rej vem, kako bo poezija zaključena. → Tvoj ded, ki je umrl pred kratkim, ni imel preveč stika z rojaki, imaš pa le sorodnike po njegovi strani … Imaš stike z njimi? Moj ded je od začetka kar imel stike s Sloven- ci in drugimi priseljenci, saj se je nastanil v Berissu. Pogosto je pravil, da je v tistih časih (med 1938 in 1945) bilo to območje mravlji- šče priseljencev, na vikendih na otoku Pauli- no je bila gneča in mešanica vseh možnih je- zikov. Je pa vedno izbiral ljudi po svoji morali in ni gledal na nacionalno pripadnost. Tako se ni nikdar vključil v nobeno društvo – ne slovensko ne drugo. Nor na delo, je v klavnici Swift nadzoroval sedem strojev, ko se je vra- čal domov, se je posvetil vrtu, vedno je imel svojo solato in drugo zelenjavo. Hišo je zgra- dil s svojimi rokami, niso ga mikala družabna srečanja; niti bratov ni kaj veliko obiskoval, saj med Slovenci niso v navadi pogosti obiski kot na primer med Italijani in posledično Ar- gentinci. Imel je brata v četrti Devoto, enega v Berissu, enega v provinci San Luis, ki še živi in ga imam zelo rada. Večkrat se slišiva po elektronskih medijih, obiščem ga tudi, všeč mi je vedno znova poslušati tiste iste pripo- vedi, ki mi jih je ded pripovedoval, kašno je bilo življenje v Sloveniji na kmetih in njego- ve izkušnje med vojno. Tudi rada poslušam o svoji prababici, Alojziji, ki je gor spravila osem otrok, redila moža, tasta, kravo, pra- šiča, delala na vrtu, pripravljala in prodajala maslo, šivala … obvladala je nemščino, fran- coščino in tudi nekaj arabščine, saj je bila tudi aleksandrinka. Tako majhna se počutim v primerjavi z njo! Imam pa tudi bratrance v Devotu in San Luisu, in moja mama se sreču- je z žlahto v Berissu. → Spominjam se tvojega deda, čeprav sem ga samo enkrat videl; skoraj že ni znal slo- vensko, pel je neko pesem z nemogočo vižo, nekaj kot “mi slovenski smo fantje itd.” Ko- likor vem, je tvoj stik s slovensko poezijo njegova zasluga. Tako je! Nekako tako je šlo: “Slovenski smo fantje iz Tabra doma, za narod živimo, za brat (?) smo mi”. Revež, umrl je ponavljajoč te be- sede, bile so mu kot neka mantra. Nikdar ni prebolel bega iz Slovenije, zelo jo je pogre- šal; nikdar se ni vrnil, pravil je, da se ne bo ki so šli skozi vas, o sosedih, zgodbe, ki sem jih slišala od povojnih priseljencev iz sloven- ske skupnosti, na koncu celo neko parodijo slovenske himne. Lahko bi rekla, da se v tem prvem delu nanašam na slovensko ljudsko zavest. Drugi del, z naslovom “Atavismo” (Atavizem), je pa sestavljen iz serije pesmi, zasidranih v sedanjost, sodobni svet – tudi malce futuristični in distopični. Predstavlja dekadentno civilizacijo, koruptivno, bolno ljudstvo brez volje, podvrženo kruti nadvla- di, tako politični kot biotehnološki. Ravno zaradi tega ime Atavizem, ker predstavlja sedanji položaj v povezavi s prejšnjim, seda- nje stanje je neposredna posledica skušenj vojn dvajsetega stoletja, pravzaprav te vojne niso samo dogodki, temveč so odločile potek zgodovine in potisnile človeštvo v divji kapi- talizem, prelom moralnega reda, konec na- cionalnih kulturnih vrednot, razpad družine, podrejenost tehnologiji in odvisnost od stro- jev. Človek si želi biti svoboden, a ni uspel, pustil se je podjarmiti strojem, ki jih je sam izumil, in tako sedaj uničuje samega sebe, in celo naravo, katere del je tudi sam. Tretji del ima naslov “Fractalidad” (Fraktalnost) in ga sestavljajo pesmi iz knjige Transformaciones ter druge iz moje proze. V tem delu se so- dobna tragedija stali v imaginarnih svetovih, pesmi predstavljajo fantastične pojave, po- vezane z mitologijo, zgodovino, animejem. Tragedija Prometeja je ravno v kazni, ki jo je določil Zevs tistemu, ki je izdal bogove, ko je človeku dal ogenj; želel je osvoboditi člove- ka, tako da bi z ognjem obvladal naravo, zato je končal priklenjen na skalo in mu ptica ro- parica večno žre notranjost telesa. Predsta- vlja paradoksalnost nagnjenosti človeštva k svobodi, a ga z lastnimi dejanji končno pote- gne v suženjstvo. → Na koncu vključiš slovenske pesnike, so ti prevodi tvoji? Ja, na koncu dodam devet slovenskih poe- tov. Sekvenca tudi nekako predstavlja potek družbene in kulturne zgodovine, ki je tudi ne- kako struktura cele knjige. Prevodi so moji, v vračal v svoje kraje, ki jih tako dobro pozna kot turist. Njemu so v Argentini bile domovi- na Gregorčičeve pesmi. Naučil se jih je v šoli, do tretjega razreda, potem so pa odstranili slovenske učiteljice in prišle so italijanske. Recitiral mi je Gregorčiča, seveda prevajal v kastiljščino, a pojasnil da “v mojem jeziku se lepše sliši!” Nekako mi je tudi na ta način dal vedeti, da je možen prevod, a vedno nekaj izgubiš, rimo, melodičnost, del konceptual- nega pomena. Sem pa imela tudi vtis, da mi je podal pravi pomen pesmi, res sem ga rada poslušala in ga večkrat prosila, naj mi spet in spet recitira. Zelo imam rada na primer “Mavrico”. → Si tudi zaposlena na buenosaireški uni- verzi … Leta 2017 sem doktorirala iz literature na UBA in od leta 2018 kot profesorica izvajam seminar južnoslovanskih književnosti, kjer vedno poučujem slovensko poezijo. Pesniki, ki so študentom najbolj všeč, so Aškerc, Gra- dnik, Kosovel, Kajuh in Makarovičeva. Letos sem imela čez tudi praktične vaje na Katedri za slovanske književnosti, ki je bila prej osre- dotočena izključno na rusko književnost in je šele leta 2018 vključila v program neruske pisatelje; od takrat sta obvezna moj prevod pesmi Svetlane Makarovič (Gog y Magog, 2010) in moja doktorska naloga o zgodovini slovenske literature (2017 in Poetas en off, 2020). Letos sem vključila Alamuta, Aškerče- ve Baladas y romances in antologijo Kosove- lovih poezij Integrales. → Bi še kaj dodala za Svobodno Slovenijo? Ja. Rada bi rekla Slovencem povojne emigra- cije, da sem jim hvaležna, ker sem bila vedno lepo sprejeta in ker so večkrat kupili moje knjige ter tako pripomogli k novim izdajam in širjenju poznavanja naših literatov. In še, kot pravi Kosovel, ideologije so maske, za ka- terimi se skriva nadvlada človeka nad člove- kom, ker tako tisti, ki so pribežali pred drugo vojno, kot oni po njej, vsi so bili pregnani od političnih in gospodarskih evropskih in sve- tovnih sil kot psi in so morali zapustiti svojo domovino, da ne bi poginili kot zajci. Oba vala sta si brata zaradi iste usode, ki ju druži na tej zemlji, in na tem je nujno delovati, da se združijo preko ideologij in predpostavljajo skupni izvor in narodnost, ker moramo sku- paj graditi ta argentinski svet, saj je to zdaj naša dežela in naša usoda. → Julia, hvala lepa za ta intervju, za vse, kar delaš za slovensko književnost tu v Argenti- ni, in želimo ti seveda veliko uspeha z novo knjigo. Rok Fink Lektoriranje: Tjaša Lorbek Ali ste vedeli, da zunaj Slovenije živi okoli pol milijona Slovencev in njihovih potomcev? Naše rojake lahko najdemo v vseh štirih sosednjih dr- žavah in tudi v številnih drugih državah na vseh celinah. Organizirajo se v številna društva, obi- skujejo slovenske šole, izdajajo časopise in revije ter na številne druge načine ohranjajo slovensko identiteto in zavest o svojih koreninah. Če vas ta tematika zanima in ste jo ali bi jo radi prepletli s svojim študijskim raziskovanjem in pri- pravo zaključnega dela, imamo odlično novico. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po XIX. NAGRADNI NATEČAJ Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu svetu že 18 let vsako leto organizira nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slo- vencev po svetu. Do sedaj je na natečaju sode- lovalo že prek 300 diplomantov, magistrantov in doktorantov. Na letošnjem natečaju bodo upoštevana dela, zagovarjana v obdobju od 1. 11. 2019 do 31. 12. 2020. Najboljša tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva bodo prejela denar- no nagrado, in sicer: • prva nagrada za vsako od področji v višini 800 evrov, • druga nagrada v višini 600 evrov in • tretja nagrada v višini 400 evrov. Urad bo prijave na letošnji nagradni natečaj sprejemal do vključno 15. 2. 2021. Več o pri- javi si lahko preberete v priloženem besedilo nagradnega natečaja. Če pa se ravno odločate, o čem bi lahko pisali v svojem delu, naj bo to povabilo k razmisleku o temah, ki so povezane s Slovenci v zamejstvu in po svetu, in se na nagradni natečaj morda prija- vite prihodnje leto. Besedilo celotnega razpis je na voljo na uradni spletni strani Urada: https://www.gov.si/zbirke/ javne-objave/xix-nagradni-natecaj-za-diplomske-ma- gistrske-in-doktorske-naloge-s-podrocja-slovencev-v- -zamejstvu-in-slovencev-po-svetu/. Dodatna pojasnila in informacije dobite na tel. št. (+386) (0)1 230 80 18 ali prek elektronske po- šte: pr.urad.slovenci@gov.si. Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu S T R A N 1 0 2 1 . D E C E M B R A 2 0 2 0 | S V O B O D N A S L O V E N I J A OKROGLE OBLETNICE Plebiscit o samostojnosti Slovenije ( 1 9 9 1 ) Pred 30 leti, 23. decembra 1990 se je v Slove- niji vršil “Plebiscit o samostojnosti Slovenije”, eden velikih zgodovinskih korakov do konč- ne osamosvojitve Slovenije. Na plebiscitu so slovenski volivci odločali o vprašanju: “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Rezultati so bili razglašeni 26. decembra: Plebiscit je imel 93,2 odstotno udeležbo. 1.289.369 volivcev (95%) je glasovalo Z , kar predstavlja 88,5% vseh takratnih volilnih upravičencev. Izid plebiscita je zavezoval slovensko politič- no oblast, da v pol leta uresniči plebiscitarno odločitev. svobodnem odločanju o zunanjih povezavah. 8. januarja 1990 se več opozicijskih nekomu- nističnih strank združi v Demos (Demokratič- na opozicija Slovenije): Slovenska demokra- tična zveza (DZS), Socialdemokratska stranka Slovenije (SDZS), Slovenski krščanski demo- krati (SKD), Liberalna stranka, Zeleni Slove- nije, Slovenska kmečka stranka, Samostojna obrtniška stranka in Sivi partnerji. 8. aprila 1990 so bile v Sloveniji prve povoj- ne demokratične in večstrankarske volitve. Hkrati s parlamentarnimi so potekale tudi predsedniške volitve. V drugem krogu je zma- gal Milan Kučan kot predsedniški kandidat. Na parlamentarnih volitvah je s 55% zmagal Demos, ki je dobil večino v družbenopolitič- nem zboru (47 sedežev od 80) in zboru občin (50 glasov od 80). Predsednik novega parla- menta je postal dr. France Bučar, predsednik vlade pa Lojze Petrle. Zunanji minister je pos- tal dr. Dimitrij Rupel, notranji Igor Bavčar in obrambni Janez Janša. Nova vlada je s pomočjo ustavnih sprememb in Deklaracijo o suverenosti Republike Slove- nije 2. junija 1990 krepila avtonomne pristoj- nosti, hkrati pa odpravljala veljavnost zvezne zakonodaje na ozemlju Republike Slovenije ter tako pripravljala pot na osamosvojitev. Do prvih pobud za plebiscit je prišlo v času prve- ga večjega konflikta z Jugoslovansko armado. Vojaški svet JLA je namreč ukazal vsem repu- bliškim poveljstvom Teritorialne obrambe, naj izročijo celotno orožje vojašnicam JLA. Do novih zaostritev z JLA je prišlo oktobra 1990, ko so njeni pripadniki nasilno zasedli republiški štab TO v Ljubljani. Od zaukazane izročitve orožja je namreč slovenska vlada z novimi ustavnimi amandmaji razglasila suve- renost pri odločanju o služenju vojaškega roka in poveljevanju TO v času miru. Hkrati pa so skrivaj organizirali t.i. Maneversko strukturo narodne zaščite, ki se je ob koncu leta vključi- la v TO. Vodil jo je Tone Krkovič, usmerjala pa sta jo ministra Bavčar in Janša. Nove napetosti z JLA in težave pri pripravi nove ustave pa so vodile k preobratu. Vodilni v Demosu dr. Fran- ce Bučar, dr. Peter Jambrek in dr. Jože Pučnik so zaključili, da izpeljava osamosvojitve ne more biti zgolj projekt enega dela političnih sil, temveč nacionalni projekt, v katerem mora imeti oblast podporo večine politične in širše javnosti. Zdaj aktualno idejo o plebiscitu so predstavili 10. novembra 1990 na srečanju poslanskega kluba Demosa v Poljčah, kjer so predstavili tudi 23. december kot dan plebi- scita, pa tudi plebiscitno vprašanje: “Ali naj republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Pri opozicijskih prenoviteljih je datum izzval neodobravanje in so predlagali, da bi se da- tum preložil na kasnejši čas. Pri sprejemanju zakona o plebiscitu je prišlo še do zapleta o temu, kolikšna večina naj določi izid. Koalicija je vztrajala, naj bo za veljavnost plebiscita do- volj že 50% večina volilnih upravičencev, opo- zicija pa, da bi veljavnost določala ¾ večina volilnih upravičencev. V posredovalni vlogi se je v okviru nočnih usklajevanj 14. novembra 1990 znašel predsednik predsedstva Milan Kučan. Izkupiček usklajevanj je bil predlagan datum za izvedbo plebiscita 23. december, za veljavnost plebiscita pa je bila potrebna ¾ ve- čina volilnih upravičencev. Plebiscitni zakon je bil sprejet z 203 glasovi za, nobenim proti in štirimi vzdržanimi glasovi. Usklajevanja so se končala uspešno, do podpisa sporazuma pa je kljub temu prišlo šele 6. decembra. Slovenska politika je stopila složno na pot samoodločbe, s čimer pa se je povečala tudi javnomnenjska podpora plebiscitu. V nasled- njih tednih so politiki različnih barv skupaj obiskovali slovenske kraje in predstavljali 23. december 1990 kot dan odločitve. 18. decembra 1990 je predsedstvo SFRJ ple- biscit razglasilo za protiustaven, Zvezna skup- ščina pa je zahtevala takojšnjo ustavitev vseh priprav nanj. Kljub nasprotovanju zveznih or- ganov, pa je 23. decembra odprlo vrata okoli 4250 volišč. Glasovali so vsi polnoletni drža- vljani Jugoslavije s poslovno sposobnostjo in stalnim prebivališčem v Sloveniji. Prvič so lahko oddali svoje glasove tudi oskrbovanci v domovih, zavodih, bolnišnicah, pa tudi zapor- niki in priporniki. Plebiscita so se udeleževali tudi zdomci in izseljenci na obisku v domovi- ni, ki so za to pred glasovanjem dobili potrdilo na občinskem organu za notranje zadeve, saj niso bili vpisani v volilne imenike. dr. Jože Pučnik Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo. Vprašanje je bilo samo, kako to od- ločitev udejanjiti. Prave težave s tako imenovano enotnostjo, ki jo zdaj slavimo v tem prazniku, so se začele po razglasitvi rezultata plebiscita, ko je levi del politike, ne čisto vsi, ampak večinski del, da je vrag vzel šalo. Začeli so nasprotovati vsem konkretnim ukrepom za uveljavitev slo- venske osamosvojitve, še posebej ukrepom za zavarovanje slovenske osamosvojitve, tako da smo ključne zakone sprejeli z enim ali dvema glasovoma Demosove večine. Tisti, ki se bodo na državnih proslavah hvalili z veliko enotnostjo, so vsi glasovali proti tem zako- nom, če pogledate spiske in magnetograme teh zakonov. Ovirali so sprejetje proračuna, sprejeli smo ga šele konec marca, tako da ni bilo sredstev niti za vojaško usposablja- nje, ki smo ga načrtovali v začetku januarja. Sredstva za zasilno oborožitev so prišla z veli- ko zamudo in cel projekt dejanske osamosvo- jitve je bil pod vprašanjem. Zaradi vseh teh nasprotovanj je šlo za zamujanje pri neka- terih zadevah. Bila je prava kampanja proti obrambnim ukrepom. Štirje člani predsed- stva, trije podpredsedniki vlade, predsedniki vseh opozicijskih strank so podpisali deklara- cijo, tako imenovano Deklaracijo za mir, kjer je pisalo, da Slovenija ne sme imeti lastne vojske, da bi bila to katastrofa. Ravno v času, ko se je šlo praktično za dneve ali bomo vsaj za silo obrambno pripravljeni. V tistih časih se je zdelo, da se ta enotnost, ne samo politike, ki je nikoli ni bilo, ampak da je ta enotnost v slovenskem narodu načeta do takšne mere, da je vprašanje, kako bomo enotni, ko bo treba odločitev, sprejeto na plebiscitu, udejanjiti in jo potem tudi braniti, če bo treba. Ko smo kasneje prebirali razna poročila, ki so romala v Beograd in tudi po- ročila tujih obveščevalnih služb, smo videli, da je bila njihova ocena, da iz slovenske osa- mosvojitve ne bo nič, da najosnovnejši ukre- pi v slovenskem parlamentu niso trdni, da je tudi vlada neenotna zaradi tiste Deklaracije. Dejansko je bilo stanje zelo napeto. Potem je prišla razglasitev, prišla je agresija. Spet se je pokazalo, da je slovenski narod zelo enoten tudi pri obrambi te odločitve, zato je ta naj- pomembnejši korak v zgodovini slovenskega naroda dejansko uspel. Zato lahko danes praznujemo dan, ko je slovenski narod stopil iz neke sence zgodovine na sončno stran in postal gospodar na svoji zemlji. Na podlagi edine odločitve v naši zgodovini, ko si je de- jansko narod sodbo pisal sam. Ta Cankarjev stavek so zlorabljali na vseh koncih, prej in pozneje. Je pa en sam tak trenutek v sloven- ski zgodovini, ko si je narod res pisal sodbo sam in s to sodbo je dejansko nastala samo- stojna in neodvisna slovenska država, to je plebiscit za samostojno Slovenijo 23. decem- bra 1990.” Pot do plebiscita Po smrti Josipa Broza – Tita na začetku osem- desetih let prejšnjega stoletja je Jugoslavija iz ekonomskih, socialnih in političnih razlogov začela razpadati. V Sloveniji so se krepila šte- vilna družbena gibanja, pojavljale so se nove želje po samostojnosti ali spremembi statusa Slovenije v Jugoslaviji. Začele so nastajati prve stranke, ki niso bile pod okriljem komunizma (Slovenska kmečka zveza, Slovenska demo- kratična zveza, Socialdemokratska zveza Slo- venije, Slovenski krščanski demokrati, Sloven- ska obrtniška stranka in druge). 31. maja 1988 je Služba državne varnosti aretirala publicista revije Mladina Janeza Jan- šo, podčastnika Jugoslovanske armade Ivana Borštnerja in novinarja Mladine Davida Tasiča in Francija Zavrla ter jih dan kasneje izročila v vojaški pripor. Obtoženi so bili izdaje vojaške skrivnosti (v reviji Mladina so namreč objavili afero prodaje jugoslovanskega orožja Ugandi in Etiopiji, kjer je divjala državna vojna). Ta »Proces proti četverici« je spodbudil nezado- voljstvo slovenske javnosti in ustanovitev Od- bora za varstvo človekovih pravic. 8. maja 1989 pesnik Tone Pavček na prote- stnem zborovanju na Kongresnem trgu v Lju- bljani prebere »Majniško deklaracijo« z zah- tevo po suvereni slovenski državi in njenem Plebiscit, odprta pot do osamosvojitve Plebiscit o slovenski samostojnosti in ne- odvisnosti je potekal 23. decembra 1990. Vprašanje na glasovnici je bilo: »Ali naj Re- publika Slovenija postane samostojna in ne- odvisna država?« Glasovanja se je udeležilo 1.289.369 volilnih upravičencev ali 93,2 od- stotka. Za samostojno Slovenijo je glasovalo 88,5 odstotka volilnih upravičencev, proti jih je bilo 57.800, 12.412 glasovnic pa je bilo ne- veljavnih. Tako je Janez Janša opisal dogodke v času plebiscita in njegovo pomembnost: “Zvečer, 9. novembra 1990, je predsednik Demosa dr. Jože Pučnik šel na neko zborova- nje na Štajersko in tam povedal, da bomo šli na plebiscit. Naslednji dan je bil vihar. Mnogi se še spomnite, da je bilo v slovenskih me- dijih veliko napadov. Če pogledate časopisje 10. in 11. novembra 1990 vidite, da je bilo zelo malo podpore tej ideji pri tako imeno- vani novinarski srenji. Tudi v tistem delu po- litike, ki so bili v opoziciji, so bili zgolj napadi. Takratni predsednik predsedstva Milan Ku- čan je dejal, da kdo je ta Pučnik, da nas bo pošiljal na plebiscit. Nekaj dni je kazalo, da ne bo nič, ampak še večji prepir znotraj. No, potem pa so na dan začeli prihajati rezultati javnomnenjskih raziskav, kjer se je pokazalo, da slovensko ljudstvo podpira plebiscit. In ne samo to, ampak tudi da podpira samos- tojno Slovenijo. Potem je opozicija obrnila ploščo, saj bi mi šli poleg, če bi naš predlog upoštevali. Začela so se pogajanja za ta za- kon o plebiscitu. Škoda, da to ni bilo posneto, saj mogoče je bilo, pa je kdo drug snemal in tega nikdar ni pokazal, ker je to potekalo v prostorih predsedniške palače. Tam smo do- živeli vse živo, od tega da plebiscit ja do tega, da počakajmo na toplejše čase, spomladi je bolj primerno. Potem je bila en teden deba- ta, kakšna večina. Opozicija ali levica, karkoli so pač bili, so predlagali nemogočo večino. Dve tretjini vseh, pa 80 procentov vseh, pa 100 procentov vseh, samo da rezultat ne bi bil tak, da bi bila odločitev pozitivna. Na koncu je vendarle zaradi pritiska javnosti, ki se je večal, prišlo do nekega kompromisa. Demos je popustil, pristal je na večino vseh, dal je glas tudi tistim, ki ne bi šli na referen- dum, kar se nikjer ne dogaja, če pogledamo podobne prakse po svetu. In potem je nekaj časa kazalo, da je slovenska politika okrog tega enotna, mnogi so upali, da kvorum ni- koli ne bo dosežen. Potem, ko je prišel 23. december in 26. december, ko so bili rezultati praktično uradni, je bilo jasno, kot je dejal 6.12/1990 delegati vseh treh zborov slovenske skupščine sprejmejo zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije Potem, ko je prišel 23. december in 26. december, ko so bili rezultati praktično uradni, je bilo jasno, kot je dejal dr. Jože Pučnik Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo. Vprašanje je bilo samo, kako to odločitev udejanjiti. “ ” S V O B O D N A S L O V E N I J A | 2 1 . D E C E M B R A 2 0 2 0 S T R A N 1 1 SLOVENSKA SMREKA V VATIKANU Na trgu sv. Petra v Vatikanu so postavili 30 metrov visoko slovensko smreko iz kočevskih gozdov. Osvetlili so jo 11. decembra. Ta dan je slovensko delegacijo sprejel papež. Tudi po- poldanska slovesnost na trgu je bila povsem drugačna kot leta 1996, ko je Slovenija prvič podarila smreko in je Radio Ognjišče na dogo- dek pripeljal več kot 4 tisoč ljudi. Tokrat je bila prireditev posneta in predvajana prek velikih zaslonov na trgu. • Slovenski gozdovi Slovenija 30 metrov visoko smreko podarja ob 30. obletnici plebiscita o samostojni drža- vi. S tem tudi prek simbola smreke želi utr- diti svojo prepoznavnost v svetu, zlasti pred predsedovanjem Evropski uniji v drugi polo- vici prihodnjega leta. »Gozdovi v Sloveniji so namreč naš ponos in simbol prepoznavnosti države, saj pokrivajo 60 odstotkov našega ozemlja,« je na predstavitvi projekta, ki ga vodi kmetijsko ministrstvo, povedal minister Jože Podgoršek. • Etnološko izročilo Poleg zelenega sporočila bo kočevska smre- ka v svet ponesla tudi slovensko etnološko izročilo. Na njej bomo videli zvezde repatice, »vendar smo to repatico nekoliko poslovenili, namesto zvezdastega dela, smo dodali značil- ni ornament, šesterolist,« je pojasnil etnolog dr. Janez Bogataj. Slovenija je za okrasitev va- tikanskih uradov prispevala tudi 42 manjših smrek in jelk. • Medgeneracijsko sodelovanje Dr. Sabina Šegula, ki je vodila delavnice za ok- raske iz slame in oblancev, je povedala, da je bila rdeča nit medgeneracijsko sodelovanje. »Vesela sem, ko vidim male prstke, torej so bili malčki na delu, kot tudi starejši ljudje. Z roko v roki smo vsi skupaj naredili ogromno okras- ja.« V akciji je nastalo 2200 okraskov iz slame in 1250 okraskov iz oblancev. Za okrasitev v Vatikanu so izdelali tudi 25 adventnih vencev. • Kulturni program Kulturni program za 11. decembra je bil po- snet v studiu RTV Slovenija. Nastopili bodo najboljši slovenski glasbeniki, ob zvokih citer pa bomo slišali tudi Cvetje v jeseni in pritrko- valce na Brezjah. Marko Fink bo v španščini nagovoril svetega očeta, program bodo z zimzeleno Slovenija, moja dežela zaključili an- sambel Saše Avsenika s pevcem Alfijem Nipi- čem, je naštel scenarist Igor Pirkovič. • Kulinarika in dobrodelnost Slovenska kulinarika bo do izraza prišla pri ve- čerji za rimske brezdomce, »kjer bodo seveda tradicionalne slovenske jedi in brez kranjske klobase seveda ne bo šlo,« je povedal direktor Urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija. Ta se je na tiskovni konferenci ob predstavitvi projekta še posebej zahvalil tudi veleposlani- ku v Vatikanu Jakobu Štunfu. • Simbol smreke, enotnost, edinost Svetovni mediji bodo torej v svet ponesli ime Slovenije, njene gozdove, kulturno dedišči- no in potico. 100 tisoč evrov, ki jih bo država namenila za to promocijo, bo šlo tudi sloven- skim podjetjem, ki pri tem sodelujejo. 30-le- tnica samostojnosti je priložnost, da se torej poenotimo tudi ob simbolu smreke, kot se po- enotimo, ko Slovenija enake ali še večje vsote denarja nameni ob športnih dogodkih, ki ime naše države ponesejo v svet. K tej enotnosti in edinosti nas poziva tudi papež Frančišek. Takšno sporočilo nam je namreč poslal že ob 30-letnici Klica dobrote oziroma Slovenske karitas. Za to sporočilo se bo papežu zahvalil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki bo sestavljal 20-člansko slovensko de- legacijo. V pogovoru za naš radio je še dejal, da božično drevo prihaja iz pokrajine, ki je ve- liko pretrpela po vojni, ki je bila zaznamovana s trpljenjem mučencev. Vendar prinaša upa- nje, da nas Jezus, Božji sin, nikoli ne zapušča. • O smreki in jaslicah V nedeljo, 6. decembra, je po molitvi angelo- vega čaščenja in blagoslovu papež Frančišek svoj pogled usmeril na smreko in k jaslicam. Spomnil je, da v teh dneh v veselje otrok in tudi odraslih v številnih domovih pripravlja- mo ti dve božični znamenji. »Gre za znamenji upanja, zlasti v teh težkih časih. Vendar se ne ustavljajmo pri znamenjih, temveč pojdimo k njihovemu pomenu, ki je v Jezusu, k Božji ljubezni, ki nam jo je razodel, usmerimo se v neskončno dobroto, ki je s tem zablestela nad svetom. Te luči nobena pandemija in ne kriza ne moreta ugasniti. Dovolimo tej luči vstop v naše srce, in ponudimo roko tistemu, ki jo naj- bolj potrebuje. Tako se bo v nas in med nami Bog znova rodil.« Končno je smreka v soboto, 11. decembra, z uradnim prižigom lučk zasijala v vsej svoji lepoti. Lučke na božičnem drevesu je prižgal nekdanji slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Ivan Rebernik, spremljali so ga vnuki ter vnukinja prvega veleposlanika Slovenije pri Svetem sedežu, Ludovika Falež. Slednja je božično drevo prižgala že leta 1996. Prižigu je sledila pesem Sveta noč, blažena noč. »To drevo je tudi zahvala za podporo pred 30 leti, ko je Vatikan podprl našo samostojnost,« je dejal Minister Anže Logar. »Iz pragozda v Vatikan, dobesedno, smreka namreč prihaja s Kočevskega, enega najsta- rejših evropskih gozdov, stara je 75 let, viso- ka je 30 metrov in težka 7 ton. Gozdar, ki je posekal tako lepotico, ni imel lahke naloge,« je v nagovoru na Trgu sv. Petra v Vatikanu med drugim dejal zunanji minister Logar. »Slovensko božično drevo v središču krščan- stva je sporočilo miru.« Ob tem je minister še povedal, da tudi letos ob osvetlitvi božičnega drevesa ne manjkajo slovenske dobrote, kot sta kranjska klobasa in potica, le da so v duhu papeža Frančiška tok- rat namenjene brezdomcem v Rimu. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v nago- voru opomnil, da letošnje drevo prihaja z ob- močja, ki je namočeno s krvjo mučencev po drugi svetovni vojni. Kljub temu je to drevo po njegovih besedah znamenje Božje ljubezni, ki je zelena, večna. Zbrane na osrednji slovesnosti, ki jo sprem- lja bogat kulturni program, je nagovorilo več visokih gostov. Slovenska smreka bo na trgu sv. Petra do 10. januarja. Radio Ognjišče in RTV Slovenija Od plebiscita do osamosvojitve 26. december 1990 - Uradna razglasitev rezultatov plebiscita. Glasovanja se je ude- ležilo 93,2 odstotka vseh volilnih upravi- čencev, za samostojno in neodvisno Slove- nijo je glasovalo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Še pred izvedbo plebiscita skupščina objavi Deklaracijo o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope. 8. januar 1991 - Srbske oblasti »vdrejo« v jugoslovanski finančni sistem in si pri Na- rodni banki Jugoslavije iz primarne emisije »izposodijo« 18 milijard in 243 milijonov dinarjev (1,4 milijarde dolarjev - skoraj po- lovica načrtovanih skupnih kreditov iz pri- marne emisije za vse jugoslovanske banke v letu 1991). To je začetek razpada jugoslo- vanskega ekonomskega sistema. 9. januar 1991 - Slovenska vlada objavi memorandum, ki zvezni vladi očita zapoz- nelo in neučinkovito reagiranje ob razpada- nju jugoslovanskega ekonomskega sistema. 9. januar 1991 - Zvezno predsedstvo sprejme na predlog vodstva JLA odlok o vrnitvi nezakonito pridobljenega orožja in o razorožitvi vseh posebnih enot, ki niso bile v sestavi JLA. Odloku nasprotujeta Stipe Mesić in Janez Drnovšek. 10. januar 1991 - V Beogradu se sesta- nejo predstavniki jugoslovanskih republik in se začno pogovarjati o prihodnosti fe- deracije. 11. januar 1991 - Memorandum sloven- ske vlade potrdi skupščina, ki vladi tudi naloži, da do 23. januarja pripravi predlog programa dejavnosti za uresničitev ciljev plebiscita, predvsem predlog za sporazum- no razdružitev Jugoslavije in predlog ukre- pov za vključitev Slovenije v OZN. 20. februar 1991 - Slovenski parlament sprejme resolucijo, v kateri parlamentom drugih republik predlaga sporazumno razdružitev SFRJ. Razdružitev naj bi pome- nila nastanek dveh ali več neodvisnih in suverenih držav. S sprejetjem amandmaja k slovenski ustavi so razveljavljeni vsi členi ustave, ki so izvrševanje suverenosti repu- blike prenašali na federacijo. marec 1991 - Zvezno predsedstvo zavrne slovenski in hrvaški predlog o sporazumni razdružitvi SFRJ. 8. marec 1991 - V slovenskem parlamentu je sprejet ustavni zakon, po katerem za dr- žavljane Slovenije služenje vojaškega roka v JLA ni več obvezno. 12. marec 1991 - Vodstvo JLA zahteva sklic seje zveznega predsedstva, na kateri predlaga uvedbo izrednih razmer v celotni državi. 13. marec 1991 - Zvezni sekretar za ljud- sko obrambo general Veljko Kadijević z ne- kaj svojimi sodelavci, brez vednosti vlade in predsedstva SFRJ, odpotuje na tajne razgo- vore v Moskvo, kjer pa ne dobi podpore. 18. marec 1991 - Predsedstvo republike Slovenije ustanovi koordinacijsko telo za primer izrednih razmer. To telo usklajuje vse pomembnejše ukrepe, s katerimi želi Slovenija zaščititi doseženo stopnjo sa- mostojnosti. Med vojno usklajuje ukrepe na vojaškem, političnem in diplomatskem področju. 19. marec 1991 - Vojni svet (neformalni organ, v katerem so najvišji vojaški pred- stavniki JLA) objavi sklep, da ne dovoli spreminjanja meja in mednacionalnih spo- padov. Zahteva redno financiranje armade, vrnitev TO v armadno pristojnost in nemo- ten potek nabora. Dobi podporo predse- dnika zvezne vlade Anteja Markovića, ki od Slovenije zahteva, naj poveljevanje TO pre- da JLA in prekliče sklep, da ne bo pošiljala nabornikov v armado. Armada kmalu po tem zagrozi, da bo po 15. maju sama prišla po nabornike, če jih do tedaj Slovenija ne bo začela ponovno pošiljati. 1. april 1991 - Slovenska skupščina sprej- me na seji vseh treh zborov prvi proračun, ki je v celoti samostojen. 6. april 1991 - V Uradnem listu Republike Slovenije, številka 15-555/91, je objavljen nov zakon o obrambi in zaščiti, ki je bil v skupščini sprejet 29. marca 1991. 18. april 1991 - Sestanek predstavnikov jugoslovanskih republik na Brdu pri Kranju. Oblikujejo predlog dveh možnih oblik pri- hodnje ureditve države: ali zveza suverenih držav (konfederacija) ali enotna zvezna dr- žava (federacija). O tem naj bi se v državi izrekli v prihodnjih mesecih, vendar do tega izrekanja ne pride. 24. april 1991 - Zvezni sekretariat za fi- nance pripravi odlok o izvedbi predpisov za plačevanje carine. Za uresničevanje tega odloka naj bi poskrbeli policija in vojska. 27. april 1991 - V Uradnem list Republike Slovenije, številka 18-791/91, so objavlje- ni: Zakon o vojaški dolžnosti, Odredba o ustanovitvi štabov in zavodov Teritorialne obrambe v Republiki Sloveniji in Odredba o določitvi kriterijev za formacijo stalnega sestava območnih štabov za Teritorialno obrambo. April 1991 - V Poljčah se začne tečaj za vodstvo, častnike in inštruktorje prvih dveh učnih centrov. 4. maj 1991 - Slovenska skupščina sprej- me več osamosvojitvenih zakonov: Zakon o državljanstvu, o Narodni banki Slovenije, o kreditnem poslovanju s tujino. 8. maj 1991 - V slovenski skupščini je sprejet ustavni zakon o ljudski obrambi, ki za obrambo Slovenije predvideva uporabo vseh razpoložljivih vojaških zmogljivosti. 15. maj 1991 - V prvih učnih centrih TO v Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani se je pričelo usposabljanje prve generacije slovenskih vojakov. Stipe Mesić ni izvoljen za novega predsednika predsedstva SFRJ. 23. maj 1991 - V učnem centru Pekre pri Mariboru pride do incidenta med TO in JLA. 24. maj 1991 - Med pogajanji vojska ug- rabi poveljnika pokrajinskega štaba TO Vla- dimirja Miloševiča in častnika TO Milka Oz- meca. Oklepno bojno vozilo JLA ob izhodu iz vojašnice Vojvode Mišića v Mariboru do smrti povozi Josefa Šimčika. Maj 1991 - Začne se usposabljanje 180 vojaških obveznikov v učnem centru Ig pri Ljubljani in 120 v učnem centru Pekre pri Mariboru. 2. junij 1991 - Prvi vojaki prisežejo sloven- ski državi. 5. junij 1991 - Slovenska skupščina sprej- me zadnji paket osamosvojitvenih zakonov. Slovenska delegacija, Milan Kučan, Janez Drnovšek in Lojze Peterle, se v Beogradu o osamosvojitvi pogaja z zveznim premierom Antejem Markovićem in zveznim sekretar- jem za obrambo Veljkom Kadijevićem. Pre- dlogov zvezne strani ne more sprejeti. 12. junij 1991 - Na povabilo slovenskega vodstva prispe v Ljubljano Ante Marković in delegatom v skupščini zagotovi, da zvezna vlada ne želi uporabiti nobene sile. 21. junij 1991 - Na seji zveznega zbora ju- goslovanske skupščine Ante Marković opo- zori, da bo zvezna vlada z vsemi zakonitimi sredstvi preprečila enostransko spreminja- nje notranjih ali zunanjih meja. JLA z leta- lišča Cerklje odpelje deset letal slovenske teritorialne obrambe. 24. junij 1991 - Slovenija dobi nov grb in zastavo. 25. junij 1991 - Slovenski parlament sprej- me ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvi- snosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi Slovenija prevza- me prejšnje pristojnosti federacije na svo- jem ozemlju. 26. junij 1991 - Predsednik Milan Kučan na slovesnosti na Trgu revolucije v Ljubljani razglasi samostojnost Republike Slovenije. Pripravil Jože Jan Posek smreke Prižig lučk na kočevski smreki na Trgu sv. Petra. Slika: Zajem zaslona Slika: Vasja Marinčič Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar Uredniški odbor Mariana Poznič, Erika lndihar, Jože Lenarčič, Marko Vombergar, Miloš Mavrič Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznič Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbančič PREGOVORI IN CITATI BOG Dragi bralci! Hitro se bližajo božični prazniki in novo leto. Gotovo bomo v tišini obstali pred jaslicami in pregledali dogodke čudnega leta, ki se pos- lavlja. Pandemija. Karantena. Koronavirus. Maske. Ostani doma. Povezani po spletu. Vir- tualna šola. Homeoffice. Slovo marsikatere- ga znanca in prijatelja. A kljub vsemu, gori v nas lučka upanja: Bog se je učlovečil, da je zmagalo dobro nad zlim. Iz te skromne rubrike vas, dragi bralci, lepo pozdravljamo in vam želimo srečne in blagos- lovljene božične praznike, za novo leto 2021 pa obilo zdravja, veselja in uspeha! Kot božično darilce pa nekaj pregovorov o Bogu: • Bog ne potrebuje spletene šibe, ampak hudobnega človeka, da nas tepe z njim. (slovenski pregovor) • Tisti, ki ima zaprte oči trdi, da ni Boga. (malgaški pregovor) • Če Bog prebiva v slehernem človeku, ali smemo misliti, da je kdo naš sovražnik? (Mahatma Gandhi, indijski politik, odvetnik in aktivist ) • Kogar ima Bog rad, ga s križi obiskuje. (slovenski pregovor) • Živi z ljudmi tako, kakor da te vidi Bog. Govori z Bogom tako, kakor da te slišijo ljudje. (Seneka, rimski filozof, politik in dramatik ) • Z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo. Z Bogom delo dokončaj, pa imaš tu že sveti raj. (slovenski pregovor) • Niti ena težava ne bo rešena, dokler križem rok pričakujemo, da samo Bog poskrbi za to. (Martin Luther King, ameriški baptistični duhovnik in borec za državljanske pravice ) ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran”“ ” Svete maše in verski program https://sites.google.com/view/robertbrest KOLEDAR SMRT 2. novembra je v Sloveniji umrl Luis (Lojze) Videnšek, teden dni po izpolnjenem 95. letu starosti. V Buenos Airesu je živel od leta 1948 do lani, torej 71 let. V Sloveniji je preživel v krogu domačih še leto in pol. V slovensko zemljo je bil pokopan v soboto 7. novembra. Naj počiva v miru! OSEBNE NOVICE POVABILO K MOLITVI ZA SLOVENIJO OB 30. OBLETNICI PLEBISCITA V letošnjem decembru obhajamo 30. obletnico PLEBISCITA, ki je potekal 23.12.1990 in na katerem smo z veliko večino in splošnim konsenzom sprejeli odločitev, da želimo živeti v samostojni države. Zaradi epidemije bomo morali spomine na ta edinstveni zgodovinski dogodek narodne enotnosti in poveza- nosti praznovati ob upoštevaju ukrepov, ki nam jih diktira epidemija coronaviru- sa in bolezen COVID19. Kljub spreme- njenim razmeram pa želimo praznovati in v molitvi povezati Slovence, da bi sku- paj prosili za naš narod in domovino. Zato ponovno vabimo vse Slovence – tako doma kot tudi po svetu in vse sodr- žavljane, da se s hvaležnim spominom na te dogodke in s prošnjo za domovino Slovenijo povežemo v molitveni osem- dnevnici v času od 16. do 23. decembra 2020. V času osemdnevnice in zlasti v 24 urah molitve in posta za domovino, ki bodo potekale od torka 22.12.2020 od 17.30 ure do srede 23.12.2020 do 17.30 ure, Bogu skupaj izročimo našo domovi- S T R A N 1 2 2 1 . D E C E M B R A 2 0 2 0 | S V O B O D N A S L O V E N I J A no ter zanjo in njene ljudi molimo in pro- simo Božjega varstva in blagoslova, ki ga sedanjem času še kako potrebujemo. Prav vsak se lahko pridruži v molitvi po- vezanemu občestvu in na ta način lahko vsak doda kamenček v molitvenem mo- zaiku, ki ga bomo naši domovini ponov- no poklonili ob njenem prazniku. Molitvena osemdnevnica bo potekala od 16.12.2020 do vključno 23.12.2020. V času osemdnevnice povabljeni, da se v duhu povežemo po župnijah, družinah, skupnostih in občestvih in skupaj moli- mo za našo domovino. V času osem- dnevnice se bomo vsako jutro ob 5.00 povezali v živi rožni venec, ki ga bomo molili tudi preko valov Radia Ognjišče. 24 ur molitve in posta za domovino bo pred praznikom samostojnosti in eno- tnosti potekala od torka 22.12.2020 od 17.30 ure do srede 23.12.2019 do 17.30 ure in sicer tokrat zaradi epidemioloških razmer preko spleta. V molitvi bodo so- delovale različne različne katoliške orga- nizacije, gibanja in skupnosti, pridružili se nam bodo tudi naši rojaki, ki živijo na različnih koncih sveta. Povabljeni ste, da se pridružite 24-urni molitvi in postu za domovino. Neposreden prenos 24 urne molitve bo potekal na YouTube kanalu Nadško- fije Ljubljana. Po zaključku 24 ur molitve in posta bo ljubljanski nadškof metro- polit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore daroval sveto mašo za domovino, ki jo bo prav tako mogoče spremljati na YouTube ka- nalu Nadškofije Ljubljana. • Ne misli, da se lahko skriješ v osamljeni dolini, kajti Bog je vedno nad tvojo glavo. (malgaški pregovor) • Brez Boga ni sreče doma. (slovenski pregovor) • Bog prebiva v nas. To je tisti, kar nam daje čudovito moč. Sploh ni pomembno, kje si. On je tukaj s teboj in v tebi štiri- indvajset ur na dan. (sv. Mati Terezija ) • Bogu posojuje, kdor revežu daruje. (slovenski pregovor) • Tri reči imej vedno pred očmi: oko Božje, ki vse vidi, uho Božje, ki vse sliši in pa tiste bukve, v katere Bog vse tvoje dejanje piše. (blaženi škof Anton Martin Slomšek) • Ako bi se ljudje za nebesa tako pulili kakor se za denar, bi bila že davno premajhna. (slovenski pregovor) Nasvidenje prihodnje leto, če Bog da! Jože Jan Pobuda MOLITEV IN POST ZA DOMOVINO Dragi bralci! Poslavljamo se od enega najbolj nenavadnih let, kar smo jih dožive- li. Osebno življenje smo prilagodili raznim omejitvam z namenom, da ohranimo zdravje. Prav tako se je zgodilo z življenjem naše skupnosti in tudi tega časopisa. Zdaj vstopamo v počitniški čas v upanju, da se bomo lahko meseca marca ponovno srečali brez tveganj za zdravje, in da bo naša skupnost smela in mogla spet aktivno zaživeti. Želimo vam blagoslovljen Božič, nasvidenje v novem letu 2021! V 24-urno neprekinjeno molitev se lahko vključiš prek YouTube kanala Nadškofije Ljubljana. 24 ur molitve in posta za domovino ob 30. letnici plebiscita za samostojno in demokratično Slovenijo Sodeluj v molitveni verigi! 22.–23. december 2020 Začetek 22. 12. ob 17.30, zaključek 23. 12. ob 17.30.