Posamezna številka stane 60 vinarjev. 27. IMIfci. Maribor, doe 8. julija 1920. M. letaHi Uhaja vsak četrtek In velja s poštnino vred hi v Maribora t pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K In za četrt leta 6 K. — Naročnina-Izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja nat Cpravntštvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če »btegsjo 4 strani 40 viru, na 3 straneh GO vbM— Urednhtvo; Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štet. 5, sprejema naročnino, inserate En reklamacij«, I« Inserate se plačuje od enostopne^petitvrste za enkrat K 1*80. Za večkratne ogla3e primeren popust. V oddelku ..Voda naznanila" stane beseda 50 vin. — inseratl se sprejemajo do torka opoldne, Nezaprte reklamacije so poštnine proste. pouk in zabavo. List ljudstvu v Regent — brat In prijatelj kmeta, Minul je regentov obisk v Hrvatski in Slove -niji, vendar vladarjev nastop, njegova neprisiljena prijaznost in ljubeznjivost so vzbudile med narodom ljubezen in vdanost do našega kraljeviča. Regentov ( poset je osobito nas obmejne Slovence potrdil v veri > in prepričanju, da se je mudil na teli tleh sto in sto- j letnih narodnostnih bojev vladar, ki je nam brat glede narodnosti, jezika i» tudi po rojstvu. So nas obiskovali v stari Avstriji vladarji, ki so nam bili naravnost sovražni v narodnem oziru kot Nemci, ki so govorili vse druge evropske jezike, Kazino nobenega slovanskega ne in so se smatrali vsled plemenitega rojstva kot pravcati bogovi, katerim se >e zdelo pod čast, da bi občevali s kmetiškim narodom, kakor je ravno naš slovenski. Vsakega pa, ki je imel čast. da je izmenjal za «Saša obiska z regentom pa« besed, je ganila vladarjeva bratska, domača — jugoslovanska beseda. Kraljevič Aleksander je stal med našimi obmejnimi Slo -venci kot . vzor narodnosti. Zanimal se je za naše narodnostne boje, predvsem pa je kazal sočutje z ubogimi žrtvami, katere je vlačila stara Avstrija po ne-bovpijoče krivično po ječah in zaporih. , Predvsem pa je naša kmetska Jugoslavija lahko ponosna, da ima vladarja, katerega praded je bil priprosto navaden kmet. Torej tudi po svojem rojstvu nas ne nadkriljuje naš kraljevič po takozva-ni žlahtni krvi, ampak so izšli njegovi predniki kot oeli jugoslovanski rod iz kmetske krvi in kmetske hiše. Naši kmetski državi načeljuje vladar kmetske krvi, to dejstvo bodi v ponos tudi našemu slovenskemu kmetu. Ko se je mudil naš kraljevič v Hrvatski in v Sloveniji, je dokazal pri vsaki priliki, da mu je naj- ljubše bivanje in občevanje s priprostim kmetskim aa-rodom. V Zagrebu je sprejel odposlanstvo kmetov, se z njimi razgovarjal, jedel in pil. Hrvatski odposlan-oi-kmetje so bili do solz ginjeni vsled regentove naklonjenosti, ljubezni ter zanimanja, ravno za usodo hrvatskega kmeta. V Ljubljani ga je pozdravila kmetska svatba , mu ponudila čašo vina in kos pogače v cvetju. Re -gent je vse po kmetski navadi ponujeno hvaležno sprejel in se razgovarjal s kmetskimi svati, Kratko in malo, naš mladostni vladar je dokazal javno pred narodom, da se dobro zaveda, da je temelj naše države ravno jugoslovanski kmet, radi tega je sprejemal regent kmetske odposlance prisrčno, kazaje zanimanje za dobrobit glavne opore Jugoslavije — kmetskega stanu. Slovenija in še naši obmejni kraji so imeli čast, da so pozdravili in sprejeli v svoji sredini vladarja, ki nam je vzgled prave narodne zavesti, brat po je -ziku in rojstvu. Vsled teh čednosti, ki dičijo in odlikujejo našega regenta, pa je on sam tudi neprisiljeno pokazal, da je in bo njegov vladarski cilj: dobrobit kmetskega jugoslovanskega naroda. Nam vsem pa regentov sicer kratki obisk ne sme biti samo pena trenutnega navdušenja in ljubezni do milega nam vladarja, ampak se mora v naša srca poglobiti za vedno zavest, da posedamo Jugoslovani vladarja — vsestransko preizkušenega bra -ta, ki bo živel, deloval ter vladal z narodom in za boljšo bodočnost naroda. Ta naša zavest do vse -stransko čednostnega, bratskega in za narodovo dobrobit delavnega vladarja bo pa v nas vkoreninila ndanost, neomajeno zvestobo in pokorščino našemu Aleksandru, katerega nam naj Bog živi ter ohrani. Na orlovski tabor v Maribor! Naše ljudstvo komaj čaka, da se udeleži orlov« skega tabora v Mariboru. Vsepovsod velikansko za -nimanje in navdušenje! Poprašujejo, kako bo na taboru, v skrbi so si, če morebiti ne bodo dobili stanovanj, kako bo s prehrano itd. Pa brez skrbi! V Ljubljani in v Mariboru živahno delujeta pripravljalna odbora z mnogimi odseki, ki so že večinoma vse po -trebno oskrbeli, da bo ljudstvo zlasti glede vožnje, stanovanj in prehrane našlo vse pripravljeno. 1. Vožnjav Maribor. Vsi, ki imajo izkaznice za 20 K in vsi organi -tirani imajo pravico do polovične voznine. Vozili bodo posebni vlaki. A polovične karte veljajo tudi na vseh drugih vlakih od 25. julija do 7, avgusta. 2. Stanovanja. Kdor želr imeti posebej, prenočišče v sobi, mora to posebej naznaniti do 15,. julija Pisarni I. slo -vanskega orlovskega tabora v Mariboru. Cene bodo za posamezne postelje ti—20 K. Ker pa je število postelj zaradi pomanjkanja stanovanj zelo omejeno, se bo večina morala zadovoljiti s skupnimi prenočišči. Skupna prenočišča po raznih šolah in zavodih bodo brezplačna za vse, ki imajo vsaj izkaznico za 20 K in organizirani za 10 K. Tudi ženske dobe skupna stanovanja. V skupnih prenočiščih se boste pač mo -rali zadovoljiti s tem, da boste spali na goli slami. Prinesite pa seboj prt ali odejo oz. koc, na vsak na-<$n brisačo, glavnik, milo. Skupnat prenočišča dobijo le tisti, ki si vsaj do 15. julija zagotovijo izkaznice . Kdor more, naj sd priskrbi stanovanje pri kakem znancu v Mariboru, da ostane'v skupnih prenočiščih tem več prostora na razpolago.. Udeleženci iz mari - j foorske okolice, ki lahko gredo domu, ne dobijo pre -nočišča. Orli, Orlice in dijaki so izključeni od pre -nočišč po hotelih in gostilnah, zanje so določena le :*upna prenočišča. Izjeme se nO bodo dovoljevale. 3. Prehrana. Za organizirane (dijake, Orle, Orlice, organi - \ »rane delavce, učitelje) bo stala skupna enotna hra-■a pri vojnih kuhinjah 20 K na dan (vjutro, opoldno m »večer). Organizirani, ki dobe skupno hrano pri vofuih kuhinjah, morajo prinesti seboj jedilno orodje (skledico, žlico, nož, vilioe). Za vse druge udeležence bo preskrbljena hrana v zadostni meri v mariborskih gostilnah in hotelih. Pripravljalni odbor je že poskrbel, da cene ne bodo previsoke. 4. Dostop k raznim prireditvam. Na telovadišču na Tleznu bodo: stojišča na zemlji, stojišča na vzvišenem lesenem odru in vzvišeni sedeži na tribunah. Do stojišča na zemlji da pravico že taborska izkaznica In ni treba posebno vstopnice. Stojišča na vzvišenem lesenem odru in sedeži na tribunah se morajo posebej plačati. Cene so: Prvih pet sedežev od zgoraj dol po 30 K, drugih pet vrst po 20 K, stojišča na vzvišenem odru i po 5 K. Vstopnice k tekmi (v četrtek 29, in petek, 30 julija): sedeži po 5 K, stojišča po 2 K. Vstopnina ,za koncert po 30 K, 20 K, 10 K in stojišča 5 K. Pristop k zborovanjem raznih društev bo brezplačen. Jugoslovanska Kmetska zveza ima zborovanje v pondeljek 2. avgusta ob 10. uri v kazinu. 5. Taborske iz-kazniee po 20 K dobite pri župnih uradih, organizirani pa pri svojih organizacijah. Zupni uradi so naprošeni, da prijave zbirajo. Iz mariborske okolice, ki se ne vozijo po železnici in dobijo izkaznice po 10 K, naj pošljejo župni uradi prijave v Pisarno I. slov. or -lovskega tabora v Mariboru. Drugi župni uradi pošljejo prijave lahko ali v pisarno v Mariboru ali pa v pisarno osrednjega pripravljalnega odbora v Ljubljani, Ljudski dom-; Organizirani se morajo prijaviti samo v Ljubljano. Kratek čas še nas loči od orlovskega tabora. Zato se požurite in porabite te tri tedne za pridno agitacijo za orlovski tabor! Te dni je poročal nek gospod, ki je prišel iz Cehoslovaške, kako se tam katoliško prebivalstvo navdušuje za orlovski tabor v Mariboru. Kljub temu , da bo za nje potovanje precej drago, jih je že zdaj iz Cehoslovaške priglašenih za orlovski tabor več sto In mi, domačini, bi ostali hladni? Orlovski tabor, mora pokazati, da jo slovenski narod aavedno kr -ščanski narod ! Pomoč poškodovancem po toči» Toča že dolgo, vrsto let ni tako občutno zadela severnih slovenskih krajev, kakor letos dne 26. ia 27. julija. Po poročilih, ki smo jih dobili na verodo* stojnem mestu, je nesreča hujša kot si jo kdo pred« stavlja, ki samo čita o tej uimi. Najhuje je prizadet del rodovitnega Dravskega polja in sicer občine: Rače, Podova, Gorica, Šikole, del Sv. Marjete, Cirkovoe, St. Lovrenc in še deli ne* katerih drugih občin. V tem okrožju je toča uničila poljske pridelke popolnoma* Padala je suha toča celih 10 minut. A to ni bila navadna toča, to so bili celi kosi ledu. Ljudje so še 3— 4 dni po 27. juliju shranjevali kepe ledu, katere so bile sestavljene iz 20—30 točičnih zrnic. Toča je pa^ dala s tako silo, da sta pšenica in rž popolnoma se-sekani. Ne enega zrna ni nikjer. Njive, kjer je bila sejana koruza, so popolnoma gole. Tako lepo je obetalo! A sedaj je uničeno vse! Ljudje obupavajo. Ve» lika draginja vseh kmetskih potrebščin je požrla že skoro ves prihranjen denar, tudi živil ni. Ljudje vi-jejo v obupu roke in se povprašujejo: Kako se boma preživeli? Da bodo čitatelji imeli nekoliko slike o grozoti neurja, navedemo te-le podrobnosti: v občini Gorica je toča pobila 7 kokoši, ki so se nahajale za čas neurja na prostem. Po končanem neurju so ljudje na Dravskem polju našli ubitih večje število zajcev. V bolnišnico so pripeljali fanta, ki ga je zadel kos ledu s tako silo na glavo, da mu je ranil črepi-njo. Na mnogih hišah je toča razbila skoro vso strešno opeko. Se oelo krompir je. uničen na mnogih krajih. Slovenska kmetska zveza se je obrnila do naših političnih oblasti in do vlade v Ljubljani in Beogradu s prošnjo, naj se hiti ponesrečencem na po -moč. NaSa prošnja je našla povsod ugoden odmev . Mariborski okrajni glavar dr. Srečko LajnŠič se jo takoj po odhodu regenta Aleksandra podal v spremstvu zastopnika davčne oblasti, finančnega svetnika Novotnyja v občine, kjer je divjalo neurje. Ravnota-ko je storil tudi vodja ptujskega okrajnega glavarstva, dr. Pirkmaier. Za mariborski politični okraj se je storilo do-sedaj sledeče: V najbolj prizadetih občinah (Rače« Podova, Gorica, Sv. Marjeta na Dravskem polju , Gradiška, Dobrenje, Na Ranči, Pesnički dvor, del Lajteršberga, Vosek in Grušova) se je takoj ukinilo izterjevanje zemljiškega davka. Posestnikom v vseh' občinah, ki so prizadete po toči, se bo odpisal davek, ako takoj naznanijo škodo davčni oblasti. Okrajni glavar dr. Lajnšič je dal v Prekmurju takoj nakupiti dva vagona semenske ajde po 6—8 K 1 kg. Ta ajda se bo po lastni nakupni ceni oddajala posestnikom , vmičarjem in najemnikom, ki jim je toča uničila pridelke. Za ubožne sloje je okrajni glavar izposloval 100.000 K podpore, ki se bo razdelila tako, da se bo revnejšim dajalo cenejšo ajdo in živila. Pri okrajnem glavarstvu se je sestavila komisija, ki bo sprejemala prošnje in bo delila ajdo in podporo. V to komisijo pošljejo svoje zastopnike okrajni zastopi mariborski, slovenjebistriški in šentlenartski. Kakor posnamemo iz pisma, ki nam ga je poslal vodja ptujskega okrajnega glavarstva, se ceni škoda v ptujskem okraju na več milijonov kron. O tem je poročal predsedniku deželne vlade in prosil, da izposluje pri ministrstvu za prehrano in obnovo zemlje podporo za nakup se -menskega zrnja, posebno ajde, da zemlja letos ne bo ostala prazna. Ravnatelj odseka za prehrano je ob -ljubil .pomoč za prvo najnujnejšo potrebo. Davčna oblast bo tudi v ptujskem okraju odpisala davek ti« stim posestnikom, ki bodo škodo takoj podrobno naznanili. Za posestnike, ki jim je toča preo.;« streho, je vodja okrajnega glavarstva zasigtfii.1 cpeko pc primerni ceni. Prepotoval je tudi vse prizadete kraje. Ra?un tega bodo v ptujskem okraju občinske komisije takoj precenile škodo pri vsakem posamezniku ter bodo ugotovile premoženjske razmere. Na ta način se bo zasiguralo preživljanje onih ljudi, ki so mi sili. Mariborsko okrajno glavarstvo je izdalo na oE-fiinska predstojništva ta-le dopis: „Pozivam Vas, da takoj potrebno uklrfenete in sicer: 1. radi odpisa davka. Da se laliko davek odpiše, napraviti je seznam tistih poljedelcev, katerim se je povzročila škoda. !z seznama mora biti razvidno: a) ime poškodovanca, b) bivališče (hišna štev.), o) ali je toča, oziroma neurje uničila ves pridelek ali samo en del pridelka. V zadnjem slučaju se morajo navesti številke parcel, katerih kulture so uničene ali poškodovane, nadalje vrsta kulture in koliko žetv6''se je pričakovalo, koliko odstotkov žetve pa je toča uhiL čila. 2. Nadalje je kmete opozoriti, da je podpisani urad nabavil s Prekmurja semensko ajdo. Treba je, da občina najnujnejše poroča, koliko semenske ajde potrebuje za vse prizadete v občini. 3. Prehranjevalni urad okrajnega glavarstva je dal za posebno prizadete in uboge poljedelce na razpolago 100.000 K . Opozarja se na to občinska predsfpjništva s povabilom, da naznani semkaj one občane, katerim sta neurje in toča povzročila posebno veliko škodo in ki si vsled pomanjkanja sredstev ne morejo preskrbeti' semenske ajde ali drugih semen, ali pa trpe vsled poškodb po toči pomanjkanje." Pozivamo tem potom vse Občinske tirade, da takoj naznanijo pristojnemu okrajnemu glavarstvu škodo, povzročeno po toči in neurju in da pri vsakem posamezniku na licu mesta ugotovijo, koliko odstotkov pridelkov je uničenih in koliko je treba podpore. Posestnik pa, ki bo zamudil prijavo, bo kriv , če se mu ne bo odpisal davek in ne bo dobil semenskega zrnja. !ri Slovensko ljudstvo v krajih, katerih1 ni zadela ■toča, pa prosimo, da daruje za uboge ponesrečene brate in sestre na Dravskem polju in v SWenskih goricah. Kdor hitro da, dvakrat da. Denarni pri -spevki se naj pošiljajo na naslov: „SlovN. kmetska zveza, Maribor, Cirilova tiskarna." Na odrezek naj vsakdo napiše, da je za poškodovance po toči. Živila pa se naj pošljejo naravnost na okrajna glavarstva ▼ Mariboru in Ptuju. Tajništvo Slov. kmetske zvezo v Mariboru. politični ogled. 'Jugoslavija. O obisku regenta Aleksandra v § Hrvatski in Sloveniji so prav lepo pisali tudi beo -grajski listi. Kraljevič sam se je iz Beograda zahvalil brzojavnim potom hrvatskemu banu ter predsp;d -niku Slovenije za navdušeno prisrčni sprejem, deli obisk našega vladarja je nad vse ugodno vplival glede utrditve naše države na znotraj, pa udi vsem sosednim državam je dokazal, da je SHS kraljevina nekaj nerazdružljivp edinega. Za regentom so se vrnili v Beograd tudi poslanci, začele so se seje narodnega predstavništva, na katerih se pred vsem obravnava volilni zakon. Demokrati (liberalci) bodo stavili v parlamentu predlog, da se- uzakoni že zibani „kancelparagraf." Italija. Notranje politične razmere v Italiji so se zadnje dni zelo poostrile. Povsod po Italiji po večjih mestih in tudi po deželi so na dnevnem redu u-staje delavskih mas, ki se doigravajo med prelivanjem krvi ter smrtnimi žrtvami. Tem vstajam pa sledijo štrajki brez konca in kraja. Tudi na Trst so se že razširili upori italijanskega-vojaštva in generalni štrajk. Poslanci v italijanski zbornici ostro grajajo nastop vlade napram Albaniji in glede jadranskega vprašanja. Menda se bodo začela zopet pogajanja med Italijo in Jugoslavijo v svrho poravnave glede Reke in Jadrana. Tudi na Reki strašno vre med ta-mošnjim prebivalstvom, ki je naveličano D'Annunzi-jeve strahovlade. Iz Albanije bodo pa odnesli Itali jani pošteno razbite glave in sramoto. m Avstrija. Nova avstrijska vlada bo sestavljena iz treh glavnih strank. Volitve v avstrijska narodno skupščino pa bodo 17. oktobra t. 1. Po Avstriji, oso-bito Nižje-Avstrijskem, se zelo širi stavka poljskih delavcev. , Nemčija. Nova nemška vlada, na čelu jej drž. kancler in vodja nemškega centra (združenih kršč . strank) Fehrenbach se je že predstavila novi nemški državni zbornici. Nemški finančni minister je sam priznal, da znaša ves dolg Nemčije 205 milijard K mark. . t\»1ilUU»Ii t Husija. Boji med ruskimi boljševiki in Poljaki j se nadaljujejo. Poljakom se godi slaba, ker je njihova armada v popolnem razsulu, nima nobene odporne sile več in neprestano beži na celi črti pred pro-dirajočimi boljševiki. Ruske čete so že prekoračile gališko mejo in ogrožajo Lvov. Poljaki prosjačijo za pomoč v ri cntonti, naj zastavi onh svojo pomoč; da ] ustavi boljševiško povoden j preko1 Poljske. Tudi Ru-munija je proglasila splošno mobilizacijo, ker so se obrnile boljševiške čete, ki so zasedle Ukrajino, proti novi rumunski meji z namenom, da zasedejo Bosara-bijo. yu> , v Hmsfska zvez a. Naznanila. SEodi Kmetsko zveze. V nedeljo, 11. Julija, bo v Guštanju na Koroškem po sv. opravilu shod Kmetske zveze. Govori urednik M. Krajnc. Zborovanje Jugoslovanske kmetske zveze za vso slovenske pokrajine bo ob priliki orlovskega tabora dne 2. avgusta ob 10. uri dopoldne v Maribor^" v dvorani kazine. Vsaka krajevna organizacija je f obvezna, da pošlje na vsakih 50 članov vsaj enega zastopnika. Na zborovanju bo govoril ministor dr.. A. Korošec. poročila. Sv. Lenart nad Laškim je ena naših najbolj zavednih župnij. Ta župnija je bila prva, ki je podpisala majniško deklaracijo. Odkar imamo Ju- ; goslavijo, so priredili tam že tri shode. Zadnjo tleljo '4. julija smo imeli četrti, krasno obiskam shod. Priredila ga je Kmetska zveza. Govornik M.. Krajšo je opisal delovanje Kmetske zveze zlasti na gospo darskem polju. Somišljenik Deželak od Sv. Miklavža je predlagal naslednje resolucije, ki so bile- soglasno sprejete: 1. Zahtevamo, da se najvišje cene ne določajo enostransko samo živini in poljskim pridelkom , ampak ravnotako vsem potrebščinam, ki jih mora naša kmetsko ljudstvo kupiti. 2. Cene kožam naj se ze-načijo cenam živine, da se tako znižajo neznosne cene usnja. 3. Dohodninski davek naj se začne še le pri dohodku 12.000 K. 4. Obsojamo najostreje veri in Cerkvi sovražni šolski načrt liberalnega „Prosvetnega odbora." 5. Zahtevamo, da imajo krajni šolski odbori pravico določevati, ali naj bo v šolah njihovega okoliša poldnevni ali celodnevni pouk. 6. Zahtevamo široko samoupravo in žensko volilno pravico tudi z.a konstituanto. 7. Odločno odklanjamo takoimenovani ^kancelparagraf", ki nam ga hočejo vsiliti liberalne stranke ter zahtevamo za svoje duhovnike tisto svo -bodo govora, kakor jim jo daje Cerkev, ki ima edina pravico duhovnikom v hiši božji ukazovati. i Za Kmetsko zvezo so poslali pristaši občine Kapela po zaupniku Francu Eilecu 102 K. Mladinska organizacija. Priredite^- v Jarenini. Dne 4. julija se je v staroslovenski Jarenini zbral cvet slovenskega ljudstva Slovenskih goric. Dopoldne se je vršil dekliški shod za obmejne kraje. Cerkveni govor je imel naš narodni buditelj č. g. Evald Vračko. Na dekliškem taboru, kateremu je predsedovala Anica Krenova, Sta nastopila kot glavna govornika: Cilka Krekova yi Ljubljane .(sestra rajnega dr. Kreka) in profesor ar. Capuder iz Maribora. Govorile so £p> Številne za-stopnice dekliških zvez iz vseh obmejnih" župilij — isti dan popoldne se je na občinskem travniku vršila velika orlovska prireditev. Taborišče, na katerem se je zbralo 2000—3000 ljudi, je bilo lepo okrašeno. Sodelovali so ti-le odseki: Orel in Orlice iz Maribdra, Sv. Križa nad Mariborom, St. Iija, Orel iz Smarii-na pri Vurbergu in iz Jarenine Ljudstvo je z zanimanjem zasledovalo telovadbo Orlov in 'Orlic, prav posebno pa obeh vrst naraščaja. Vse oči so bile o -brnjene na malega štiriletnega Orlica, Kosovega Karleka, ki se je prav moško sukal. Nastop vseh vrst je napravil na občinstvo globok utis. Orii in Orlice so se splošno priljubili. Na taborišču sta govorila urednik br. Zebot in prof. br. dr. Capuder . Da je slavnost lepo uspela, je mnogo pripomogel dobro izvežban jareninski pevski zbor, godba iz St. Petra in staroznana gostoljubnost vrlih Jareninča -nov in Jareninčank. Slavnosti so se udeležili naši obmejni župani, poverjenik dr. Verstovšek, vladni komisar dr. Leskovar in mnogo Mariboržanov. Slavnost v St. Ilju. Dne 8. sept. bomo obmejni Slovenci obhajali lOletnico otvoritve Slov. doma in obenem veliko proslavo osvoboditve obmejnih krajev izpod tujčevega robstva. Slavnost bo združena s telovadbo Orlov in Orlic. Naša društva v severnem delu Slovenije prosimo, da nas obiščejo in za 8. september ne, vpržzorijo kake večje prireditve. — Slav-n osi il i odbor. Dekliški in ženski tabor pri Sv. Ignaciju na Pohorju. Dekleta in žene Dravske doline in Pohorja od Maribora do Dravograda! Pridite! Spored smo naznanili že v zadnjem „Gospodarju": Procesija z Najsvetejšim, pridiga, sv. maša, zborovanje zunaj cerkve, litanije. Dozdaj se je priglasilo že 13 govornic iz 11 župnij. Tudi žene nastopijo. Železniška zveza tja in nazaj je nad vse ugodna. Vsaka bo lahko že isti dan doma. Upamo, da bo naš dekliški in ženski tabor pri Sv. Ignaciju uspel nad vse sijajno! Pridite! Teharje pri Celju. Orlovski tabor pri nas je prav lepo uspel. Ob 8. uri zjutraj je pričakoval do -mači odsek bratska društva pri krasnem in umetniško napravljenim slavolokom. Kmalu je prišel sprevod iz Celja, krasna vrsta mladih in krepkih moči na čelu konjenica, nato dobro izvežban a železničarska god ba iž Ljubljane, za godbo zastave, člani okoli 120 v krojili, naraščaj čez 50 v krojih, Orlice, gojenke, dekleta v narodnih nošah in končno dva okinčana vo -zova. Pozdrav je bil kratek, bratsko iskren. Sprevod se je vil nato proti novi farni cerkvi, kjer je bilo nešteto domačinov in gostov, raz hiš pa so plapolale slovenske trobojnice. V cerkvi je blagoslovil mil. g . opat iz Celja novo zastavo teharskega Orla,-delo, ki je v čast g. arhitektu Vurniku, č. šolskim sestram V Mariboru in ponos teharskega Orla. Cerkveni £ovor je imel č. g. (župnik Gomilšek, njegov govor je ofegal mladini v srce. Po sv. maši se je sprevod podal na telovadišče. Teharski Orli so prikorakali s starodavno zastavo Mlinarjevega Janeza, z znamenjem te -harske svobodo in plementosti. Tabor je otvoril brat Tratnik, pozdravil navzoče, predvsem pa staročastiti znak Teharčanov, zastavo Mlinarjevega Janeza, ter podal besedo slavnostnemu govorniku dr. Puntarju iz Ljubljane. Kakor pada zlato pšenično zrno v sveže razorano njivo, tako so padale besede v mlada srca, da obrodijo sad krščanskega življenja »n dela. Po - peidne ob trah se> je vršila javna telovadba, kjer je pokazalo celjsko orlovsko okrožje svoje dc4® in moč. Do viška pa je prikipelo navdušenje pri orodni telovadbi, pri kateri se je prav posebno odlikoval brat Kermavner, Naprej teharski Orel. Dva nova telovadna o'ifiseka. V St. Ilju v Slov-; gor. so ustanovili Orla in Orli«e. Orkm načeljuj© trgovčev sin br. Drago Swaty, Orlicai© pa s. Dragica HasCi -j---—-—————r----- Tedenske novice. Rojstni dan kralja Petra. Prihodnji pondeljelč dne 12, julija obhaja Njegovo Veličanstvo, naš kralj Peter svoj rojstni dan, ki je zajedno državni praz -nik. Po vseh cerkvah naše širne, kraljevine se bodo ta dan vršile slovesne službe božje. Regent odlikoval slovenske Orle, Regent A -leksander je ob priliki svojega poseta v Sloveniji odlikoval tri člane OZ, in sicer: br. Josipa Pirca, predsednika OZ. z rodom sv. Save IV. razreda, dr. Pavle Kržan, načelnika OZ. in br. Hvale Jožefa, člana Zveznega vaditeljskega zbora z redom sv. Save ,V tedne. Marijine družbe in Dekliške zveze prav posebno prosimo, da začnejo po vseh župnijah z veliko vnemo pripravljati vence. Mladeniče in može pa prosimo, da vence nekaj dni pred. 29. juM-jem pripeljejo v Maribor, Pojasnila daje Pisarna za I. slov. orlovski tabor iv Mariboru, Koroška cesta št., i, I. nadstropje. Po mariborskem okraju pobira podpise pri žu -panili nek velik mož in pravi, da se gre proti carini. Poleg tega agitira za preperelo Samostojno ter zabavlja na vse pretege čez dr. Korošca in našo stranko. Tako nam poroča župan iz mariborske okolice. Po svojih ljudeh smo izvedeli, da ta agent ni nihče drugi nego brezposelni šafar Schnuderl, Ce bi tukaj res šlo za carino, ne bi nič rekli", a gre se samo za politično agitacijo. Našim ljudem povemo, da je naša stranka na merodajnih mestih glede carine i-tak vse storila. Samostojna) bo razglasila: tolik» » toliko županov je na strani Samostojne. Ne nasedite takim agentom. Poroka. Poročil se je v Ljutomeru g. J. Stu-liec, tržan z vrlo Marijino družbenico Tdko Breda-novo na Ivamenščaku. Gostje so se pri boguto oblo -ženi mizi spomnili tudi Dijaške kuhinje v Maribora ter nabrali znesek 62 K. Bog plačaj vsem! Novoporo-čencema obilo sreče! — V Breznu ob Dravi se pa je 19. junija poročil posestnik Fr. Jenčič z gdč. Marje-ico Sonns, hčerko prejšnjega jK)sestnika iste hiše. Bilo srečno! Umrl» je 5. julija t. 1. v javni bolnici gospa Ana Gorup, soproga paznika v moški kaznilnici. N. p v miru. Zavedni primorski rodbini pa naše so-žalje. Ludovik Kresnik, znani voditelj štajerčijancev, je umrl v Crešnjevcu pri Slov. Bistrici dne 2. julija.« Pokojnik je bil mnogokrat kandidat nemškutarske 8. julija 1920 SLOVENSKI GOSPODAR Stran 3 stranke za državni in deželni zbor proti slovenskim kandidatom, pa je vsakokrat propadel. Ko so usta -novili Samostojno kmetijsko stranko, je bil njen goreč pristaš in agitator. Doslednost socijalnih demokratov. V Jugoslaviji in v Avstriji se socijalni demokratje strogo držijo osemurnega ciclovnika in bi lopnili po vsakem, ki bi si drznil staviti kak predog, da bi se ri Sv. Ignaciju na Rottenbergu, iara St. Lovrenc. Vprašanje šmarskemu „samostojnemu" advokatu dr. Zabukovšeku. V kakšne kulturne namene ste blagovolili naklonili znesek 400 K, ki ste ga dne o. junija ^prejeli od več naših pristašev in o katerem ste izjavili,"da ga nočete ohraniti zase? Ali ste ga že odposlali in kam? „Za staro pravdo"?!! — Radovednež. Važno za potnike. Po naši državi ne rabijo potniki nobenih posebnih potovalnih listin» zadostuje , da se vsakdo izkaže s kako osebno legitimacijo. Drva za družine padlih oficirjev, voj. uradni -kov in podoficirjev. Gospod minister vojne in mornarice je odobril, da se do nadaljne odredbe lahko iz -dajajo drva iz vojaških skladišč družinam oficirjev , voj. uradnikov in podoficirjev, ki so umrli oziroma padli v teku zadnjih vojn, i. s. se bodo izdajala drva v onih množinah, kakor oficirjem (po zakonu o u -strojstvu vojske). V poštev prihajajoče osebe naj se zglasijo do najkasneje 15. julija 1920 pri komandi mesta Maribor. Drž. posredovalnica za delo, podružnica Maribor, sporoča, da se je v času od i. januarja 1920 do 30. junija 1920 poslužilo zavoda 0278 strank in sicer 2551 delodajalcev in 3727 delojemalcev. V teh 6 mescih je bilo posredovanih 1568 služb. — Državna posredovalnica posluje za vsakogar povsem brezplačno dnevno od 549. do 12. in od 14, do 16. ure. Na razpolago so vedno delavne moči najrazličnejših poklicev. Dopisi naj se pravilno frankirajo in za odgovor prilagajo znamke." Osnovni pojmi opisne geometrije. Sestavil F. Jeran, profesor na državni realki v Ljubljani. Cena z doklado vred 45.60 K. Založila Jugoslovanska knjigarna. To je prva slovenska knjiga opisne geometrije. Realoem, posebno iz 4. in 5. razreda, realnim gimnazijcem, obrtnim šolam in tehnikom bo vrlo dobrodošla. Ciospod^rsfvo. Občni «bori Kmetijskih podružnic. Kmetijske podružnice naj skličejo občne zbore z dnevnim re -dom: Volitev delegatov. Občni zbor se pravilno razglasi, če je 14 dni prej objavljen v „Kmetovalcu." I Gospodinjski tečaji po deželi. Poverjeništvo , za kmetijstvo priredi tudi v letu 192(^—1921 več gos- i podinjskih tečajev po deželi, ki imajo pričeti jeseni in j trajati po 10 tednov. Prvi tečaj se vrši od 18. oktobra do 24. decembra t. 1. in drugi tečaj od 3. januarja do 15. marca 1921. Za te tečaje lahko prosijo županstva, župni uradi, kmetijske podružnice in druga društva. V gospodinjski tečaj se sprejema po 16 do k \|ečj(jfliu 20 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) iiosijo, dekleta, stroške za učiteljice in učne pripomoč-t|e prevzame poverjeništvo za kmetijstvo, potrebne prostore s pritiklinami za tečaj in za dve učiteljici , kakor tudi potrebna drva pa mora poskrbeti dotično županstvo, župni urad, društvo itd. Imenovani inte -resenti, ki želijo prirediti letošnjo jesen ali po zimi gospodinjski tečaj, naj se obrnejo na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani zadnji čas do 20. t m. Konjerejski sosvet. Pri poverjeništvu za kmetijstvo je bil ustanovljen konjerejski sosvet, ki ima nalogo, dajati poverjeništvu nasvete, kako se naj pospešuje konjereja in kako se naj preskrbujejo sred -stva za ta namen, kako se naj ustanavljajo, in vzdržujejo konjerejski zavodi, kako naj se nabavljajo plemenski konji, kako se naj določajo državne podpore za konjerejce, določevanje in razdeljevanje vsakoletnih premij in končno, kako se naj uredi promet, oziroma kupčevanje s konji, kot: konjski sejmi, izvoz in uvoz konj itd. Konjerejski sosvet bo oddajal mnenja o načrtih za zakone, ki se tičejo konjereje. Čebelarjem! V nedeljo dne 11, julija t. 1. )b 3. uri popoldne bo čebelarsko predavanje pri Kumru v Slatinah, občina Šmartno ob Paki. Predavatelja gg. Pečar in Piki. Čebelarji Savinjske doline pridite v obilnem številu! Davek na vojne dobičke. „Gospodar" je že pi -sal svoj čas o potrebi uvedbe davka na vojne dobičke. Vojnodobični davek so upeljali, vendar vtafef ne- ' rodni obliki, da bi bil izzval, ako bi ga. bila izvajala . davčna oblast, upor srednje stoječega ljudstva na do- i želi. Potom tega davka bi bili že itak preobdačeni kmetje še bolj priviti z davčnim vijakom, ker ta vojno dobična postava je prištevala tudi srednjega kmeta med vojne dobičkarje. Hvala Bogu, slednjič je li -nančna- oblast vendarle uvidela kozla, katerega je u-strelila z novim davkom, na vojne dobičke, ministr -stvo financ je odredilo brzojavnim potom, da se naj ustavi takoj vsako poslovanje zakona o davku na vojne dobičke. Finančni minister Stojanovič je obljubil, da bo predlagal, da se zviša takozvani eksistenčni mini -mum glede dohodninskega davka za 100%, torej na 3200 K, med tem ko se je začenjala odmera dohod -ninskega davka dosedaj pri 1600 K. Letošnja svetovna žitna letina. Letošnja sve -tovna žitna letina ne bo zadostovala potrebi. Le malo je držav na svetu, katere boclo pridelale za svoje prebivalstvo dovolj žita. Francija, Romunija, Ukrajina in Madžarska se bodo mogle same prehraniti, koliko žita jim bo preostalo za izvoz, se še ne ve. A -merika letos ne bo mogla z žitom oskrbovati Nemčijo, Avstrije in Italije. Argentinija, Kanada in Indija bodo morale z žitom zalagati' Anglijo. Rusija, katera bi mogla vso Evropo zalagati z žitom, vsled promet -nih ovir, ne bo prišla v poštev. Iz naše države se bodo mogle izvažati sledeče množine žita: pšenice 1 milijon meterskih stotov, ječmena iy2 milijona, ovsa 800.000 meterskih stotov in koruze 7. milijonov meterskih stotov. Žitne cene na svetovnem trgu ne bodo padle, nasprotno, bodo narastle. Ako računamo pše -nico po 600 K, ječmen po 500 K, oves po 350 K in koruzo po 400 K, meterski stotr znaša vrednost preostanka našega žita 4 milijarde kron, ako pa vzame -mo v poštev svetovne cene, dobimo 6 milijard kron. Izkupiček za izvažano živino bo letos znašat 3/4 mil-jarde kron, torej bomo izvažali za 9 mil:ard kron . Te ogromne številke niso morda kako domišljija, mar več temeljijo na poprečnih podatkih vzadnjih 10 let pred vojno. Ako bo naša izvozna politika pametna in ako ne bodo imeli židje svojih rok vmes, bo naš izvoz zelo dvignil vrednost našega denarja, ugled naše države in blagostanje državljanov. Carina za fižol je znižana od 100 dinarjev na 20 dinarjev za 100 kg. . Cena sladkorju je padla od 80 K 1 kg na 60 K 1 kg. V Zagrebu se dobi sladkor že po 48 K kilo -gram. Gospodarska zadruga za Maribor in okolico naznanja svojim članom, da ima v zalogi večjo množino podplatov in gornjega usnja. To usnje se bo delilo od pondeljka naprej in sicer v Vetrinjski ulici štev. 9. Drag*inja in cene v Avstriji. Tudi v Avstriji se opaža stalno padanje cen. Pšenica stane 1500 K met. stot, rž 1000 K, ječmen 900 K, svinjsko meso 150 do 160 K kilogram, govedina 100—130 K, salame po 100 K, perutnina 150—260 K, cene za jajca so padle od 7—8 K na 4—5 K za komad; krompir, ki jo stal še pred nedavno 8.60 K, stane sedaj 5—0 K kilogram , grah 35 K. leča 40 K in sladkor 140-160 K 1 kilogram. iieno in krmljenje konj. Mnogo je še kmetovalcev, ki menijo, da je za. konje vse seno, tudi takoime-novano kislo seno, katero je zrastlo na močvirnih ali sploh na vlažnih travnikih. To pa ni res. Konjem je treba pokladati v primernih množinah tečno seno, torej takšno seno, ki je bilo pokošeno, ko je bila trava v najlepšem cvetju, nepokvarjeno in pa že povreto ali izpoteno seno. Vsako seno se namreč, ko ga po -spravimo na kup ali v sklad pod streho, izpoti ali zavre (to veetje traja kake štiri tedne) in preden se ni izpotilo. naj se konjem ne poklada. Sveže, nepo -vreto seno je namreč težje prebavljivo in prizadeva razne nadl<$nosti in tudi bolezni. Preveč sena — in naj je tudi prav dobro — ni treba dajati konjem, ker. sicer jih napenja; tudi se po senu radi pote. Sred-njetežkim konjem zadostuje 5—7 k.u na dan in ne več nego l'A do 2 kg rezanice. Ko so konji zjutraj in o-poldne povžili krmo. privošči naj se jim nekoliko počitka, da lahko krmo prebavijo. Kadar se bliža čas težkega dela, treba,, ,da jih več dni krmimo z izdatno jv-rmo,. Sploh moramo že od svoje mladosti ves čas i iob;;o krmiti konja, če hočemo, da bo krepak in v -[drjyen ]jri delu. Pojds živine in vozov. Vlada je odredila, da se naj popiše po celi naši državi število živine, vozov in opreme. Ta j)opis bodo izvršila županstva pod nadzorstvom okrajnih glavarstev. Meseca septembra pa se bo lotila štetja živine in vozov še vojaška oblast, da dobi opogled, kčfliko ima naša država živine in vozov za slučaj vojne. Slama za orlovski tabor. Pisarna I. slovanskega orlovskega tabora potrebuje 600 meterskih stotov slame in sicer od otepov. Kdor je ima na razpolago, naj vsaj do 15. julija naznani množino in ceno. Naslov: Pisarrjji I. slovanskega orlovskega tabora v Mariboru. č Dopisi. to, Remšnik. Pri nas se je vršila Birma. Knezo* škof je prišel že zvečer prej iz Brezna. Za sprejem smo pripravili po skromnih močeh sedem slavolokov., Številno, streljanje, mlaji in razni okraski so kazali ljudsko veselje nad visokim obiskom. Cerkev je bila ozaljšana z^novim nastavkom na glavnem altarju, le-pp delo. domačega umetnika g. Sojča; orgle so bile popravljene z novim prospektom, venci in rožice so pričale o gorečnosti ljudstva za hišo Gospodovo. Na dan sv. birme se je zbralo obilo ljudstva v cerkvi, 'kjer je goreče molilo ter skrbno poslušalo pridigo g. nadpastirja. Birmanih je bilo 124. Celje. Tukajšnji trgovci se kar ne morejo privaditi, da bi začeli z nižjimi cenami, ampak ravno nasprotno. Ce se pa kdo predrzne vprašati, kaj je z znižanjem cen, o čemur se toliko piše po časopisih % ga pa čisto po domače nahrulijo. Zadnji čas opažamo, da so trgovci na deželi, kateri med časom vojne niso imeli (oliko priložnosti, si kovati milijone, začeli že polagoma popušSSti pri cenah, v mestu še tega ni poznati. Čudimo se le, da kmetje iz dežele še vedm, nosrjb svoj žuljevo'prislužen denar mestnim krvosesom, prezirajo pa domače trgovce, kjer bi mnogokrat kupili ceneje. Imamo v Celju trgovca, kateri je pred nedavnim prodajal sukno z dobičkom 150—200 K pri enem metru in zopet drugega, ki je „zaslužil" pri 1 zaboju vžigalic okoli 2000 K (beri: dva tisoč kron)! Gornja Savinjska dolina. Danes je stremljenje vsake pokrajine, ne dajati surovin iz rok, ampak jih izdelovati in izdelek prodajati. To mora biti načelo vsakega zdratega, narodno naprednega okraja. Ravno Gornja Savinjska dolina še spi v tem oziru . Koliko lesa se nahaja v 'tej dolini? Koliko se ga izvozi rezanega, kakor tudi okroglega? Ali bi ne bilo boljše, pošiljati izdelke iz tega lesa, kakor: pohištvo, stavbena dela, po katerih je sedaj .toliko popraševa-nje? Ce mora obrtnik na Hrvatskem ali vSrbiji shajati, ki tako drago plača naš les, zakaj bi naš obrtnik hodil v tujino si iskat kruha, ko ga ima na do -mači grudi .r¡poročili pošljejo Pisarni za I. siov. orlovski tabor. r Maribofu. ' Z u p n e u r ;i\Lc opozarjamo na notico „Ku -. harji". S 1 o v e n s k c p e k e v Mariboru in okolici o-pozarjamo, da naj .Pisarni za 1. slov. orlovski tabor v Mariboru", Koroška cesta št.. 1, naznanijo, če želijo v dnevih tabora prodajati v šotorih pri telovadi- šču svoje pecivo. __________ Pristaši! &m te a n&ie liste I Hali naznanila. | Razna s Jurij Juteršnik slikar ia pleskar, Maribor, Bran-iisova ulica 8, se priporoča za Isvrševanje vseh v to stroko spa-dajočih deL 854 PRVA SLOV. BRIVN1GA Msaiilwa(TeietliofiTa)Bl.22 (preje g. Orecllič) se slanemu občinstvu priporola. Za točno in g čisto postrežbo jamči FRAN NOVAK, BRIVEC Ml I« na dva tečaja in stope ilLllli g stanovanjem in nekaj Kemije se da t najem. Vpraša se pri Florjane Sodia, Stranice pri Konjicah. 584 Sejmi t Ormožu. •d dane« aaprij se vlšijo gladeči sejmi: I. Letal blagovni in živinski sejmi: 1. Na evetai pondeljek. 2. Pondeljek po sv. Jakoba ; ta sejem se Trii letos t pondeljek, 2. avgusta. 8. Martinov seiem, dne 11. nov. n. Meaeiai živinski sejmi: Vsak prvi pondeljek v meseca, razve* v aprila, avgasta in nov, m. Svtajskl sejmi: Vsaki torek v tedna. Promet z živino je popolnoma prost. 569 OBČNI ZBOR Podružnice kmetijska dražbe is Slovealje v PTDJU j« v nedeljo, dne 18. julija 1920 ob 9. ari predpoldne v dvorani pri g. Zapaaiičevi. Ker bo na tem ob Snem zboru volitev zastopnikov es jesenski družbeni občni zbor, oadalje določiter predlogov za ta občni zbor in predavanje g. sad j. učitelja PrivI» o sadjarstvu. Vabimo vse člane k obilni udeležbi. »75 Odbor. Kupi Ml .......................— Lastniki gozdov pozor! Kdor želi svoje gozdove, ki so za posekati, predati poštenemu lesnemu trgovca, naj naslovi z navedbo velikesti gozda, tozadevne ponudb« as upravo lista. 6«9 Kesti, ščetine, start železo, cunje kupuje vsake množino po najvižjib ceaah. KAMEL SIMA, POLJČANE. Preda se s Proda se posestvo ajive, travniki, veliki Badoaosaik, vinograd, ho sta, velika poslopja, seno, otava, slama, preža. Povpra Sati pri GaBpar Popovič, Brezje it 17, pošt* Loče pri Poljčanah. S»5 VINOGRAD i sečni* gozd«», eao uro od Ptnja je na prodaj. Vpraša se pri Lorger, Ped mostom 7, Maribor. Na debelo I Na drobno! OBLEKO. Priproste in najfinejše. Točno in solidno delo. Dobro blage. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, •ravika ulica št. 16, (pri starem mostu). Ml 7iri*hi/»1 pol-poni, 3 leta, | 'Jl um C i l kostanjeve barve, kretka ia bTez vsake hibe, se proda. Naslov v opravi lista. £59 Pn«Acfvn se Proda T bli" JTUSt5StVU iini Pragarske-ga, broječe 7 oralov vinograda, njiv sadonosaika in hoste. Kje, pove Frane Požgaa, Popovei Sele pri Ptuja. 577 Ajda za semeni «a Grobelšek. Maribor, Aleksandrova cesta 77. 592 Breje krave ter dojne krave, 4 leta star krotek poni, 1 ia pol leta staro žre-be se takoj proda vsled opustitve živinoreje. Vpraža se: Maribor, Glavni trg št 4 v tTgovini 582 VAT v dobrem stanu za enega T \JLk ^nja se preda v Dogošah it. 45. Mariber. 587 Zlato uro. ^ZIZ] uro nihalnico, prstane, uhane, zapestnico, pristea biserna ovratna verižica, srebrne žlice, perspektiv, gor. trider, gramofon, lepe podo-bd, pdrzijske preproge, srbske preproge, pogrinjalo za divan, lepo salonsko obleko, Balonski jaket, modai telovnik, cilinder-klobaki, razno moško, žensko ia otroško obleko, bluze, klobuke, čevlje, plašče, kostume, razno perilo, za-store, svetilke, svečnike, likalnike, čaše, steklenice, vaze, spalno sobo is hrastovega lesa, spalni divan, koče, otroško postelj, veliko omaro, stol', salonsko mize, kop. banjo iz pločevine, sing. šivalni stroj, konrerz. leksikon, sekirice za glasovir, romane, klasike, blazinice za zrak, lavoar iz kavčuka in rafcne druge stvari proda Schmidl, Koroška cesta 18/1. Maribor. 678 Eno dobro močno lrrtlrt K 1500—, 24 oken s 1VU1U gjpami K 1200 —, 7 ša-luzij in 7 vrat K 1200 —, 4 kletnih podbojev (Keller Fensterstoek) iz cementa K 400'— se proda v Orožoovi uliei št. I, dvorišče. Maribor. 579 d «crfiln a dobro idoča se VJUSLllIltl proda. Naslov v upravni itvu. proda. Naslov 572 Prodaja sodov od 1500 do 1800 litrov za vinsko porabo zdravi in sposobni. Fraajo Radi, Maribor, Vila Alvis, 571 Dve postelji "Ki0" prodaj. TvomiSka cesta štev. 2-6, II. nadstr. vrata 7. Od 10.—13. ure. Maribor. 570 Večje posestvo na prodaj Preda M lepo večje posestvo v Spitaliču pri Koajicah, Štajerske, obstiječe is polja, travnikov, gozda ia gospodarskih poslopij. Natančne poizvedbe pri g. Jori,u Prah, Sv. »ah-Loče pri Poljčaaah. 441 Palma in juka na prodaj. Gregorčičeva ulica 29, I. aadstr. od 12.-13. are. S89 Nove polovnjake proda Janez Lešnik, Sv. Martin pri Vurbergu. 568 Harmoniko vici Mariji v Brezju pri Maribora 571 POZOR! Alojzij Gniušek, Maribor, Glavni trg 6 prodaja po najnižjih cenah sledeče kranjske vrvarske izdelke iz pristae ke nep I j ln a. Keaopoe (itraage) močne in navadne, ude, pletene in navad., onaflslee, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 m dolge. 407 Službe s TTXnnni) zdravega in prid-Ut/tJIlLdi, nega poštenih ste-rišev sprejme takoj Mihael Dobrave slikar in pleskar v Celju, Gosposka ulica 2. « 546 Sprejmem dva hlapca k boljšim konjem. Upoštevajo se le marljivi, trezni in pošteni delavci. Dobra hrana in plača. V »lučaja sprejema se potni stroški v Ljubljano povrnejo. Zglasiti se je v veletrgovini Fran Derenda, Ljubljana, Emonska eesta 8. 636 iippill samostojno pridno ia IStClIl veBtno kuharico na deželo v trgovino, v lepem kraju Štajerske. Naslov pove upravaištvo lista. 458 DEKLE za vse, ki zna nekoliko kuhati in perilo prati, se sprejme od 16. julija 1.1. k trem od'is'im osebam. Vprašanje na: Dimič, Zagreb, Medulič-eva nlica 17, I. nadstr. 691 Dve osebi fij1&E ničar ali stranki, ki razumeta prav dobro vinogradniška in kmetijska dela, se sprejmeta za Krče-vino takoj proti dobri plači. Vpraša se v Maribora, Glavni trg 4 v trgovini. 581 Upravnik, gŠŠŽE ništvu, sadjarstvu in žirinoreji, kakor tudi v kletarstvu, trsnici in poljedeljstvu želi izstopiti s l.nov. iz te službe in vstopiti v službo kot upravnik. Več se izve v uprav-ništvu. 680 Spreten mlinar prevzame mlin na tretjino ali pa v najem. Naslov v npravništvn. 576 Služba organista in cerkovnika v Stranicah pri Konjicah se odda takoj. Znamka za odgovor. 588 Išče se strojnik J k motorja (Bloiolmotor), kateri se mora razumeti tadi na jarem (Tollgatter).Penudbe sspričevalina Ludovik Kuharic v Ormožu. Is to tam se sprejme tudi eii žagar tako tudi 2modnauéenca sa trgovine. 586 AKO imate leal sa prodati! h siete kaj kupiti! iščete sluibo! Inscrirajte v maiil listiM in uspeh |e gotov! K 0 Zahvala. Podpisani se tem potom javno zahvaljujem gosp dr. Marinit zdravniku; v Mariboru, za podeljeno mi zdravniško pomoč, ter ga kot vestnega in praktičnega zdravnika vsakemu najtopleje priporočam. Robar Tomaž, Maribor. Z JAVA Jaz Franc Lubej, posestnik v Gornjih Grušov-jah, priznavam, da sem Lizo Furman, posestnico v Žičah dne 22. 6. 1920 na javnem trgu v Konjicah popolnoma neutemeljeno žalil, prosim jo odpuščanja in se zavežem plačati ubožnemu skladu žiške občine denarno globo 500 K. 586 Primarij ptujske Javne bolnice DS. ANTON REBULA dolgoletni ravnatelj bolnic in strokovni zdravnik za kirurgijo ordintra vsak dan od IL—12. ure «• začasno v poslopju bolnice. •• Posojilnica v Siatini ima svoj redni letni občni zbor y nedelj«^ dne 18. julija 1920, popoldne ob 3. ari v Dra&t-\ venem domu pri Sv. Križ« po običajnem dnevnem redu. Ako je takrat zbor nesklepčen, potem pol ure pozneje. »8» Načelstro. Mea. univ. 568 Vtifetm ItMantce ordinira od t. julija naprej v PTUJU, Panonska ulica S, «raven poste, I. nadstropje. VINSKE STEKLENICE 7/10 bateljke ia slamnate omote po najboljši eeni Veletrgovina vina PUGEL&ROSSMANN, MARIBOR, Trg svobode. 41! S 1 julijem otvorim svojo odvetniško pisarn* v MARIBORU, Aleksandrova . • .cesta štev. 18, L nadstropje. • . <±r_ -Ak-lojzij 587 «Mi-r-etasiic. 492 Preselitev trgovine! Slavnemu občinstva naznanjam, da se je preselila trgovina Rotovški Irg št. 8 (prejšnja mestna prodajalna) v Gosposko ulico SL 4, Mariior (preje trgovina QUANDEST.) Mqj trud bode tudi za naprej preskrbeti svoje odjemalce vedno s svežim in najboljšim blagom po najnižjih cenah ter iste z vsem zadovoljiti. Odličnim spoštovanjem 601 JAKOB PBEAC, trgovec OéÊretnik Mtor. Josip L^Aofur nasmmnfm+ «§m fe svofo pisarna premestit v v Srnino uHcm Čl. If, t, naMstr. A je iskašeae ubraaljivo sredstvo proti svinjskim boleznim. 1 stekleni ga stane K 8'—. Dobi se pii Mapdalenski lekarni v Maribora 446 N» prodaj mlinski kamni u žrmlje, dalje lopi bratfai in kosni kamai, cena p* dogovora. Jožef Pliaiaa, Ro- Priden viničar9sde lavskimi močmi se bprejme za majhen vinograd. Vprašat, je v npravništvn. 586 üy n>,/< f'7 let star, smožeo lanlll»: f,bven!čine in d. m-ščine, iiie taki lafcke sležbo. Naslov v upravnifctvi. 574 Ravno so došle stra, zato razpošiljal po celem traljest. do zelo niztili cenali: ■»1 Kavo Id« Bli ■aadolja« Čokolado 01]o Milo Papriko Bombose Žafrsa Konjak Vsallljw Kam Božiče SllTovko Fige Slivo Paradlžalk Kremo BMlmo 8vočs eiáavs Tostealse Llmoao Žveplo Pomaranč« Oalloo Anton Močnik CELJE, GLAVNI TRG. ■lili II' ■■!■!!'lil ■lllll :iŒÏL!LiJH3 POZOR! Priporoiam sa ored* stoielo letev sledeie stroje, katere iluam po primerai ceni ▼ zalogi kot vitle, mlatilnice za ročni ter pegoa ua vitel, žitne čistilne mline, grozdne, ter sadne mline s kamnitimi valci, vinske stiskalnice, slamoreznice, koruzne robkarje, reporeznice, traviiike graklje, gnojnične črpalke v dolgosti 3 50 do 4.50 m kakor posebno veliko zalogo pocinkanih brzopsrilnikov v velikosti 50 do 160 1. — Popravile« Btrojev se strokovnjaško izvrši. — Oskrbim tudi slamorezne nože ter druge delce. — Priporočam, da si TS«k posestnik pred nakupom stroje ogleda, katerih ne silim k nakupu. Na dopise se točno odgovarja. Postrežba solidna IVAN HAJNY MARIBOR Aleksandrewa («itn 45 nasproti gli», kolodv. M %0ajatelj in ¡eaísáoik lint. Atmtvü ?uv®rQÍ atadoMi Frariiu I^Uiu Tisk t*«'-a«.,- v. Cirila ▼ Mtrtborfc.