4 V zadnjih desetletjih se v javnosti po- večuje zavedanje o pomenu varovanja biodiverzitete. Za učinkovito varova- nje posamezne skupine organizmov je ključno dobro poznavanje le te, kar po- leg ostalega pomeni poznavanje poja- vljanja in številčnosti v večletnem ob- dobju. Tako lahko spoznamo naravno nihanje številčnosti populacije določe- ne vrste, ki je posledica spremenljivih okoljskih parametrov, in spremembe, ki so posledica neposrednega (npr. lov osebkov) ali posrednega človekovega poseganja v to populacijo (npr. uni- čevanje ali vzpostavljanje struktur v habitatu, ki so pomembne za uspešno razmnoževanje). Podnebne spremem- be, ki jih vedno bolj očitno zaznava- mo tudi kot višanje povprečnih letnih temperatur ali preko izrazitejših vre- menskih pojavov, predstavljajo izziv za vrednotenje vplivov na organizme in njihove habitate. Zlasti v tem primeru se izkaže pomen spremljanja pojavlja- nja in številčnosti organizmov v dalj- šem časovnem obdobju. RAZVOJ EVROPSKEGA MONITORINGA DNEVNIH METULJEV Evropski monitoring dnevnih metuljev (eBMS: European Butterfly Monitoring Scheme) je bil oblikovan leta 2014 z na- menom, da bi združil podatke iz vse Evro- pe v enotno zbirko. Cilj tega je razbrati grobe trende evropskih vrst metuljev in razviti kazalnike stanja okolja. eBMS ko- ordinira konzorcij, ki ga vodita Butterfly Conservation Europe ter Center za ekolo- gijo in hidrologijo Združenega kraljestva (UKCEH) in vključuje sheme iz vsake so- delujoče države. V eBMS je trenutno formalno vključenih 19 držav, vendar zbirka vsebuje podatke iz 22 držav. Države zahodne in severne Evrope so v shemo vključene v večji me- ri kot države vzhodne Evrope in sredo- zemska območja (sl. 1), zato so podatki iz Slovenije še posebej dragoceni. Omrežje sodelujočih držav se je dodatno razširilo med letoma 2018 in 2020 v okviru med- narodnih evropskih projektov, ki imajo, poleg krepitve transektnega monitoringa metuljev, cilj zasnovati mrežo za spre- mljanje opraševalcev po vsej Evropi in pri tem uporabiti izkušnje eBMS. Spremljanje številčnosti dnevnih metuljev v Evropi in Sloveniji Besedilo: Primož Glogovčan in Martin Warren METULJI KOT KAZALNIKI STANJA NARAVE Velik napredek je bil storjen pri razvoju Indeksa travniških vrst dnevnih metuljev (European Grassland Butterfly Indicator). Metulji so odlični pokazatelji stanja nara- ve, ker hitro reagirajo na spremembe, so enostavni za opazovanje in priljubljeni pri javnosti. Zato metulji predstavljajo skupino, ki je primerna za razvoj projek- tov ljudske znanosti in prav zaradi tega se v zadnjih letih uveljavlja poenostavlje- na metoda transektnega monitoringa s 15-minutnim beleženjem vrst in štetjem metuljev, ki je primernejša za začetnike, saj se lahko uporablja v urbanih okoljih, kjer je število vrst praviloma manjše, in je časovno manj zahtevna. Tako se nade- jamo napredka na področju zbiranja po- datkov tudi na ta način. Stanje metuljev postaja vedno pomemb- nejši kazalnik stanja narave v EU. Indeks travniških vrst dnevnih metuljev je bil že sprejet kot eden od glavnih kazalni- kov Strategije EU za biotsko pestrost in upamo, da se bo uporabil tudi kot način ocenjevanja učinkov Skupne kmetijske politike (SKP 2023–2027). Z njim smo ugotovili, da se je populacija 17 pogo- stih travniških vrst dnevnih metuljev od leta 1990 do 2018 v Evropi zmanjšala za 30 % (sl. 2), kar kaže na stalno slabšanje evropskih travišč (natančneje smo o tem pisali v Trdoživu VI/1). Izdelanih je bilo še več drugih kazalnikov, npr. za gozdove in mokrišča, podnebne spremembe, urba- na območja, in ločeni kazalniki za vsako biogeografsko območje. Slednji kažejo, da številčnost pogostih vrst dnevnih metu- ljev hitreje upada v atlantski regiji kot v sredozemski, celinski ali borealni regiji, kjer je številčnost bodisi stabilna bodisi celo narašča. Rezultati kažejo zapleten vzorec sprememb. Še vedno je najpo- membnejši dejavnik slabšanje in izguba življenjskih okolij, kar povzroča upad šte- vilčnosti populacij in zmanjšanje arealov razširjenosti. K spremembam pa prispe- vajo tudi podnebne spremembe, ki šte- vilnim vrstam omogočajo, da svoje areale razširjenosti povečujejo. EVROPSKI RDEČI SEZNAM METULJEV Drug pomemben vidik uporabe podatkov iz baze eBMS je, da omogoča posodobitev Evropskega rdečega seznama metuljev. Organizacija Butterfly Conservation Razporeditev in število transektov v okviru Evropskega monitoringa dnevnih metuljev (eBMS). 1 5 Europe ima z Mednarodno zvezo za ohra- njanje narave (IUCN) sklenjeno pogodbo za pripravo posodobljenega rdečega se- znama do konca 2023. Zadnji evropski rdeči seznam metuljev je bil objavljen leta 2010 in je zastarel, zlasti če vemo, kako hitre spremembe zaznavamo v populaci- jah nekaterih vrst metuljev. Posodobljeni populacijski trendi iz eBMS tako omogo- čajo, da ponovno naredimo oceno ogrože- nosti za vrste dnevnih metuljev v Evropi. Poleg tega podatki o razširjenosti kažejo zmanjšanje ali širjenje areala posameznih vrst. Zaradi vsega omenjenega prav vsak podatek v Evropi prispeva k takšnim po- membnim ocenam. NAČRTI ZA PRIHODNOST Cilj na evropski ravni je prepoznati trdne in reprezentativne trende vsake vrste dnevnih metuljev. Obstoječi podatki kaže- jo trende za približno 200 od 482 evrop- skih vrst. Večina teh je precej razširjenih in imamo zanje dovolj podatkov za zane- sljive trende, zato je prednostna naloga v prihodnje izboljšati spremljanje redkih vrst. Druga prednostna naloga pa je gra- diti sheme v vsaki državi, zlasti v državah EU. Pri zbiranju podatkov in zaznavanju trendov eBMS sodeluje tudi z državami izven EU in celo izven Evrope, z namenom izboljšati spremljanje stanja metuljev po vsem svetu. eBMS V SLOVENIJI V letu 2022 smo beležili 15 let transek- tnega monitoringa dnevnih metuljev v Sloveniji. V tem času je bilo storjenega veliko terenskega dela, zbranih veliko podatkov in pridobljenih veliko izkušenj. Kljub temu še ni narejenih poglobljenih statističnih analiz, saj so podatki za kaj takega še zmeraj preskopi. To je posledica upada števila transektov in popisovalcev v začetnem obdobju monitoringa in ne- stanovitnosti transektov v kasnejšem ob- dobju. Na število in kakovost popisov na transektih vpliva tudi dejstvo, da se ti iz- vajajo povsem prostovoljno in v prostem času članov Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS). V zadnjih petih letih je v povprečju na leto pri transektnem monitoringu sode- lovalo 6 do 7 popisovalcev. Nekaj dejstev vendarle lahko izluščimo: med transekti se kot vrstno najpestrejši območji kažeta Kras in Goričko, medtem ko je največje število osebkov dnevnih metuljev zaznati v osrednji Sloveniji na savskih prodih pri Ljubljani. Najpogosteje zabeležena vrsta je lešnikar (Maniola jurtina, sl. 3), sledita mu navadni lisar (Melanargia galathea) in mali okarček (Coenonympha pamphilus). Vse tri vrste so v Sloveniji splošno razšir- jene. V prihodnjih letih si želimo, da bi se števi- lo popisovalcev povečalo. To bi nam omo- gočilo kakovostnejšo zbirko podatkov in analize ter verodostojnejše zaključke. V ta namen smo v DPOMS skupaj s kolegi iz eBMS pripravili učni material za nove popisovalce v obliki slikovnih določeval- nih ključev za dnevne metulje. Za metodo 15-minutnega štetja pa je že vzpostavlje- na aplikacija za mobilne telefone v slo- venskem jeziku. Popisi metuljev se pričnejo z aprilom, ko se začne pojavljati večje število vrst, in trajajo do septembra. Beleženje vrst in štetje osebkov se izvajata dvakrat me- sečno po metodi transektnega štetja. To pomeni, da popisovalec hodi po vnaprej izbrani liniji s počasnim korakom in be- leži vse osebke dnevnih metuljev v navi- deznem kvadratu s stranicami 5 m. Pripo- ročljivo je, da je pot, po kateri se popisuje metulje (transekt), čim bližje domu (ali službi), saj to zelo olajša dolgoročno izva- janje popisov. Vsi, ki bi želeli spoznati dnevne metulje v svoji bližini, se lahko pridružite tran- sektnemu monitoringu dnevnih metuljev. Takšen način zbiranja podatkov je nadvse zabaven in poučen. V DPOMS vam bomo pomagali pri spoznavanju dnevnih metu- ljev in izbiri najbolj primernega transekta ter vas natančneje poučili o metodi zbira- nja podatkov. To je lahko vaš pomemben prispevek k ohranjanju metuljev in njiho- vih habitatov. POPULACIJSKI TRENDI METULJEV IN NJIHOVA RAZISKOVALNA VREDNOST Populacijske trende metuljev raziskovalci uporabljajo tudi za raziskovanje različnih pri- tiskov na populacije. Sem štejemo pojave, ki so povezani s podnebnimi spremembami, vpliv pesticidov in drugih onesnaževal (npr. depozicija dušika iz zraka), kot tudi uniče- vanje habitatov in njihovo drobljenje (fragmentacija). Informacijo o trendih na določeni lokaciji lahko uporabimo, da izboljšamo ali prilagodimo upravljanje habitata in zazna- mo težave v najzgodnejši fazi. Indeks travniških vrst dnevnih metuljev kaže upad številčnosti 17 najpogostejših vrst v Evropi za 30 % od leta 1990 do 2018. Lešnikar (Maniola jurtina) je najpogosteje opaže- na vrsta dnevnega metulja na transektih v Slove- niji. (foto: Kaja Vukotić) 2 3