Vsako leto težko pričakujemo pomlad in v tej pomladi cvetoči mesec maj. Maj je mesec mladosti, v maju se je rodil naš veliki revolucionar, borec za mir in naš voditelj tovariš Tito. Pred 30. leti je mladina pomagala starejšim tovari- in je še potrebno nadalje razvijati in krepiti. Po vojni smo z veseljem prijeli za krampe in lopate, pomagali smo izgradili porušeno domovino, nastale so nove tovarne, železnice, ceste... Danes mladi uživamo sadove starejših. Lahko se pa naši družbi potrebno, v njem naj sodeluje čimveč neposrednih proizvajalcev. Mladi moramo poznati dogajanja v naši družbi, ne sme nam biti vseeno kako se bodo izpeljali stabilizacijski ukrepi, kakšna bo naša ustava in drugo. Mladi Za njegov in naš praznih šem zanetiti vstajo naših narodov. Mladi člani SKOJ so med prvimi, skupaj s komunisti, odšli v partizane, zavedali so se, da je prišel trenutek ko se bo treba boriti proti okupatorju in domačim izdajalcem. Težka in dolga je bila borba za svobodo, mnogo je bilo prelite mlade krvi — a uspeli smo. Priborili smo si svobodo, priborili smo si socializem, vse pridobljeno pa je bilo vprašamo, ali znamo te sadove, pridobljene v revoluciji, dovolj ceniti? Sedaj živimo v socialistični samoupravni skupnosti in tudi v takšni skupnosti moramo imeti mladi svoje cilje. Zavzemati se moramo, da se naše samoupravljanje nadalje razvija in krepi. Nikakor ne smemo dovoljevati, da nekateri izigravajo samoupravljanje in odnose v njem. Samoupravljanje je imamo široke možnosti, da damo svoje pripombe pri oblikovanju ustavnih a-mandmajev, s katerimi oblikujemo našo bodočnost. Zavedati se moramo, da so problemi naše družbe tudi naši, zato jih moramo reševati enakopravno s starejšimi tovariši. Opozarjati moramo na napake, ki se pojavljajo v naši družbi, boriti se moramo proti vsem tistim negativnim po- PRAZNOVANJE DNEVA MLADOSTI Obletnico rojstnega dne maršala Tita in dan mladosti bodo mladi iz velenjske občine proslavili predvsem v znamenju športa. V torek, 25. maja bo v dopoldanskih urah atletski dvoboj med obema velenjskima osnovnima šolama. V košarki in odbojki pa se bodo pomerili gimnazijci in učenci rudarskega šolskega centra. Ob 10. uri se bodo rudarska poklicna in elek-trokovinaske šole RSC srečale z zagorsko rudarsko šolo v športnih igrah, šahu in streljanju. Popoldne ob 17. uri bo na kotalkališču v Velenju osrednja proslava dneva mladosti. Kulturni spored bodo izvedli mladinska godba RŠC, člani kulturnega društva Anton Aškerc in mladinska pevska zbora z obeh osnovnih šol. U-čenci osnovne šole Gustava Šiliha pa bodo nastopili v množičnem telovadnem nastopu. Na tej svečanosti ob dne- IZGLASO VALI SO PRIPOJITE V V lesni industriji Lesna so se že dalj časa pripravljali na priključitev k tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Na refe- II11IIII......lllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllMIlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.....11111111 ■ 11111........Milili IIMIII.....III.....Illll.....II JUGOBANKA vabi vse delovne organizacije in občane, da svoje devizno poslovanje, katero so doslej opravljali preko Narodne banke Jugoslavije, v prihodnje poverijo v izvršitev poslovnim enotam JUGOBANKE Ljubljana, Titova 32 Ljubljana, Celovška 106 Celje, Titov trg 7 Jugobanka si je s svojim dolgoletnim poslovanjem pri • odkupu in prodaji valut, čekov in kreditnih pisem v tujih valutah ter potniških čekov v tujih valutah; • posredovanju vseh vrst plačil s tujino (nakazila, inkaso, akreditivi) za račun občanov in delovnih organizacij; • vnovčevanju poslovnih in zasebnih vrednostnih papirjev v poslih s tujino, pridobila bogate izkušnje in ugled pri tujih bankah. Vse nam zaupane naloge bomo izvršili z vso pozornostjo javom, ki škodujejo našemu bodočemu gospodarskemu in političnemu razvoju. Enotnost med mladimi je nujno potrebna, ne samo enotnost v kolektivu, šoli, občini, ampak predvsem enotnost in bratski odnosi med mladimi iz vseh republik. Mladi se moramo boriti proti šovinističnim težnjam tistih, ki poskušajo napraviti iz naše enotnosti neenotno skupnost. V bodoče mora več mladih sodelovati na področju mladinske dejavnosti. Praksa kaže, da le manjši del mladih aktivno dela v raznih športnih, kulturnih ali družbeno političnih organizacijah. Mladi delavci, predvsem pa mladi strokovnjaki, se bi morali zavedati, da rabijo razvedrilo po napornem delovnem času, to razvedrilo pa lahko poiščejo ravno v omenjenih organizacijah in društvih. Tudi šolska, predvsem srednješolska mladina, se bi morala bolj aktivizirati v naši družbi. Kot bodoči intelektualci morajo že sedaj v srednji šoli pokazati zanimanje za aktivno sodelovanje na raznih področjih družbeno političnega življenja. Želim, da mladina in občani naše občine veselo praznujejo mesec mladosti, naj bo mesec mladosti vesel in radosten. Želim, da še mnogo pomladi skupno pričakamo z našim dragim Titom, k njegovemu jubileju pa mu iskreno čestitamo. JOŽE KANDOLF. sekretar občinske konference ZMS TOVARIŠ TITO V VELENJU vu mladosti, bodo najboljšemu mladinskemu aktivu podelili za športne dosežke Kajuhov pokal, posebna priznanja pa bodo izročili še mladim družbenim delavcem za aktivno delo. Po prireditvi bo za mlade ples na ploščadi kotalkališča. 21. maj 1971 — Leto VII./fi. (139) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini | rendumu, ki je bil 8. maja, pa je 95 odstotkov glasovalcev odločilo, da se podjetje pripoji z novim letom h Gorenju. PROSLAVILI SO DAN VARNOSTI iniiiiiwiniinnniinuinniuiiininiiwinuHiwniunwniiiHwinuiiwinniuMnniiiiHiiiiiiinuunniuiiiiiiiiiuuinnuiiinuiiiiiiiiiiii Tudi v naši občini so delavci za notranje zadeve dostojno proslavili dan var- Prvi uspeh dirkačev »Gorenja« PO PRVI DIRKI JE EKIPA GORENJA NA PETEM MESTU Na prvi cestno hitrostni avtomobilski dirki za prvenstvo Jugoslavije »Nagrada Zagreba« je prvič sodeloval tudi eden najboljših rally dirkačev, Velenjčan Karel Ferlež. V konkurenci 36 specialnih fičkov je vozil kot edini z vozilom spaček. S svojo drzno vožnjo po ulicah Zagreba se je uvrstil na 4. mesto. Ob tem moramo povedati, da vozi Ferlež spačka, ki ga je tovarna To-mos iz Kopra posebej priredila za tovrstna tekmovanja. Na letošnjih cestno hitrostnih dirkah nastopa tudi ekipa TGO Gorenje, ki jo sestavljajo znani dirkači Aleš Pušnik iz Maribora (Renault-Gor-dini 1300), Celjan Zdenko Pilih (Austin Cooper 1000) in Karel Ferlež (spaček 650). Pušnik in Ferlež sta na prvi dirki dosegla v svojih kategorijah 4. mesto, Pilih pa je moral zaradi okvare vozila odstopiti. nosti — 13. maj. Ta dan so si izbrali za svoj praznik, ker je bil pred 27. leti ustanovljen oddelek za zaščito naroda — OZNA, ki pomeni organizirani začetek naše sedanje varnostne službe. Kot vsako leto, tako je tudi letos komandir postaje milice, Ciril Joger sprejel učence višjih razredov osnovnih šol iz Velenja in Šoštanja. Učenci so si z zanimanjem ogledali prostore postaje milice in se seznanili z napornim delom miličnikov. Predsednik velenjske občine Nestl Žgank pa je za vse miličnike in uslužbence oddelka za občo upravo priredil sprejem. Tu so izročili darili miličnikoma Stanetu Brezniku in Francu Bračiču, ki že 20 let delata v organih javne varnosti. Učenci osnovnih šol so se seznanili z delom miličnikov Predsednik občinske skupščine, Nestl Žgank, je priredil sprejem ob dnevu varnosti Predsednik velenjske občine, Nestl Žgank, je položil temeljni kamen za veleblagovnico \ »Nama« TEMELJNI KAMEN ZA VELEBLAGOVNICO V petek, 7. maja je predsednik velenjske občine Nestl Žgank položil v Velenju temeljni kamen za novo veleblagovnico Nama. Veletrgovino, ki bo stala na prostoru med stolpnico in Sodobno opremo, bo do konca leta zgradilo splošno' gradbeno podjetje Vegrad. Skupaj s skladiščem, prodajalnami in restavracijo bo . veleblagovnica merila 6 tisoč kvadratnih metrov. Načrte je izdelal velenjski projektivni biro, glavni projektant pa je Andrej Šmid, dipl. inž. arh. Ob položitvi temeljnega kamna je predsednik sveta za turizem in blagovni promet Avgust Jeriha povedal, da je v Velenju trgovina še zmeraj slabo razvita. Velenje pa je mesto, ki se vedno bolj širi, velike možnosti pa ima tudi v turizmu. Interes krajevnih dejavnikov in občine je, da ljudje svoj denar koristno potrošijo v domačem kraju. Direktor ljubljanske Name Avgust Jereb je zagotovil v novi veleblagovnici veliko izbiro potrošnih dobrin, solidno postrežbo in zmerne cene. Naglasil je, da so se za gradnjo v Velenju odločili, ker vidijo v Velenju utrip novega in naprednega razvoja. Velenjska veleblagovnica Nama bo imela v kletnih prostorih samopotsrežnico in skladišče, v dveh etažah bodo ostali prodajni prostori, v najvišji etaži pa bo restavracija. Gradnja poslopja je izredno zahtevna in se je je Vegrad že lotil skrbno in prizadevno. OB 10 - LETNICI OBSTOJA KOMUNALNO OBRTNEGA CENTRA VELENJE vedena tako, da omogoča najboljšo in uspešno uporabo sredstev za delo, da o-mogoča res koristno prizadevnost pri delu in kar najbolj neposredno udeležbo vseh pri upravljanju podjetja in delitvi dohodka. Vsa naša delovna mesta so Rudi Mavsar je direktor od ustanovitve podjetja sistematizirana, opisana in res smotrno akordirana. To omogoča, da vsak član kolektiva, najsi dela na kateremkoli delovnem mestu, dobro ve, kakšen je njegov pravni in materialni položaj v podjetju. Merila za zaslužek so objektivna in prilagojena vsebini in pomenu dela. Stopnja odgovornosti za opravljeno delo je že močno poudarjena. Prav tako lahko trdim, da dobiva naša kadrovska struktura načrtno novo podobo. Naša kadrovska politika je zasnovana tako, da sta strokovnost in odgovornost njena neločljiva elementa. Tu smo strogo dosledni. Prvi zdravi in zadovoljivi rezultati so že tu. Lahko rečem, da imamo že dober in zanesljiv in predan strokovni kader, ki je sposoben uspešno reševati in izvajati še tako zahtevne zamisli in naloge iz področja komunalne in obrtne dejavnosti. Predsednik delavskega sveta, Marjan Gaberšek Svečana seja delavskega sveta Ob položitvi temeljnega kamna je spregovoril Avgust Jeriha (drugi z leve), predsednik sveta za turizem in blagovni promet NALOGE RADI SPREJEMAJO Vedo, da so jih sposobni opraviti uspešno v zadovoljstvo občine in občanov Deset let je minilo 4. maja, ko so v Velenju ustanovili komunalno obrtni ccnter. Do takrat v mestu ni bilo samostojnega podjetja, ker je komunalno dejavnost opravljal Vegrad. Takšno stanje ni bilo ustrezno in zadovoljivo, zato so v Velenju ustanovili samostojno komunalno podjetje. Direktor ljubljanske »Name« (v sredini) v pogovoru s predstavniki Velenja Glavni projektant Trgovske stavbe Andrej Smid, dipl. inž. arh. Otrok pred avtomobilom © 4. maja ob 8.05 uri se je peljal z osebnim avtomobilom po Tomšičevi cesti OTO ČREŠNAR iz Skomar-ja 21. Pri hiši št. 28 pa mu je nenadoma pritekel pred avtomobil otrok ANDREJ CIRAR iz Velenja, Tomšičeva 28. Kljub hitremu u- krefnenju, voznik ni mogel preprečiti nesreče in je o-troka zbil po cesti. Andrej Cirar ima zlomljeno ključnico in so ga odpeljali v bolnišnico. Na vozilu pa je za okrog 300 dinarjev škode. Podjetje ni zlahka začelo svoje delo. Na voljo ni imelo dovolj finančnih sredstev, niti usposobljenih kadrov. Tudi mehanizacija je bila slaba in nezadostna. Kolektiv pa je takrat imel 55 zaposlenih. Vendar niso omagali in so v desetletnem obdobju opravili zahtevne naloge. Težko bi jih našteli, ker bi izpustili marsikatero pomembno delo. Vsi so složno delali in se v razmeroma kratkem času razvili v močno komunalno delovno organizacijo, ki je od začetnega celotnega dohodka 480 tisoč dinarjev lani že realizirala 13,300.000 dinarjev in ustvarila kar za 3,050.000 din več skladov od začetih. Tudi število zaposlenih se je povečalo na 169. Navedene številke so odraz opravljenega prizadevnega dela celotnega kolektiva in jamstvo, da bodo dosežke še stopnjevali in se razvili v komunalno podjetje, ki bo zmoglo vse naloge na področju komunalne in obrtne dejavnosti. Na razširjeni svečani seji delavskega sveta ob 10-Iet-nici obstoja podjetja, je o prehojeni poti in nadaljnjih nalogah govoril predsednik Marjan Gaberšek. Med drugim je povedal tudi naslednje: »V tej desetletni dobi je sleherni član našega kolektiva s svojim odnosom do dela in samoupravljanja po svoje vplival politično in gospodarsko na podobo in vlosro, na razvoj, rast ter življenje našega kolektiva. Eden več, drugi manj, po splošni oceni pa vsi tako, da so naši samoupravni in delovni dosežki v tej desetletni! dobi nesporno potrdilo za pravilnost poti, po kateri je hodil in se razvijal naš kolektiv. Že v prvem in drugem letu po ustanovitvi je naše podjetje razširilo svojo dejavnost v skladu z intenci-jami občinske skupščine. Zaradi nerentabilnosti in neurejenosti so mu bile pripojene razne obrtne in servisne delavnice, proizvodnja povrtnin — cvetja in vrtnarskih uslug. Pripojitev naših sedanjih delovnih enot, kot so frizerstvo Velenje in Šoštanj, modni salon, pralnica, RTV servis, rastlinjak in vrtnarija pade v časovno dobo od 1. 5. 1962 do 1. 7. 1965. Te pripojitve so bile pravzaprav finančna ureditev teh delavnic, izvršena pa zato, da jih naše podjetje organizira in usposobi za sodobno zadovoljevanje tovrstnih potreb občanov in drugih. Ta ocena je objektivna. To je ena plat ocene, druga pa je v tem, da predstavljajo pripojitve, ki so bile izvedene na pobudo občine za nas določeno priznanje in zaupanje ustanovitelja. Menim, da je prav, da to ugotavljam, zlasti še zato, ker so naše takojšnje samoupravne odločitve v tej zvezi in na podlagi teh izdani vodstveni ukrepi direktorja in njegovih strokovnih služb, res dosegli predvidene cilje. Vse te delovne enote so danes organizacijsko in poslovno solidne in upoštevane s strani občanov in drugih. Že v prvih letih tako zastavljena in načrtno zasledovana samoupravna in poslovna politika podjetja je vse bolj potrjevala pravilnost naše poti in rodila dosežke, ki že v mnogočem predstavljajo uresničitev nalog, ki nam jih je začrtal ustanovitelj podjetja. Zato ne pretiravam, če trdim, da je sedanja organizacija iz- Od 5. do 8. maja je bil v Sarajevu II. kongres samoupravljalcev, katerega se je udeležilo 2.200 delegatov in več sto gostov (levo: pogled na kongresno dvorano med govorom predsednika republike Josipa Broza Tita). Predsedniku Titu so na kongresu izročili listino samoupravljalcev (v sredini). Na prvi plenarni seji pa je Edvard Kardelj obrazložil svoj referat »Ekonomski in politični odnosi v samoupravni družbi«. DELEGATI O KONGRESU SAMOUPRAVLJALCEV DOSLEDNA PODPORA SAMOUPRAVLJANJU Predsednika občinskega sindikalnega sveta Velenje, Teodorja Jelena, ki je bil delegat na drugem kongresu samoupravljalcev, smo zaprosili za razgovor o delu kongresa in o njegovih vtisih. samoupravljanje in znan-stveno-tehnološki napredek, socialna varnost, razvojna politika in življenja ski standard, osebni in družbeni standard, politika zaposlenosti in zaposlova- nja in stanovanjska politika in pogoji stanovanj. • Komisija za probleme krepitve vloge združenega proizvajalca — osnove razvoja samoupravnega družbenopolitičnega sistema. Tu so bila obravnavana naslednja področja: o krepitvi odgovornosti v samoupravni družbi, mednacionalni odnosi in vloga socialističnih republik in pokrajin v razvoju samoupravne družbe, občina kot samoupravna skupnost, samoupravne interese skupnosti, uresničevanje neposrednega samoupravljanja v občini prek krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije pri uresničevanju samoupravljanja in neposredne demokracije, podružbljanje političnega odločanja in vloga skupščin, združevanje občanov, o vseljudski obrambi in u-resničevanje interesov samoupravljalcev v kulturi. PREDLOK ODLOKOV: VPRAŠANJE: Tovariš Jelen, bili ste delegat na nedavnem kongresu samoupravljalcev v Sarajevu. Bi hoteli na kratko obrazložiti potek dela kongresa? Kongres je delal 4 dni in sicer tako, da sta bili prvi in zadnji dan plenarni seji, drugi in tretji dan pa je kongres delal po komisi jah. Komisije in njihove teme so bile razdeljene po interesnih področjih delegatov. Tako so delaie štiri komisije, in sicer: • Komisija za probleme nadaljnje izgradnje, razvoja in pospeševanja učinkovitosti samoupravljanja v organizacijah združenega dela. Komisija je obravnavala naslednja tematska področja: izgradnja dohodkovnih odnosov in politike dohodka, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje kot temelj samoupravnega odločanja, izgradnja samoupravnih odnosov v delovni skupnosti, samoupravno normativno urejanje odnosov v združenem delu, kadrovska politika v organizacijah združenega dela, izobraževanje za funkcije dela in samoupravljanje, znanstveno-tehnična kultura in ustvarjalnost v tehniki, proizvodnji in organizaciji dela in pogoji dela, delovna sposobnost in zaščita pri delu delavcev. • Komisija za probleme razširjene reprodukcije in integracije na samoupravnih temeljih. Ta komisija je obravnavala naslednja področja : samoupravno organiziranje združenega dela, položaj združenega dela v razširjeni reprodukciji, povezovanje različnih področij družbenega dela. • Komisija za probleme razvoja samoupravne družbe in življenjskega standarda delovnih ljudi. Komisija je obravnavala naslednja tematska področja: Predlog odloka o pripravi in izdaji kodeksa samoupravljalcev, Predlog odloka, da se 27. junij razglasi za dan samoupravljalcev Jugoslavije. Na zadnji plenarni seji so bile sprejete tudi resolucije, in sicer v obliki, kot so jih predlagale komisije. VPRAŠANJE: V čemu se odraža delo kongresa? Menim, da je bil kongres manifestacija mišljenj predlogov in zahtev, ki se odražajo predvsem v naslednjem: 1. Ob polni podpori u-stavnih sprememb poudarja kongres potrebo, da se po končani javni diskusiji predlagani amandmaji sprejmejo in praktično realizirajo. 2. Kongres zahteva dosledno izvajanje tistih u-stavnih amandmajev, ki se nanašajo na neodtujivo pravico delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij pri razpolaganju s pogoji, sredstvi in rezultati dela. Kongres hkrati odločno zahteva, da se preprečijo vse oblike pridobivanja in prilaščanja, ki niso v skladu z delitvijo po delu in rezultati dela ter neopravičene socialne diferenciacije, ki nastanejo na tej ali na katerikoli drugi osnovi. To so ključna vprašanja nadaljnjega razvoja samoupravi janja. 3. Kongres je mnenja, da razredni, ekonomski, kulturni in drugi interesi delavskega razreda terjajo, da se v mednacionalnih odnosih dosledno uresničujejo načela polne enakopravnosti, enake odgovornosti in udeležbe vseh republik in pokrajin pri opravljanju skupnih poslov kot bistvene predpostavke za krepitev enotnosti naše večnacionalne skupnosti. Prav ti interesi zahtevajo, da se v mednacionalne odnose vnese humanistična vsebina, zaupanje, bratstvo in enotnost, vedno tesnejše sodelovanje in solidarnost. 4. Kongres se zavzema in opozarja na to, da se ves politični, zlasti pa skupščinski sistem zgradi na samoupravni strukturi združenega dela in samoupravno organiziranih interesnih skupnosti. Odločno se je treba postaviti po robu vsem tendencam, da bi v našem skupščinskem sistemu ostale ali se še okrepile oblike, ki bi se oprle na razne politične grupaci-je, ki so odtujene od delavskega razreda. Vsako zapiranje politike v forume in ozke kroge in njeno spreminjanje v praktično igro parcialnih interesov je nevzdržno, saj taka zapora politiko degradira v politikantstvo, skrb za človeka pa v skrb posameznika za pozicijo v oblasti. Kongres obsoja sleherni poskus, da bi se poli-tikanstvo, karierizem in boj med ljudmi za osebno pozicijo ustoličili v političnem življenju naše družbe. Vsako oklevanje in omahovanje v praktični realizaciji teh stališč bodo delovni ljudje ocenili kot o-grožanje svojih življenjskih interesov. 5. Kongres se zavzema za takšno obnašanje vseh nosilcev javnih funkcij, pri katerem se razume svobodno izražanje stališč na vseh političnih in družbenih organih, pa tudi osebno odgovornost pred temi organi. Veliko vlogo pri tem delovanju ima okrepljena in organizirana aktivnost Zveze sindikatov. 6. Kongres daje polno podporo vsem prizadevanjem za vzpostavljanje večje stabilnosti na trgu in za premagovanje inflacije. Nihče nima pravice, da bi trošil preko razpoložljivih sredstev, da bi investiral brez kritja, da bi uvažal ne misleč na realne možnosti plačevanja in da bi razvijal splošno potrošnjo mimo realnih dohodkov. Nedopustno je kršenje zakonov in predpisov, neizvajanje ukrepov ekonomske politike, samostojno odstopanje od družbenih dogovorov in poslovnih sporazumov. Kongres poziva vse organizacije združenega dela, interesne in družbenopolitične skupnosti ter posameznike, da svoje delo, svoje obveznosti in poslovno politiko ter svojo koncepcijo razvoja prilagodijo stabilizacijski politiki. 7. Kongres poudarja pomen vztrajnega in doslednega bo ja za nadal jnjo krepitev neodvisne pozicije socialistične Jugoslavije v svetu, njenih obrambnih sposobnosti in suverenosti, za razvoj enakopravnih odnosov in demokratičnega sodelovanja med narodi in državami. 8. Izražajoč polno priznanje velikemu revolucionarju in borcu za socialistično samoupravljanje, se II. kongres samoupravljalcev pridružuje zahtevi vseh delovnih ljudi naših narodov in narodnosti, da naj bo Josip Broz-Tito doživljenjski predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije. Razpisna komisija TOVARNE USNJA ŠOŠTANJ razpisuje po 88. in 89. členu statuta delovno mesto direktorja Pogoji: Visoka, višja ali srednja izobrazba usnjarske, kemijske ali ekonomske stroke z najmanj 10 let del. izkušenj v stroki ali 10 let elela na vodilnih delovnih mestih. Kandidati morajo svojo vlogo dokumentirati z dokazilom o dokončani strokovni izobrazbi, potrdilom o delovnih izkušnjah in potrdilom, da niso kaznovani oziroma, da niso v kazenskem postopku po določilu 55. člena TZ o podjetjih. Osebni dohodki po pravilniku. Stanovanje po dogovoru. Rok za prijavo je 15 dni po objavi, na naslov TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Šoštanj, razpisna komisija Zavarovalnica „SAVA" Eelje obvešča zavarovance da sc bodo 24. maja 1971 preselili od Camleka v novo pisarno društva upokojencev, na Cesto bratov Mravljakov 1. Priporoča se za vse vrste zavarovanj. Uradne ure: Ponedeljek — Ivan Felicijan, od 15. do 17. ure Torek — Franc Hudobreznik, od 8. do 10. ure Sreda — Ivan Felicijan, od 8. do 10. ure Četrtek — Juri j Pogorelčnik, od 15. do 17. ure Petek — Franc Hudobreznik, od 15. do 17. ure Sobota — Jurij Pogorelčnik, od 13. do 15. ure MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Titova 3 razpisuj e prosto delovno mesto POSLOVODJE v poslovalnici Mladinske knjige, Knjigarna in papirnica Velenje Pogoji: • Višja strokovna izobrazba, ekonomske ali komercialne smeri; • Srednja strokovna izobrazba, ekonomske ali komercialne smeri, /. najmanj 5-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu. Prošnje pošljite v 15 dneh na upravo podjetja — Ljubljana, Titova 3 •o -.'.•>' M " Mi i C* Tekmovalne ekipe prve pomoči na Titovem trgu v Velenju EKIPA POLYPEXA PRVA V Velenju je bilo v nedeljo občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Pokrovitelj tekmovanja je bil velenjski rudnik, pripravila pa sta ga oddelka za narodno obrambo pri občinski skupščini Velenje in občinski odbor Rdečega križa. Pri teoretičnem in praktičnem delu tekmovanja je sodelovalo 22 ekip, in sicer: po dve ekipi iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje, rudnika lignita, osnovne šole Miha Pintar Toledo in Biba Ročk Šoštanj, ter ekipe iz Lokoviee, Zavodenj, Šoštanja, Topolšice, Druž-mirja-Gaberk, tovarne usnja, Belih vod, Pesja, Raven, Šentilja, Polypexa, Velenja, gimnazije, Šmartnega ob Paki in občinska ekipa Rdečega križa. Tekmovanje je po mnenju organizatorjev dobro uspelo. Znanje ekip je solidno, njihova praktična usposobljenost, kot specializiranih oddelkov civilne zaščite, pa dosega zelo dobro raven. Najboljša je bila ekipa prve pomoči iz šoštanjske tovare plastike »Polypex«, ki je dobila prehodni pokal. Ta ekipa je bila že na lanskem občinskem tekmovanju prva, na republiškem pa je zasedla deseto mesto. Drugo mesto je na nedeljskem občinskem tekmovanju zasedla ekipa krajevne skupnosti iz Šmartnega ob Paki, tretje pa ekipa rudnika lignita Velenje. Po sklepu delavskega sveta od 24. 2. 1971 PRODAMO poltovorni avtomobil znamke »Kurir« I IVI V, nosilnost 1.225 kg Izklicna cena je 4.000 dinarjev. Interesenti naj vložijo prošnje za nakup vozila 10 dni po objavi na naslov: Stanovanjsko podjetje Velenje in vplačajo 10%, varščino od izklicne cene. Stanovanjsko podjetje Velenje Dekleta so pri nudenju prve pomoči pokazale veščino in znanje SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJU Zmagovalna ekipa prve pomoči iz šoštanjskega Polypexa Drugouvrščena je bila ekipa iz Šmartnega ob Paki trgovin, smo približali blago potrošnikom in je tovrstna prodaja bistveni e-lcment v modernizaciji trgovine. Takšen način postrežbe je prinesel nove spremembe v medsebojnih odnosih, delovnih pripravah in izbiri blaga. Izgradnja takšne trgovine, ki pa še ni zadnji model sodobne postrežbe, pa zahteva tudi znatna investicijska sredstva ker je posebno draga oprema v prehrambeni stroki. Nadaljnja smer in politika gospodarstva zahteva finančno, materialno in kadrovsko močne delovne organizacije. Ker so le-te zmožne za nadal jnjo gospodarsko rast, investiranje, najemanje kreditov, šolanje kadrov ter ustvarjanje pogojev samoupravnih in de- Pred dvajsetimi leti, 18. maja 1951. leta je prvič zasedal delavski svet v tem trgovskem kolektivu. Takratno zasedanje ni bilo podobno sedanjim sejam delavskega sveta. Vendar pa so prvi samoupravljalci že razpravljali o pomembnih nalogah za takratno obdobje. Raznolika je razvojna pot trgovskega in proizvodnega podjetja ERA Velenje. Podjetje — ali bolje povedano, najstarejše matično podjetje, je nastalo 1. aprila 1951 z izključitvijo trgovskega obrata iz sestava rudnika lignita Velenje. Takrat je bilo v podjetju 27 zaposlenih. Konec leta 1968 sta sc združili obe velenjski trgovski podjetji, Bazen in Velma, ki je bila ustanovljena že leta 1957 iz trgovske dejavnosti okrajnega magazina Mozirje in trgovine KZ Velenje. 1. januarja letos pa se je ERA integrirala s kmetijsko zadrugo Šoštanj. Takšno združitev so narekovale o-kolnosli. Zadruga je stalno omejevala lastno proizvodnjo, ker v šaleški dolini manjka obdelovalnih kmetijskih površin. Kmetijska zadruga je zavoljo tega i-mela 62 odstotkov trgovinske dejavnosti in le 38 odstotkov proizvodnje v kooperaciji in lastni proizvodnji. V trgovskem in proizvodnem podjetju ERA so 20. obletnico samoupravljanja svečano proslavili. V soboto, 15. maja, se je kolektiv zbral v domu kulture in proslavil dvajsetletno samoupravno pot. Direktor Miha Krofi je na tej svečanosti med drugim povedal: »Čc se povrnemo na prve zametke trgovine v Velenju, lahko ugotovimo dve bistveni značilnosti, ki veljajo za trgovino na splošno. Ta je bila več let po vojni samo distributer in razdeljevalcc potrošnega blaga, ki ga je lahko takrat nudila naša družba delovnemu človeku. Do pred nekaj leti ni bilo na voljo no- benih sredstev za skladen razvoj te gospodarske panoge. Sami sebi nismo mogli dokazati, da je trgovina gospodarska organizacija, ki mora imeti dovoljš-no akumulacijo za njeno nadaljnjo rast in da se mora razvijati skladno z razvojem industrije, vasi, mest in naselij. V takratnih letih je trgovina zadostovala potrebe po osnovni dejavnosti, glede na število prebivalcev. Rudnik je prispeval precejšnja sredstva za izgradnjo lokalov in dal na ta način osnovne pogoje trgovini. Ker nismo imeli sami dovolj potrebnih kreditov, smo le vzporedno sledili potrebam naraščajočega prebivalstva. Ne samo, da je bilo v takšnih pogojih delo težavno in da se je vsa kritika premajhne preskrbe nanašala na trgovske kolektive, ampak je v povedanih pogojih rastel naš kolektiv organizirano, brez tendenc monopola in končno v velikem razumevanju za potrebe doline in občine. Morda je komu kdaj odveč, ko ponavljamo preteklost, ponavljamo tisto kar je preživelo. Vendar ne moremo mimo tega, če te preteklosti ne bi bilo, kajti bilo ne bi tudi teh ljudi in kolektiva, ki jc vztrajal tudi v najtežjih časih povojne izgradnje v veliki veri za jutrišnji dan in z veliko več vloženega truda ter smisla za skupno stvar, brez lastnih zahtev in tudi brez nagrad in priznanj. Z vse večjo proizvodnjo blaga za široko potrošnjo in uvozom je trgovina dobila nove naloge — čimbolj se približati potrošniku. Z uvajanjem samopostrežnih mokratičnih odnosov v kolektivih. Takšna politika tudi nam ni tuja. Nimamo tendenc zapiranja vase, brez da bi upoštevali interese v občini. Program, ki smo ga sprejeli za to leto in v srednjeročnem razvojnem planu je dovolj jasen, da vemo, kaj hočemo napraviti s kapacitetami, ki jiln imamo in z dohodkom, ki ga bomo ustvarili. Računamo tudi na kredite banke, saj v zadnjih petih letih skoraj ničesar nismo dobili za razvoj trgovine. Vse kar smo napravili, so bila naša lastna sredstva.« Za svečanim govorom direktorja Miha Krofla so podelili nagrade in priznanja tistim članom delovne skupnosti, ki so v podjetju nad 10 oziroma 20 let. Zatem pa je bil kulturni spored v katerem je sodelovala dramska skupina iz Velenja z recitalom »Hlapec Jernej«, Šaleški oktet in ansambel Maksa Kumra. OB 20. OBLETNICI SAMOUPRAVLJANJA, SO NA SVEČANOSTI PODELILI PRIZNANJA ČLANOM KOLEKTIVA. KI SO ŽE VEČ KOT 10 OZIROMA 20 LET V PODJETJU Priznanja za 20-letno delo so dobili Gustav Verdelj, Darinka Rogov-nik, Jože Plazi, Vera Miklavc, Krista Vengtist, Ivan Zelccr, Franc Mohor, Miha Valenci, Ivo Antal, Zofka Miklavži-na, Metka Lasnik, Mihael Krofi, Pavla Podpe-čan, Hedvika Berk in Joško Lavrenčič. Za 10-letno delo pa Ivan Vivod, Marija Leš- nik, Ida Pocajt, Anica Bregar, Marija Jenko, Nežka Fric, Mimica Fe-renčak, Mara Sluga, Ivanka Pintarič, Tinka Selan, Jožica Mclanšek, Marta Učakar, Lojzka Komar, Anica Fras, Rudi Verdinek, Franc Ko-lenc, Ivanka Voh, Zali-ka Hiršl in Rozika Po-kržnik. Kapitanu Dušanu Mayerju v spomin V sončnem popoldnevu smo se v četrtek, 13. maja 1971, na tihem in poslednjem domovanju, sredi smrekovih gozdov v Podkraju, za vedno poslovili od našega šoštanjskega rojaka, kapitana dolge plovbe, Dušana Mayerja. Pokojni Dušan se je rodil 17. julija 1900. leta kot drugi sin Marije in Franca Mayerja, ki je bil širom Slovenije znan kot odvetnik in dolgoletni šoštanj-ski župan. Po končani osnovni šoli je nekaj časa obiskoval gimnazijo v Celju, od koder je na začetku prve svetovne vojne krenil v pomorsko šolo v Bakar. Kot mornarski kadet je nastopil svojo prvo dolžnost na bojni ladji »St. Ištvan«, ki so jo Italijani še pred koncem I. svetovne vojne torpedirali nedaleč od otoka Visa. Zatem je služboval na ladji »Tegetthoff«, kjer je bil skupaj s pokojnim Ivanom Kumrom, kasnejšim šoštanj-skim zidarskim mojstrom, ki je preživel na morju polnih 7 let. Ta se je v pogovorih večkrat zelo rad spominjal oficirja Dušana s katerim sta skupaj na ladji obujala spomine na domači Šoštanj. Po razpadu stare Avstro-ogrske je pokojni kapitan Dušan Mayer takoj vstopil v vrste jugoslovanske mornarice in v puljskem pristanišču prevzemal mornariške objekte. Do leta 1931, ko je postal kapitan dolge plovbe, je bil I., II., III., oficir na ladji »Marija Račič« in »Nemanja«. Vrsto let je plul kot kapitan na reilni progi med siciljanskim pristaniščem Siracuso in otokom Malto, nato pa po vseh širnih oceanih sveta. Kadar je bil po večmesečnih oceanskih plovbah v domačih pristaniščih na dopustu, se je rad sestal z domačimi fanti iz Šoštanja, ki so služili vojake pri mornarici v Boki Kotorski ali drugih vojnih pristaniščih. Večkrat je bil v družbi z aktivnim podoficirjem strojnikom, že dolgo let pokojnim, Jožetom Lorbekom, Nacetom Dvornikom, Lojzetom Novakom in drugimi fanti, ki so služili v tedanji vojni mornarici. Bil je to prijeten krog domače družbe, ki se je znala poveseliti v eksotičnem dalmatinskem okolju pod zelenimi palmami in sinjim Jadranskim morjem, ki je zvenelo v ušesih mladih fantov kot nenehni refren slovenske pesmi »Buči, buči morje Adriansko». žal je v to mirno in prijetno družbo mladih mornarjev z grenko slutnjo treščil vihar II. svetovne vojne, ki pravzaprav ni prizanesla nikomur. Dušan Ma-yer se je vrnil domov, a ga je okupator kmalu zaprl v celjske zapore. Ko so ga leta 1942 izpustili, se je moral prisilno umakniti na Dunaj. Po osvo- boditvi je spet nastopil službo kdpitana dolge plovbe pri prvem novoustanovljenem slovenskem podjetju Splošni plovbi Piran. Ker je bil usposobljen za kapitana vseh kategorij, so ga poslali v tuja pristanišča, kjer je z domačo posadko prevzemal ladje za mlado slovensko trgovsko mornarico, ki se je takrat šele formirala. Naše dnevno časopisje je večkrat priobčilo razne članke o domači trgovski mornarici, kjer so omenjali našega rojaka Dušana Mayerja kot sposobnega kapitana. Ko je leta 1956 v Hamburgu prevzemal ladjo »Gorica« so bili na svečanosti tudi piranski predsednik občine Davorin Ferligoj, direktor Splošne plovbe Boris Snuderl, sekretar okrajnega komiteja ZKS Albert Jakopič — Kajtimir iz Kopra in jugoslovanski konzul v Hamburgu Cosič. Z ladjo »Gorica« je kapitan Dušan Mayer vozil na progi Antverpen, Port Said, Singapur in dalje proti severni Kitajski. Poleg »Gorice« je bil še kapitan na ladji »Neretva«, »Ljubljana« in nazadnje na največji in najmodernejši tovorni ladji Splošne plovbe »Bela Krajina«, nato pa je bil še leto dni kapitan v luški kapetaniji Koper. Ko je leta 1964 po dolgih letih naporne kapitanske službe na komandnem mostu, stopil v zasluženi pokoj, je bil to markanten mož z visokim čelom in sivimi skodranimi lasmi ... Dolgoletno križarjenje po vseh svetovnih morjih mu je vtisnilo pečat preizkušenega morskega volka, ki ga ni mogel uničiti niti najstrašnejši vihar, saj je svoje ladje in mornarje vodil zanesljivo in z o-Četovsko Skrbjo po morja široki cesti. Ko sem ga večkrat opazoval s šolskega okna na domačem dvorišču, kako je krmil kokoši ali božal črnega mucka, sem mislil, da se jc stari kapitan za vedno poslovil od morja. Vendar, kakor se planinsko cvetje ne more akli-matizirati v dolini, tako tudi »Barba« Dušan ni mogel brez svojega morja. Se vedno se je od časa do časa vračal v svoj ljubljeni Piran, da se je naužil primorskega sonca. Kako zelo so pri Splošni plovbi Piran cenili sposobnost kapitana Dušana Mayerja nam pove dejstvo, da so mu še pred dvema letoma, ko je bil že več let v pokoju, zaupali važno nalogo. Določili so ga za kapitana dveh ladij, in sicer ladje »Pešala« in »Myliday«, ki so ju zgradili v naši ladjedelnici, da ju popelje naročniku v Colom-bo na otoku Ceylonu. Med raznimi morskimi prigodami v pristaniščih, se je rad spominjal, kako jc z ladjo »Ljublja. VELENJSKI TABORNIKI ZMAGALI » V Kokarju pri Nazarjah je bilo področno tekmovanje za »medvedke in čebelice« v taborniškem mnogoboju. »Medvedki in čebelice iz Celja, Rogaške Slatine, Radeč, Šoštanja in Velenja so se pomerili v različnih taborniških veščinah. Mlajši v lovu na lisico, kurjenju ognjev, premagovanju ovir in v šaljivem tekmovanju, starejši pa poleg tega še v orientaciji (name- Kadet Dušan Mayer na« prvič priplul črnomorsko pristanišče Zdanov. Predstavniki sovjetskih oblasti so posadki priredili svečan sprejem, kapitanu Mayerju pa so poklonili Leninov kip, ki ga jc kasneje podaril nekemu našemu muzeju. Približno tako je tekla življenjska pot kapitana Dušana Mayerja, ki smo ga sicer redko videvali, še redkeje pa srečevali na ulicah Šoštanja. V zadnjih letih je bil večinoma doma. pri svojih kokoših in muckah. Rad pa se je tudi sprehodil po prostranem domačem vrtu in parku, zasajenim z eksotičnim drevjem. Morda ga je šumenje mogočnih drevesnih krošenj spominjalo na večno šumenje svetovnih oceanov, ki jih stari in morju predani kapitan nikoli ni mogel pozabiti. Zadnje čase Pa se je čedalje bolj zapiral v svojo sobo v kateri je imel spominke iz daljnjih potovanj, posebno iz Indonezije. Njegova soba mu je verjetno bila kot kapitanska kajuta, v kateri je prebil dolge viharne dni in noči, ploveč po vseh svetovnih morjih. Ko so visoki in postavni od sonca ožgani kapitani slovenske trgovske mornarice užaloščeno in vendar dostojanstveno stopali za krsto svojega stanovskega tovariša, sem začutil, da jih je iz daljnjega Pirana pripeljala zavest, da se bodo tokrat za vedno poslovili od svojega zvestega kapitana. Miloš Volk se je od pokojnika poslovil v imenu občinske skupščine Velenje in krajevne skupnosti Šoštanj, zatem pa je k odprtemu grobu pristopil visok, markanten kapitan, ki se je v imenu Splošne plovbe Piran zahvalil pokojniku za njegove velike zasluge pri ustanavljanju slovenske trgovske mornarice. Ob zaključku govora je dejal, da so prišli iz daljnjega in toplega Primorja, da mu zadnjikrat izroče pozdrave tisočerih slovenskih mornarjev, ki se bodo vedno radi spominjali svojega zvestega in o-četovsko skrbnega kapitana Dušana Mayerja. Viktor Kojc sto lova na lisico) in v igri med dvema ognjema. Taborniški odred Jezerskega zmaja iz Velenja je poslal na tekmovanje dve ekipi. Mlajša skupina »medvedkov in čebelic«, ki je bila sestavljena v glavnem iz voda GUSARJEV, katerega vodi tabonik Marijan Skor-nišek, je na tekmovanju prikazala največ spretnosti in znanja, zato je osvojila prvo mesto. S tem so si LE- ŽUPNIJSKI IIRAD JE IZBRAL PROSTOR ZA NADOMESTNO CERKEV Župnijski urad iz Šoštanja je zaprosil za spremenjeno lokacijo na kateri bi lahko zgradili nadomestno farno cerkev. V vlogi predlaga zemljišče na parceli 103/1 in 103/2 vi. št. 21 k. o. Skorno Šoštanj, v izmeri 6.298 m2. To zemljišče je ob začetku ceste proti Belim vodam, pod Polovšakovo domačijo. Ker župnijski urad, ki je investitor gradnje nove nadomestne župnijske cerkve, ni bil zadovoljen s ponude- Nadaljevanje z 2. strani NALOGE RADI SPREJEMAJO Naša investicijska politika je dobro usmerjena. Usmerili smo jo predvsem v osnovno komunalno dejavnost. Zakaj? Zato, ker hočemo to dejavnost tako izpopolniti, da bomo zadovoljili vse potrebe občanov in organizacij v naši občini. Vemo, da je občina v tej zvezi že dokaj zahtevna, zlasti glede na njen turistični razvoj. Ko tako ravnamo, pa prav nič ne zanemarjamo našo skrb za izboljšavo naših obrtnih storitev in uslug. Ocena dosežkov na tem področju potrjuje to v polni meri. Lahko trdim, da smo na tem področju že toliko napredovali, da smo sposobni nuditi in dati našemu občanu še tako zahtevno uslugo in storitev. Desetletna pot do opisanega stanja prav gotovo ni bila lahka. Pogostokrat smo morali oratile dino. In ne le enkrat, temveč večkrat. Preudarno smo morali sejati in iz prvih zdravih plodov gojiti nove, dokler jih ni bilo toliko in takšnih, da smo postavili temelje za sedanjo zgradbo podjetja. Ti temelji so zdravi in zanesljivi. Dali so nam dosežke, ki so zadovoljivi. Deset let smo gradili na- ON VERDNIK, TOMAŽ KOLAR, ZVONKO BIZJAK, BOŽO ŠPEGEL, PETER ROŽIC IN MATO VRANICO priborili možnost sodelovanja na republiškem taborniškem mnogoboju, ki bo ta mesec v Slovenj Gradcu. Velike zasluge za ta, doslej največji uspeh velenjskih tabornikov, ima poleg vodnika prav gotovo tudi novo vodstvo odreda, posebej še načelnica DANICA GRACNER. nimi prejšnjimi lokacijami (pod cerkvijo sv. Mohorja in v Podhojah), se je svet za urbanizem in komunalne zadeve na nedavni seji strinjal s predlogom graditelja, da zgradi cerkev in druge objekte na izbranem zemljišču. Zdaj je naloga župnijskega urada ,da dobi potrebno dokumentacijo (lokacijsko, gradbeno dovoljenje, potrebne načrte) in potem začne z gradnjo nadomestne farne cerkve v Šoštanju. še podjetje in razvijali kolektiv v monolitno delovno družino. Med nami so danes člani, ki so že 10 let nepretrgoma v naši delovni skupnosti, v našem podjetju. Prizadevno in zvesto so postavljali prve temelje podjetju. V sredini teh jubilantov je tudi direktor podjetja Rudi Mavsar. V organizaciji in vodenju podjetja je vedno prednjačil in bodril svoje sodelavce.« Le osem jih je, ki so od težkih časov vztrajali do današnjega dne. To so Ivan Pristovšek, Rihard Ostro-vršnik, Alojz Soline, Anton Podpečan, Janče Usar, Ivan Zaje, Rudi Mavsar in zunanji sodelavec Viljem Koren. Vseh jubilantov so se na svečani seji delavskega sveta še posebej spomnili, se jim zahvalili za vztrajno delo in izročili darila. ZLATA POROKA ŽEVARTOVIH V občinsko poročno dvorano sta 15. maja znova prišla po 50. letih Marija in Baltazar Ze-vart. Slavila sta zlato poroko. Baltazar Zevart je bil rojen pred 78. leti v Skalah. Bil je kmečki sin. Vendar se je moral zaposliti v rudniku. Tudi on je občutil brezdelje. Kar sedem let je ostal brez stalnega dela. Po osvoboditvi pa je spet zagrabil za delo in bil pri gradnji novega jaška proglašen za udarnika. Njegova žena je domačinka, doma iz Pod-kraja pri Velenju, kjer je bila rojena 1897. leta. Pred 50. leti, 16. maja, sta začela skupno živ-Ijensko pot. Potrpežljivo sta prenašala tegobe življenja. V času narodnoosvobodilne borbe nista hotela zaostajati za drugimi zavednimi Slovenci. Ze 1943. leta se je osvobodilnemu gibanju priključil sin Janko, leto kasneje pa še sinova Jože in sedemnajstletni Emilijan. Hiša Zevarto-vih pa je bila drugi dom partizanov. Vedno so jih lepo sprejeli in jim nudili zatočišče in hrano. Zlatoporočencema izrekamo iskrene čestitke! POLJU S KO, POLJE Bilo je v taborišču Rawensbriick 1942. leta. Tu je bilo na tisoče ta-boriščnic, kajti to je bil eden največjih koncentracijskih taborišč nacistične Nemčije. Uničevalno taborišče, opremljeno z vsemi takrat somi sodobnimi sredstvi za tortuno, vključujoč tudi krematorij. Tam so bile žene iz vse tedaj okupirane Evrope: Rusinje, Ukrajin-ke, Poljakinje, Čehinje, Francozinje, Avstrijke, Nemke in veliko število Jugoslovank, posebno Slovenk iz Gorenjske in Štajerske. Med njimi so bile tudi žene iz naše občine: Dežmanova Lojzka, Valenčakova Dana, Filačeva Roza, Stropni-kova Zalka in druge. Za visokim obzidjem so postavili na stotine lesenih barak. Vse za obzidjem je bilo brez zelenja, tako da niso mogle spoznati ne poletja, ne jeseni in na pomladi. Zimo so še pretežko občutile s snegom in mrazom. Pozabil sem na visoke breze. Bile so izven obzidnega prostora. Vsako pomlad so prve ozelene-le in te tri breze so prve oznanjale pomlad našim ujetnicam. je končalo v krematori-jih. Nad obzidjem skz.oi bodečo žico napeljali visoko napeto električno strujo. Vendar je bilo tudi v takšni situaciji veselih momentov. Paketi od doma, tovarištvo, ko so vsebino teh paketov medsebojno delili. VLADO VALENČAK Hrana, če jo sploh lahko tako krstimo, ni bila niti tolikšna, da bi si lahko zadržale življenje. Na tisoče podhranjenih Za vsak rojstni dan so vedele in v baraki so vse za tisti dan žrtvovale delček svojega, več kot skromnega obroka, za svojo slavljenlco. Tako je bila slavljenka vsaj za svoj rojstni dan sita. Pa tudi še kakšen drugi dan je bil lep: če je namreč kakšna tovariši-ca prinesla vesti o naši osvobodilni vojski, o partizanih. Partizanska pesem je kmalu prišla med maso mladih ujetnic. Kadar so jim zapove-dali, da morajo peti ob obveznem sprehodu so od začetka zapele marsikatero partizansko pesem. Ko so Nemci odkrili kakšne pesmi so pele so jim petje prepovedali. Potem so smele peli samo še nemške pesmi. Tudi gledališke nastope so imele v svojih barakah. 1942. leta so jih Rusinje povabile v svojo barako. To je bilo doživetje! Zapele so »Poljuško, polje ...« Ob petju so tako originalno posnemale z lesenimi žličkami pe-ket kopit, da jih je pesem odpeljala na široka ruska žitna polja. Bilo je ravno ob obletnici velike oktobrske revolucije... PRVI REZULTATI POPISA PREBIVALSTVA IN STANOVANJ V LETU 1971 ZA OBČINO VELENJE Prešteti smo Komisija za popis prebivalstva in stanovanj občine Velenje objavlja prve podatke o popisu prebivalstva in stanovanj, opravljenem v času od 1. do 10. aprila 1971. OBISKALI SMO TOVARNO »GORENJE« Rezultati so sestavljeni na osnovi seštevkov popisovalcev in občinske popisne komisije in jih zato lahko štejemo le kot začasne. Končna obdelava bo opravljena — po natančni reviziji popisnega gradiva — na elektronskih strojih, na republiškem in zveznem zavodu za statistiko. Po prvih rezultatih je bilo v občini Velenje popisanih 29.975 oseb. V primerjavi s prejšnjim popisom v letu 1961 se je število prebivalcev povečalo za 6.720 oseb ali za 30,2 %, kar pomeni, da je v občini Velenje število prebivalcev naraščalo za 672 povprečno na leto. Najhitrejši porast števila prebivalstva je bil zabeležen v Konovem — za 185% in v Velenju — za 95 Podatki kažejo, da je v zadnjih 10 letih proces urbanizacije močno napredo- val, saj je prebivalstvo naraslo predvsem v mestih (v Velenju za 5.722 oseb ali za 95 %, v Šoštanju za 663 oseb ali za 23 %), medtem ko kar 16 okoliških naselij izkazuje nazadovanje oziroma padec prebivalstva (Bele vode, Bevče, Druž-mirje, Gorenje, Hrastovec, Lokovica, Ložnica, Plešivec, Preloge, Silova, Šalek, Škalske Cirkovce, Šmartin-ske Cirkovce, Topolšica, Veliki vrh in Zavodnje). Prvi rezultati popisa obsegajo tudi podatke o številu začasno zaposlenih prebivalcev velenjske občine v inozemstvu. Po teh podatkih dela zunaj 392 delavcev. Skupno je bilo popisanih 9.230 gospodinjstev (ali za 2.630 več kot v letu 1961). Porast števila gospodinjstev je posledica porasta števila prebivalstva, pa tudi nadaljnjega drobljenja Prebivalstvo občine Velenje po popisu 31. marca 1971 Prebivalstvo Naselje 1961 1971 1961 1. Arnače 204 224 109,8 2. Bele vode 360 319 88,6 3. Bevče 234 222 94,9 4. Družmirje 473 426 90,1 5. Gaberke 499 521 104,4 6. Gavce 212 242 114,1 7. Gorenje 169 136 80,5 8. Hrastovec 328 304 92.7 9. Kavče 204 249 122,0 10. Konovo 160 456 285,0 11. Laze 306 331 108,2 12. Lokovica 631 621 98,4 13. Lopatnik — del 57 80 140,3 14. Ložnica 88 82 83,2 15. Mali vrh 242 250 103,3 16. Paka pri Velenju 506 519 102,6 17. Paška vas 172 207 120,3 18. Paški Kozjalc 144 157 109,0 19. Pesje 794 907 144,2 20. Plešivec 405 386 95,3 21. Podgora 200 222 111.0 22. Podgorje 134 142 106,0 23. Podkraj pri Velenju 367 451 122,9 24. Preloge 130 115 88.5 25. Ravne 1.013 1.022 100,9 26. Rečica ob Paki 308 326 105,8 27. Silova 156 154 98,7 28. Skorno 201 204 101,5 29. Skorno pri Šoštanju 324 335 103,4 30. Slatina 129 142 110,1 31. Sv. Florjan pri Šoštanju 322 386 119,9 32. Salek 531 411 77,4 33. Šentvid pri Zavodu ju 66 80 121,2 34. Škale 680 723 106,3 35. Škalske Cirkovce 152 140 92,1 36. Šmartinske Cirkovce 120 ' 111 92,5 37. Šmartno ob Paki 305 414 135,7 38. Šoštanj 2.886 3.549 123,0 39. Topolšica 1.487 1.170 78,7 40. Velenje 6.016 11.738 195,1 41. Veliki vrh 245 224 91,4 42. Zavodnje 285 277 97,2 OBČINA VELENJE SKUPAJ 22.245 28.975 130,2 gospodinjstev. Prvič v povojni Jugoslaviji je bil letos popisan tudi sklad stanovanj. Skupno je bilo naštetih 8.662 stanovanj in drugih nastanjenih prostorov; med njimi je 7.545 stanovanj, namenjenih stalnemu bivanju, bodisi da so nastanjena ali prazna. Zanimivi so tucli podatki o gibanju števila prebivalcev po občinah v Sloveniji. Popis je pokazal, da ima med 60 občinami 16 občin manj prebivalcev kot leta 1961. Občina Velenje se po hitrosti naraščanja prebivalstva uvršča v sam vrh slovenske lestvice. Hitrejši porast prebivalstva kot občina Velenje izkazujejo le 3 izrazito mestne občine: Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Moste in Ljub-Ijana-Siška, vse druge občine pa izkazujejo mnogo počasnejši razvoj prebivalstva. Zanimivo je, da je v vsej Jugoslaviji le 30 občin, kjer se je število prebivalcev povečalo za več kot 30 % — med njimi je tudi občina Velenje. OBČINSKA POPISNA KOMISIJA SE OB USPEŠNO ZAKLJUČENEM DELU ISKRENO ZAHVALJUJE VSEM POPISOVALCEM IN OBČINSKIM INŠTRUKTORJEM ZA POŽRTVOVALNO IN VEST- V četrtek, 21. aprila 1971 je naša pionirska delegacija obiskala generalnega direktorja tovarne gospodinjske opreme Gorenje, tovariša Ivana Atelška. V imenu pionirjev naše šole smo mu podarili spominski album o dejavnosti pionirjev naše šole in čestitali celotnemu kolektivu ob delavskem prazniku 1. maju, obenem pa smo se zahvalili za pomoč kolektivu tovarne Gorenje pri ureditvi okolice naše šole. Tovariš Atelšek nas je zelo prijazno sprejel. Ker dobro pozna naš kraj, se je zanimal za mnoge stvari. Pogovarjali smo se o delu pionirske organizacije ter o gradnji nove telovadnice, ki jo vsi nestrpno pričakujemo. Tovariš generalni direktor pa nas je opozoril na to, naj se vsi čimbolje učimo, ker le izobraženi PO POTEH XIV. DIVIZIJE Študentje Visoke šole za sociologijo, politične vede in novinarstvo in iz drugih šol iz Ljubljane so 6. maja krenili izpred spomenika NOB v Šoštanju na pohod po poteh slavne XIV. divizije. Z njimi je na pot odšla tudi desetina vojakov JLA iz Dravograda. Pred odhodom je študente in vojake pozdravil predsednik krajevnega odbora SZDL Šoštanj Martin Pri- Indeks 1971 NO OPRAVLJENO DELO OB POPISU PREBIVALSTVA IN STANOVANJ V APRILU 1971. Občinska popisna komisija: tajnica Hermina Klančnik RAZPIS 0 VPISU v 1. letnik posameznih šol Rudarskega šolskega centra za 1.1971/72 1. Tehniška šola — oddelek za rudarstvo: sprejetih bo 40 učencev. Pogoji za vpis: a) uspešno končana osnovna šola in 1)) uspešno končana poklicna šola rudarske stroke. 2. Tehniška šola — elektro oddelek — odsek za šibki tok: sprejetih bo 50 učenccv. Pogoji za vpis: a) uspešno končana osnovna šola in b) preizkus znanja iz matematike in slovenskega jezika. Učenci, ki so končali 8. razred osnovne šole z odličnim uspehom, so oproščeni preizkusa znanja. 3. Poklicna šola rudarske stroke: sprejetih bo 200 učencev. Pogoji za vpis: a) uspešno končanih vsaj G razredov osnovne šole. 4. Poklicna šola kovinarske stroke: sprejetih bo 135 učencev. Pogoji za vpis: a) uspešno končana osnovna šola. 5. Poklicna šola elektro stroke: sprejetih bo 25 učencev na odseku za šibki tok, 80 učencev na oddelku za jaki tok. Pogoji za vpis: a) za vse učence uspešno končana osnovna šola b) za učenec na odseku za šibki tok pa še preizkus znanja iz matematike in fizike. Vsi učenci bodo pred sprejemom zdravniško pregledani. zdravniške preglede organizira Rudarski šolski center Velenje. Šolanje bo prvenstveno za potrebe posameznih delovnih organizacij, in sicer za: 1. Rudnik lignita Velenje 6 učencev v rudarski tehniški šoli 200 učencev v rudarski poklicni šoli 30 učencev v kovinarski poklicni šoli 30 učencev v elektro poklicni šoli — jaki tok 2. TGO »Gorenje« Velenje 25 učencev v tehniški šoli — elektro oddelek — šibki tok 80 učencev v kovinarski poklicni šoli 30 učencev v elektro poklicni šoli — jaki tok 30 učencev v elektro poklicni šoli — šibki tok 3. Tovarna nogavic Polzela G učencev v kovinarski poklicni šoli 4. Gradbeno podjetje »Oljka« Smaitno ob Paki 3 učence v kovinarski poklicni šoli 2 učenca v elektro poklicni šoli — jaki tok 5. Polypex Šoštanj 2 učenca v kovinarski poklicni šoli 1 učenec v elektro poklicni šoli — jaki tok 6. Tovarna usnja Šoštanj 2 učenca v kovinarski poklicni šoli 1 učenec v elektro poklicni šoli — jaki tok 7. Elektrarna Šoštanj 4 učence v kovinarski poklicni šoli 8. SGP »Vcgrad« Velenje 5 učencev v kovinarski poklicni šoli 5 učenccv v elektro poklicni šoli — jaki tok Prošnje za vpis v posarnezne šole, kolkovane z 1 din pošljite na naslov: Rudarski šolski center Velenje, najkasneje do 20. junija 1971. V prošnji je treba navesti za katero delovno organizacijo se želi kandidat šolati in za kateri poklic. Prošnji je treba priložiti ustrezno šolsko spričevalo. V času šolanja prejemajo učenci pridnostne nagrade. Oskrba n stanovanje sta za učence rudarske poklicne šole v domu učencev brezplačna, ostali učenci imajo tudi možnost stanovanja v domu učencev, vendar proti plačilu. Pouk se v vseh šolah prične 1. septembra 1!I71 in traja do 30. junija 1972. možič in jih obenem seznanil z gospodarsko rastjo velenjske občine. Sekretar krajevne organizacije ZB NOB Miloš Volk pa je udeležence pohoda seznanil z zgodovinskimi dogodki v mestu Šoštanj, zlasti pa je govoril o prvem partizanskem napadu na mesto, v noči od 7. na 8. oktober 1941. leta. Nato so položili pred spomenik lovorjev venec in počastili spomin na padle borce, ustreljene talce, internirance in izseljence, ki so darovali svoje življenje za našo svobodo. Pri- Ijudje lahko koristijo domovini. Zanimalo ga je tudi delo naših krožkov prostovoljnih dejavnosti. Gospodinjskemu krožku je podaril lepo zidno tehtnico, mi pa smo ga povabili na piškote. Ob slovesu nam je tovariš Ivan Atelšek izročil pozdrave za vse pionirje naše šole z Željo, da bi prav iz našega kraja, kjer je nastalo Gorenje, prišlo v novo, moderno tovarno čim več dobrih strokovnjakov. V imenu pionirjev osn. šole Šmartno ob Paki Jože Steblovnik padniki jugoslovanske ljudske armade pa so izstrelili častno salvo. Odred študentov in vojakov je pod vodstvom rezervnega poročnika Milana Puglja odšel na pohod, na začetku poti pa so sc ustavili še pri spomeniku na Cesti talcev, pred Kajuho-vim spomenikom, njegovi rojstni hiši, pred skupno partizansko grobnico in zatem krenili skozi Gaberke, Pristavo, Ravne, Zavodnje do Šentvida, kjer so prenočili. Pot so nadaljevali do Črne in tam imeli miting s kulturnim sporedom, nato pa so se udeleženci pohoda po poteh XIV. divizije vrnili nazaj v Ljubljano. M. V. Pomlad je prišla Pesem, petje in pomladanski živ-žav so se zopet oglasili. Pomlad je res že prišla in tudi pionirji osnovne šole Biba Rbck Šoštanj, niso pozabili nanjo. Po šoštanjskih ulicah so naznanjali pomlad s cvetjem, venčki na glavi in rožami v rokah. Nosili so transparente »Zima odlui ja!«, »Živela pomlad!«. Koj na začetku se je od pionir jev poslovila starka zima, prikazana z razprtim dežnikom, pregrnjenim z belo rjuho. Dežnik se je zaprl in zima je res odšla. Zatem je Alenka dekla-mirala pesem o Zelenem Juriju. Navdušeno so ji zaploskali. Dekleta šestih razredov so zapele in zaple sale kolo. Nazadnje smo vsi veseli pozdravili Zelenega Jurija, ki je ves čas pozorno spremljal prireditev. Na hrbtu je imel koš, poln cvetic in zelenja. Pionirji smo mu metali cvetje in ga veselo pozdravili, kajti bil je res dobrodošel. Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju in upamo, da nam bo organizacija tudi drugo leto uspela. Program so pripravili učenci do 6. razreda. Boris Mlinar, osn. šola Biba Ročk, Šoštanj Jurjevanje NAJDENO Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št-93/49) objavlja oddelek za občo upravo Skupščine občine Velenje, tla so bili na območju občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti: • moško kolo plave barve, znamke llOG-ŠPORT, št. 922G3. najdeno v Velenju dne 2G. 3. 1971; • moško kolo, znamke ROG-TOURING, zelene bar- ve, št. 95885. najdeno v Velenju dne 17. 4. 1971: • žensko kolo, znamke ROG, rumene barve, št. 302813, najdeno v Velenju in • okvir kolesa, znamke ROG-SPORT, št. 677530, plave barve. Prosimo lastnike, da dvignejo te predmete v roku 12 mesecev po objavi tega razglasa na oddelku za občo upravo Skupščine občine Velenje. Po tem roku bodo ti predmeti last družbenega premoženja. Načelnik Martin Tovornik, s. r. Praznih rok v Slovenj Gradcu izgubili vodstvo V nadaljevanju slovenske conske lige so nogometaši Rudarja izgubili vodečo pozicijo. V Celju so proti Olimpu izgubili obe točki (Olimp : Rudar 1 :0), to pa je pomenilo izgubo prvega mesta. Moštvo Slivnice se je ponovno učvrstilo na vodečo pozicijo na lestvici. V 18. kolu so Velenjčani premagali konkurenta Steklarja iz Rogaške Slatine. RUDAR : STEKLAR 1 : 0 (0 : 0) Ves čas tekme so bili Velenjčani v premoči. Iz številnih priložnosti pa je le Topčiču uspelo spraviti žogo v mrežo in tako zagotoviti zmago in prepolrebni točki Rudarju. Rudar — Devic, Podoj-steršck, Papež, Sitar, Ncž-mak, Hanžekovič, Bizjak, Topčič, Vizovišek, Pašič, Žolger. ŠMARTNO : SLIVNICA 1 s 2 (1 : 0) Moštvo Šmartnega je i-melo v srečanju zelo pomembno vlogo. V primeru zmage bi naredili kar dvojno uslugo — sebi in moštvu Rudarja. Kljub premoči na igrišču pa so ostali praznih rok, saj je bil vratar gostov Slivnica 18 11 4 3 24:14 26 Steklar 18 9 5 4 33:21 23 Rudar 18 10 3 5 30:18 23 Fužinar 18 8 6 4 31:24 22 Olimp 18 8 4 6 28:19 20 Kovinar 18 8 6 6 30:23 20 Dokle- žovje 18 8 3 7 28:22 19 Dra- vinja 18 8 3 8 27:26 17 Pohorje 18 5 6 7 33:36 16 Šmart- no 18 4 4 10 23:36 12 Osan- karica 18 4 4 10 16:33 12 Peca 18 1 4 13 19:50 (i Turnir mladih reprezentanc V počastitev praznika dela je bilo na stadionu v Velenju srečanje mladinskih podzveznih reprezentanc Ljubljane, Kopra, Maribora in Celja. Organizatorja tekmovanja sta bila NK Rudar in CNP. V zanimivih tekmah so prvi dan Celjani premagali Ljubljano 5:1 (2:1), Maribor pa Koper z 8:0 (5:0). V finalnem srečanju pa so mladinci celjske podzve-ze premagali Mariborčane z rezultatom 6:5 šele po Po dveh zaporednih zmagah proti Rudarju i/. Trbovelj in Tržiču, so šoštanj-ski rokometaši v Slovenj Gradcu doživeli pričakovan poraz (25:14, 10:5). Domačinom, ki se potegujejo za naslov prvaka, so sc Šo-štanjčani dobro upirali in nekaj časa bili enakovreden nasprotnik. Pri Sio-venjgradčanih sta dosegla največ golov Ocepek 6 in Pogorclčnik 7. Za šoštanj pa so bili uspešni Požun 7, Pevnik 3, Bubik, Zager, Va-covnik, Hribcrnik po enega. Po 18. kolu so šoštanjča-ni na 7. mestu s 17. točkami in so si že zagotovili tudi v prihodn je nastope med najboljšimi slovenskimi e-kipami. Tekmovali brez nasprotnika nepremagljiva ovira. Zadetek za Šmartno pa je dosegel Polak. Šmartno — Napotnik, Berdnik, Kačičnik, Podgoršek, Tamše, Polak, Prašni-kar, Omladič (Hohnjec), Flis, Benetek. Ostala srečanja Pohorje — Fužinar 2:2 (2:2) Peca — Steklar 0:3 (0:2) Kovinar — Olimp 0:1 (0:1) Osankarica — Dokležovje 1:0 (0:0) LESTVICA V okviru tekmovanja druge zvezne lige se bi v Velenju moral srečati domači težko-atletski klub Rudar z Železničarjem iz Sarajeva. Ker gostov ni bilo, so tekmovali samo domačini, med katerimi je najboljši rezultat dosegel Franc Melanšek 370 kg. V skupnem seštevku so Velenjčani dvignili 469,5 kg. Posamezniki — F. Melanšek 3711 kg, B. Adamič 300 kg, A. Sušek 300 kg, F. Zaluberšek 310 kg, P. Krevselj 285 kg in A. Rupnik 2S0 kg. ODLIČNI MLADINCI Na republiškem prvenstvu mladincev in pionirjev v Ljubljani so Velenjčani v mladinski konkurenci dosegli odlične rezultate. Med 43 ekipami so dosegli 3. mesto, s 1002 krogoma. Zmagali so mladinci iz Maribora s 1013 krogi, drugi pa so bili Hrastničani s 1006. krogi. Pri posameznikih je zmagal Majhenič (Maribor) s 354 krogi. Velenjčan Marjan Lipičnik je bil tretji s 34« krogi, 5. pa je bil Branko Novačič s 343 krogi. Tretji član ekipe Razem Ikanovič pa je dosegel 311 krogov. V konkurenci pionirjev so Velenjčani dosegli med 44 ekipami 20. mesto. Mladinci SD Rudarja-RŠC so si pridobili pravico nastopa na državnem prvenstvu v Titogradu. A. Škripač - mojster juda Na republiškem prvenstvu v judu za pasove v Murski Soboti je Velenjčan Anton Škripač zmagal v konkurenci rjavih pasov in s tem dosegel naslov mojstra judo (čr- ni pas). Prvo mesto v konkurenci rumenih pasov pa je dosegel prav tako Velenjčan Gustl Gostiša. Nastopilo je 61 tekmovalcev iz 11 judo klubov. streljanju II metrovke (1:1 — i:0). V reprezentanci Celja so nastopili tudi trije mladinci velenjske občine — Štefan Hrastnik (Velenje), Benetek in Omladič (Šmartno ob Paki). Omki-dič je bil tudi najboljši strelec turnirja. V borbi za tretje mesto pa je reprezentanca Ljubljane premagala Koper 6:4 (2:2, 1:0) tudi šele po streljanju 11-me-trovke. Tekmovanje so sodili velenjski sodniki na čelu z zveznim sodnikom Ivom Blekačem. ŠPORTNE VESTI Na mednarodnem atletskem mitingu v Celju so nastopili tudi velenjski atleti. Najuspešnejša je bila Platovškova v skoku v višino, kjer je dosegla 3. mesto z rezultatom 145 cm. ŠSD Odbojkarji SSn rudarske, ga šolskega centra Velenje so se uvrstili v republiški finale, ki bo 28- tm. v Celju. Za dosego te uvrstitve so najprej v.magali na področnem prvenstvu. nato pa še premagali od-bojkarje gimnazije iz Trbovelj z rezultatom 3 : 0. Na občinskem atletskem prvenstvu SŠD osnovnih šol so pri fantih in dekletih bili najuspešnejši učenci šole Miha Pintar Toledo iz Velenja. NOGOMET Nogometaši Rudarja so se v Trbovljah pomerili z mladinsko reprezentanco SRS in zmagali z rezultatom 1 : 0. Gol je dosegel Žolger. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE razpisuje 1. DELOVODSKO ŠOLO — za kovinarsko stroko -— za elektro stroko — za lesno stroko Pogoji za vpis: a) uspešno končana poklicna šola oz. kvalifikacija b) uspešno končana osemletka in zaposlitev 2. EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO — 4. letnik za odrasle — 1. letnik za odrasle Pogoji za vpis: a) uspešno končan 3. letnik b) uspešno končana osemletka in zaposlitev v stroki za katero izobražuje šola 3. KOMERCIALNO SREDNJO ŠOLO — 2. letnik Pogoji za vpis: a) uspešno končan prvi letnik 4. OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE 7. in 8. razred Pogoji za vpis: a) uspešno končan 6. oz. 7. razred osemletke b) zaposlitev 5. JEZIKOVNE TEČAJE — začetni in nadaljevalni nemškega jezika — začetni in nadaljevalni angleškega jezika — začetni in nadaljevalni intalijanskega jezika Delovodske šole, ekonomsko, komercialno in osnovno šolo organiziramo v sodelovanju z matičnimi šolami iz Maribora, Celja, Ljubljane in SI. Gradca. Prošnje za vpis v posamezne šole in tečaje z ustrezno dokumentacijo o kvalifikaciji in delovni dobi sprejema uprava Delavske univerze Velenje, Titov trg št. 2, do vključno 20. junija 1971. Informacije daje tudi po telefonu št. 85 153. Komisija za kadre in delovna razmerja pri SOZD — elektrostrojni obrat — zunaj RUDNIKA LIGNITA VELENJE razpisuje 12 nekvalificiranih prostih delovnih mest za ženske v kovinski delavnici POGOJI: — zadovoljivo zdravstveno stanje; — starost kandidatk od 20 — 35 let; — delo je izmensko; — OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov; — stanovanje ni zagotovljeno; — prednost imajo kandidatke, ki so že delale na delovnih mestih v kovinski stroki. Prijave s kratkim življenjepisom sprejema ka-drovsko-socialni sektor Rudnika lignita Velenje na Prešernovi 5/II, soba št. 25. Rok za prijavo je 8 dni. Kadrovsko-socialni sektor RUDNIKA LIGNITA VELENJE Od tu in tam je bilo slišati začetne poskuse smrčanja, kazalo pa je, da se bo zbor ojačal in da se sluti precej neubrana nočna simfonija. Kopal sem se tako, da sem se umil in se polival z vedri vroče ali mrzle vode, ki je iztekala v luknji v mračnem kotu in plašila ščurke, ki so švigali naokrog. Kopel me je spravila kar v boljše razpoloženje, še bolj pa sem se razveselil, ko sem videl, da bom spal v višjem nadstropju in da mi bo torej poslušanje koncerta spečih smrčavcev prihranjeno. Meja med Alžirijo in Tunizijo poteka po golih in nenaseljenih hribih, zato sem do prvega kraja prehodil precej kilometrov. Nižje proti dolini so goloto zamenjali evkaliptusovi gozdovi, ki so pa pravemu gozdu prav toliko podobni, kot je naša domača mačka podobna levu. Pogled na koledar mi je povedal, da zvečer odpluje ladja proti Palermu. Upanje, da jo bom dobil, sem kmalu pokopal, saj poti ni in ni hotelo biti konca. V kraju, kamor sem končno prispel sem o-pravil carinske formalnosti. Do odhoda vlaka je bilo še precej časa, ki ga je carinik izkoristil za to, da me je uvajal v skrivnosti arabske a-becede. Pobudo za to mu je dala moja pripomba o večji praktični vrednosti latinice pred njihovim črkopisom. Uspeha ni imelo mnogo njegovo prizadevanje, bil pa je res zelo prijazen in zabaven mož, tako da ga skoraj ne bi imel za carinika. Pot do postaje so mi krajšali otroci, ki so tekali za menoj in beračili. Videti jim je bilo, da delajo to bolj iz navade in sebi v zabavo, kot iz potrebe. Na postaji je sledilo bežno srečanje z nekim nizozemskim što-parjem, ki pa je na žalost potoval v nasprotni /meri kot jaz. Porabila sva nekaj trenutkov, ki so manjkali do odhoda njegovega vlaka (ki pelje le do meje) za izmenjavo mnenj in izkušenj. On je že poznal razmere v Tuniziji, jaz pa kolikor toliko Alžirijo. Takšna navodila so včasih zlata vredna. Bila sva tako zaverovana v pogovor, da sva komaj opazila, da je vlak že potegnil. Nizozemec je zgrabil svoj nahrbtnik in oddirjal za njim. Potem je bilo slišati neko vpitje in smeh železničarjev in glej čudo — vlak je ustavil ter počakal dokler se ni av-toštopar povzpel na stopnice. Kaj takega lahko menda doživiš le v Afri- ki. Mimogrede povedano so me vagoni in lokomotiva močno spominjali na našo savinjsko železnico (če sem s tem vrlim tunizijskim železničarjem prizadejal krivico, naj mi bo oproščeno!). Tudi moj vlak je kmalu odpeljal. Ta je bil še prazen, da sem bil skoraj sam v vagonu. Enakomeren ropot me je po malem začel uspavati, pa saj so se tudi sončni žarki že zelo poševno spuščali na precej ravno pokrajino, jaz pa sem imel ta dan že dolgo in težko pot za seboj. Pozno zvečer smo prispeli v glavno mesto, v Tunis. Po dolgem iskanju po neskončnih ulicah sem u-gotovil, da je Houth Ho-stel tudi tu zaprt. Tako, kaj pa sedaj? Prej nisem opazil, da mi je že nekaj časa sledil mlad fant, ki je sedaj pristopil in me povabil z njim domov. Četudi bi se za njegovim hrbtom lahko skrivalo še kaj drugega kot gostoljubje, mi ni kazalo ga odbiti in pozneje mi za to ni bilo žal. Drugi dan sem si ogledal kraj, kjer je nekoč stalo mesto Kartagina. Danes je tu najlepši del Tunisa, poln lepih vil s prekrasnimi vrtovi in parki. Od vsepovsod pa je videti veliko cerkev vseh mogočih stilov, ki stoji na griču, nekoliko proč od obale. S tega mesta se je videl ves tu-niški zaliv vse tja do visokih gora na nasprotni strani. Naslednji dan sem se vkrcal na ladjo, ki naj br me odpeljala v Mar-seille. ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od l. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk in klišeji; Cetis Celje Velenjčani po poteh partizanske Ljubljane Ljubljana je tudi letos dostojno proslavila obletnico osvoboditve na način, ki je postal njej svojstven in tudi že tradicionalen. Letos je bil izveden XV. jubilejni pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«. U-deležilo se ga je več kot 20.000 l judi, večinoma mladine, športnikov, članov delovnih kolektivov in družbenih organizacij ter nekdanjih aktivnih udeležencev NOB. Brez dvoma je ta športna manifestacija v Jugoslaviji najbolj zanimiva, tako po množičnosti, kot tudi po pestrosti disciplin in njenih udeležencev. Malokatero mesto na svetu se lahko ponaša s tako izvirno in domiselno prireditvijo, ki je tesno povezana z bojem naroda za njegov obstanek in smo lahko Slovenci ponosni na to, kako se spomnimo naše slavne preteklosti. Pohod je razdeljen na ma-nifestativni in na tekmovalni del. Prvi del je bil iz- veden že v soboto, 8. maja. Udeležilo se ga je okoli 10.000 nastopajočih. Proge so bile dolge 5 do 10 km. Iz Velenja, se ga je u-deležilo več mladinskih e-kip in dve ekipi planinskega društva RŠC. Tekmovalni del je bil na sporedu v nedeljo, 9. maja, na dan zmage. Velenjčani so poslali nanj 9 ekip, katerih člani so večinoma člani AK Velenje. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz treh tekmovalcev. Najbolj zanimiv je bil partizanski marš na 25.000 metrov. Startalo se je v treh skupinah. Proga je bila speljana po okolici Ljubljane, mimo spomenikov NOB in je bila zelo zahtevna. Za dosego boljših mest so morali tekmovalci pokazati veliko volje in zagrizenosti. Precej ekip je moralo odstopiti zaradi slabih telesnih sposobnosti. Velenjčani so v tej disciplini nastopili kar s tremi ekipami. Najbolj so se izkazali ZAHVALA ob boleči izgubi naše ljube mame FRANČIŠKE KROFL se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so počastili njen spomin in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala prim. dr. Fijavžu, dr. Kolšku, ter zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Slovenjgradec. Hvala tov. Slomškovi, tov. žorževi in predstavniku Občinske skupščine za besede izrečene ob slovesu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Sinova z družinama ZAHVALA Ob smrti drage mame, tašče, bake JELKE KRLEŽA se iskreno zahvaljujemo vsem sostanovalcem, sodelavcem RŠC, posebno pa dr. Lipovšku, ki ji je nudil pomoč. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Žalujoči: hči Angela Grossman, sin Josip, zet Zvonko, snaha Barica in vnuki Alenko, Daniel in Ivanka ter ostalo sorodstvo atleti AK Stanko Koselj, Osman Hašič in Miran Čas, ki so dosegli odlično drugo mesto in so za svoj uspeh dobili srebrno plaketo in ročne ure. Ekipa mladinskega aktiva RLV (Stanko Dobrov-nik, Janko Grošelj in Vili Žekš) je dosegla 16. mesto, ekipa ŠŠD RŠC v sestavi Vinko Cajič, Boris Mlakar in Ivan Šalamon, pa 23. mesto. Partizanskega marša na 8 km se je udeležilo 18 e-kip. Velenjčanke so zavzele 6. mesto. Za AK Velenje so nastopile Darinka Ram-šak, Silva Bezlak in Metka Šmidhofer. V Štafetah zmage so sodelovale ekipe šol II. stopnje in telesnovzgojnih organizacij. V tekmovanju šol je pri fantih dosegla ekipa RŠC med 34 udeleženci 15. mesto (Zvone Kan-dare, Franc Komidar in Edi Hojan). Pri dekletih pa je ekipa gimnazije dosegla 5. mesto od 31. štafeto 3 x 600 m so tekle Irena Topolšek, Majda Pesjak in Nataša Der-mol. V štafetah telesnovzgojnih organizacij pa je pri fantih bila štafeta AK Velenje 15. (Zvone Hižar, Milan Žohar, Janko Sušnik); štafeta deklet pa je bila 4. Tekle so Silva Pogorevc, Marjana Hojan in Anica Barvar. Stanko Dobrovnik KADROVSKA KOMISIJA PRI SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE razglaša prosto delovno mesto STROJEPISKE Poleg splošnih pogojev morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: • 2-letna administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanja ni. Kandidatke naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razglasa. Sindikat uspešno sodeluje Lep primer sodelovanja z vodstvom podjetja in samoupravnimi organi je sindikalna podružnica v gostinskem podjetju Paka. V tem kolektivu samoupravni organi, uprava in sindikalna podružnica skupaj rešujejo poslovna in druga vprašanja. Sindikalna podružnica pa je tudi na drugih področjih delavna. Naj navedemo nekatere naloge, ki so jih postavili v letošnji delovni program. Izvršni odbor sindikalne podružnice bo skrbel za strokovno izobraževanje članov, ker menijo, da lahko le izpopolnjeni gostinski delavci hitro in u-spešno opravijo svoje delo. V ta namen bodo predlagali vodstvu podjetja, da nekajkrat v letu organizira izlet v razvite turistične kraje. Sindikalna podružnica bo redno in pravočasno obveščala svoje člane in tudi višje sindikalne organe o vseh pomembnejših dogodkih v kolektivu, kakor tudi o poslovnih rezultatih in nadaljnjem razvoju. Poleg navedenega pa bodo vsako leto s prostovoljnim delom uredili okolico velenjskega jezera, obdarili otroke ob novem letu, skrbeli, da se bodo člani samoupravnih organov izobraževali in imeli večjo možnost pri odločanju. To je le nekaj nalog, katerim bo sindikalna podružnica v gostinskem podjetju Paka posvetila v prihodnje največ pozornosti. Seveda pa bo sindikat sodeloval tudi v vseh sprotnih nalogah v tem gostinskem kolektivu. Njihovo delo bo še posebej usmerjeno v priprave za proslavo 10. obletnice podjetja, ki jo bodo proslavili v juliju letos. Uničevalci cvetja V Velenju smo te dni občudovali lepo razcve-tene tulipane, ki so bili zasajeni na gredicah pred občino, rudarskim šolskim centrom, delavskim klubom in drugod. Našli pa so se posamezniki ki nimajo smisla za skupne stvari in so krat-komalo mislili, da so cvetlične grede zasajene zato, da si lahko vsakdo utrga tulipanov po mili volji. Kmalu zatem, ko so tulipani vzcveteli, so gredice bile oropane mnogih cvetov, ker so posamezniki menili, da so javni nasadi namenjeni njihovi zasebni u-porabi. Nekaterim uničevalcem so prišli na sled in menimo, da je naša dolžnost, da javno objavimo njihova imena. Na gredici pred rudarskim šolskim centrom je bilo iz dneva v dan manj tulipanov. Iz zemlje so štrleli odtrgani peclji. Zato so jjčenei in njihov nočni čuvaj hoteli zalotiti tiste Ve-lenjčane, ki jim ni mar kakšna je podoba mesta. Njihova akcija ni bila zaman. 7. maja, nekaj minut po polnoči, je nočni čuvaj zalotil Kristino Unterlehner iz Velenja, Šaleška 19, ko je pred šolskim poslopjem odtrgala osem zasajenih tulipanov. Unterlehner-jeva je bila tako nesramna, da je čuvaju navedla potvorjene osebne podatke in dejala, da se piše M. K. iz šaleške 18. Nekaj dni zatem so ob 2. uri pred mladinskim klubom zasledili neko žensko, ki je odtrgala šest tulipanov. Takoj po dejanju je zbežala v stanovanje Rezike Gorišek, v Tomšičevo 18. Čuvaj z rudarskega šolskega centra pa je odtrgane cvetlice našel v smetnjaku, kamor jih je odvrgla storilka, predno je vstopila v hišo. Tretji primer, ki so ga izsledili, se je zgodil 9. maja, 20 minut po polnoči. Čuvaj je opazil Grebenškovo iz Tomšičeve 20, ko se je ustavila pred cvetlično gredico pri rudarski šoli. Gre-benškova je držala v rokah tri rumene tulipane, ki niso bili iz šolske grede. Na vprašanje čuvaja je odgovorila, da imajo te tulipane za o-kras gostinskih prostorov hotela Paka, kjer je Gre-benškova natakarica. Nekateri se trudijo, da bi bilo Velenje lepo mesto, drugi pa njihov trud uničujejo. Kaj bi k temu storili? Menimo, da za takšne nedisciplinirane prebivalce v Velenju ni prostora. ZADEL PEŠCA MARTIN AVBERŠEK iz Gaberk 51, je 13. marca ob 21.10 vozil kolo s pomožnim motorjem iz Velenja proti Šoštanju. V Pesju pri št. 83, je hotel prehiteti pešca, ki je hodil po skrajni desni strani ceste, vendar je pešca JOŽETA ČASA iz Pesja 58, zadel v hrbet. Oba sta padla. Avberšek je dobil hude telesne poškodbe, pešec pa je ostal nepoškodovan. Avberšku so odvzeli kri za preiskavo stopnje alkohola. • Ugodno prodam globok otroški voziček. Naslov v uredništvu. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ obvešča starše, da je vpisovanje predšolskih otrok od 2. do 7. leta 1. in 2. junija otl 8. clo 15. ure Isto velja za oddelke v Topolšici in Smartnem ob Paki. Otroke, ki so že v zavodu, ni potrebno ponovno vpisovati. HM I , 1 L/, v. PROSLAVA 100-LETNICE PARIŠKE KOMUNE — Letos slavimo 100. obletnico herojskega podviga pariških delavcev, ki so prvi prenesli v prakso ideje velikih učiteljev Marxa in Engelsa. Kot svoje geslo je komuna uporabila naslednje besede: orodje, stroje delavcem, zemljo kmetom, a delo vsem. Čeprav je bila zadušena v krvi, je vendar ostala za vzor delavskemu razredu vsega sveta. • TUDI ZA TO SE JE NAŠEL KUPEC — Za »umetniško delo«, ki ga sestavljajo trije kupi peska, preko katerih jc postavljena lesena deska, je bilo veliko zanimanja in našel se je tudi kupec. Zares čuden eksponat, razstavljen v kraljevski akademiji v Londonu. • MARIBORSKA TOVARNA »TAM« RAZŠIRJA PROIZVONJO — Po integraciji mariborske tovarne TAM in TŽV »Boris Kidrič« so izvršili reorganizacijo v obeh podjetjih, ki sedaj za-poslujeta 9.000 delavcev. Za letos so planirali proizvodnjo 13.000 vozil. Na nedavni razstavi so prikazali novo terensko vozilo »TAM 1500«, ki je prilagojeno za najtežje terene. Motorje za to vozilo, kot tudi za ostala vozila, bodo proizvajali v novi hali s površino 19.000 m2.