St. 39. V Gorici, 26.septembra 1890 MSoca" iffcaja ttak patek in relja po poitl projem»na ali ˇ Oorici na dom paftiljans: Vse leto Pol let* f. 4. „ 2. 6e*rrt leta . . . . „ 1-Pri oznanilih in tako tudi pri „j»o ianicah" ae plaLuje -za naradou tristop no rrato: 8 fcr, to as tinka 1 krai Za t•«• irke po prottoru. SOČA Posameant fitcvilks at dsbivajoda 8 kr. r tobakarnicah na Starwa trfo in v Kanski uiici. Dopisi naj ad poiiljajo vrtdniitvu naroSniaapa upraTniHra „Soc*"; Hi-larijanski tiskanu v Gorioi. Rokopni ie do rrafajo; dopiii naj so blagovoljno frankujejo. — DsUtcsuj In drughn neprem«*»iin as narooDins ¦uiza, ako ae oglaie pri opravnifttvii NaSi gojzdi. Iz nadpisa tega clanka naj nikdo ne misli, da ho6emo z veseljem slikati sedajni stan na8ih gojzdov. Casi so dalec za narai, kjer so sc nasi Ertbi mogii ponaiati, da Ie ni izginila krasota, katero jim je Bog podelil s tem, da jib je o- , kinial s tentno zeleneno odejo, katero so na-pravljali nasi goj/di. A zdaj se pa clovek vsa-lostno ozira na naso dezelo, ker noSi nekdajni gojzdi so izginili, in tan), kjer je nekdaj jelen gospodaril, be v naiih Casih skriva po gr-movji le plain zajcc. Nocemo pretskavati, zakaj so se nasi gojzdi pokoncali in noceino iskati vzrokov, iz katerih se je po »»a§ib hribih z gojzdi vandalicno go-gpodarilb; tioinmo tukuj bicati sebicnosti razuih krogov, ki je pokoncala nale gojzde, in omenjamo le, da bi bila previdnost posestntkov onih zcraljiSc, katcre so nekdaj pokrivali gojzdi, lahko zaprceila ncsrefce, katerc zdaj na§t dtv-*>la trpi toiiko po povodnjib, kulikor pn s u 8 a h , in ker jo bila ona previdnust zurud aizke odgojc posestntkov prav tnajhmi, noeuino konecno kazati s prstoni na one naprave, katerih dollnost je bila varovati blaginjo naie delete, in bi jo bile lahko tudi varovale, ker na njih strani je bilo znanje in je bila mod. Mo!Lati hoeemo torej o tej zadevi, kajli prcteklosti ne tnoremo vec* popraviti. Na§ name n je govoriti za s e d a j n o s t, da hi zna-simi besedami pripomoglt k tenia, da bi se nasi gojzdi v prihodnje tako nevsmiljeno, kakor nekdaj, vec ne pokoncavali. In pri tem imarao v mislih volik pomen, ki ga v vsaki dezeli imajo gojzdi toiiko na poljedclsko-gospo-d a r s k o stran, kolikor na narodno-go-spodarsko stran in kolikor slednic na o b c n o lice kuke deieje, ki z gojzdi Se le pridobiva svojo krasoto. Vsak poljedelski gospodar bi lahko previ-del kako vaznost imajo gojzdi glede vlaz-nosti na njptfovlk zemljiScih, ker razumljivo je, da voda, ki z dezjem. pada na zemljo, obvisi najprvo na listiji in na vejah raznih dreves; potent gojzd brani, da se voda ne zgublja, ker gojzdove korenine zadriujejo vodo, ki se tako ne more naglo zbirati v podzemeljskih votlinah, da bi pridrla z veliko inocjo kot kudottrnik na po* vrije zomlje, in da bi tako trgaia ruSo zaruio in jo odnadala kot motno vodo v doline, kjer bi napravljala ob izlivn dotiLne rekc nezdravo mocvirjc, potcm ko je na svojem potu trgaia njive, podi'.ala hide, vzela scboj mostove in ljudi. Na dru{$i straui pa gnjzdi branijo, da bi v deceit susa pokon^evala vse polja in nasade, in da bi se godilc v ozracji tako nagle pre-membe, kakorSne povzrodujejo toco, viharje in po zimi ne zabranjuje hude burjc. Jasno je dalje, da v gojzdimtih krajih tnraz in topiota ne napravlj8ta tako naglih. in hudih prememb, kakorlne se obcutijo po krajih, ki so goli, in kjer ne brauijo gojzdi, da bi se naenkrat na-pravii hud tnraz in nagloma huda vrodina. Mokroto pa, ki je potrebna vsaki rast- LISTEK tVtice o popotovanji v sv. dczelo. (0alje.) Kjivo Jof-fa? grob in todnjak smo pe§ obi-ski»h, fedai spomin in prelep i7g!ed atulseai, otro kom drttltoam narodom in de2e!am, ktenh n«om»h-Jjiiro posift?© Najvik§ega morajo btti na ?aik poth Vodik aa ii^Fjenje. It inkopovega vodnjaka ljudjo todo z«jemaj» dani §e precpj obSiroe obzidje spridujo po kosih do- j be!»h stebrov, da nekdaj je moralo blti tu vse J drugatfe. ! Se ?edno si gerski popi prostih Busnjakov pri tadevtjo ljudst'ro zagotavljati. da tiata *oda od k?«re »ta Jakop m Jo^ef pilar, ima aaoft rse biagre *epob"2no ce satico H«leno, da je, kakor se obilno po Palestine yidi, vsaznamnjala tnestka. kjer je bil Ktistus se svojo navzi.&mstjn in z dobrot*im% ter je blagoslovil. tudi k»»je m jib ni pozabija t lepo oerkvijo ostaljSati (1400), kjer so ee t atarem testamentu takft 2a«itn;-ve »e«;i fiod'le. V ti lepi cerkvi, ktero ata bila tudi bt. Pavel id 100 Jet poznej 87. ^nton obiskala, ata uaSIa imenovaa vodujak pred preabiterijem. Sedaj je zemiji§Le z razvalinarai tedajSnjo cerkve ? poaestvu giikih razkolmkov. Na tem rar.padcnim rodnjaku se je J. Kmtus, ves trod en boje ic Judeje v Galilejo, vaedel; tu je bil prekrasoi pogovor, kterega je g. Jezus s Samari-jaoko ime). Vodojak je bil, bi so rekio, za omenjeno zono res bnzja pot. OreSaica je Bicer bila all todno je akrbela, da bi svojo duSo izveliCala. Posrecilo se ji je, da se prt vodnjaku z Jezuaom sreCa. SliSi iz tijegovih u^t beaede: „kdor bade pil vo lo, ktero mu jaz dam, ne bode zigeu vekomaj, in da bode ? vaa-kem, kt jo bode pil, postala studeneo redaega ztvlje-nja" u t. d. kar a v. evangelist Jaoez v svojetn Evan* feliju ob§irno i tako lepo pripoveduje, Eden iz naSe druzbe je, kakor tudi drugod, vmes razvalin nekdanje eerkve nad J. vodnjakom bral be ede, ktere je Kristus pred 19 atoietji oode izre-kel in ki dan daues vedun ponavlju v bv. zakrameu-tu, ki ie vedco prosi greSnega dloveka, da mu piti da, kajti ou Zeja po caSih duSah. Nikdar ne pozabim ttiiov, kt da eloveka na o-menjenem raeatu polaatijo. Vse mi je Se vedno iivo pred mojim dukom. Zasedemo konje in bajdi naprej, kakor v nekem krogu proti izhodu Garicim. potsm po planjavi Machna proti go ram. Kar Machne tiCe, Tidil riekoliko obdelanega polja, ki je rudoritno. Tan< rase jegmen, bob, kCa; tudi turSieo sejejo. Sicer pa je kraet prav malo izurjen v poljedelatvu, piimitiven v svojem orudju. Ko bi v Pulestini nekoliko evro-pej»kib koloaistov ne b lo, bi m prebivalci palesiine od egiptovskih Follahov (kmetov) «e razlo6ili. Kmtt le skrije zmje v zomljo, za vefi se ne bri-ga; zadoati mu je, da toiiko izrase, kolikor potre-buje, da gladu ne vmvjV Guojiti ne znajo tarn in to S zato ne, ker gnoj rabijo za ogenj, ker drv nimsjo, kajti dices ne tadijo. Paoes opoldne nas zadene, lini, vlefiejo ravno gojzdi iz zraka naie, in tako se v gojzdnatih krajih ni bati suSe ze iz tega vzroka ne. Razvidno je, da so po naSih hribib gojzdi jako potrebni, ker najbolj branijo, da bi se ra-dovitnost tamosnje zemlje ne zmanjsala, in de-lajo, da je tam podnebje enakomrno in da tako ne sledi nagloma za velikim mrazom velika rro-cina in da vode, ki padajo iz oblakov na zemljo, polagoma odtekajo v nizje kraje, potem ko so na gojzuatih zemlji§6ih natnakale rodovltuo zemljo. Tudi po niSinati so gojzdi jako potrebni, ker tam, kjer so se, kakor smo prej rekli, na-pravili iz zemlje prineSone po tekoeih vodah iz hrl-bov, nezdravi mocvirji, bo onkrat prlmeren pro* stor za nasad novih gojzdov, ker ti bi potem mokroto naso vlokli in bi zabranjevall, dabise po ttizinah no iirilo navadne bolozni, ki nasta-jajo iz trohuedih delov priplavljanih rastlin in ki najvedkrat kot mrzlica prcblvalce niiiu nadle-gujejo* Tako bi gojzdi v nizinah nadomostovall vsaj deluma to, kar je zgubljeno vsled pokon-devanja gojzdov po hrtbih in v naSih ntttaah bi suSa tako hudo ne stiskala, kakor se skorej vsako leto pripeti. Ali nesamo poljedelsko-gospodarski pomen gojzdov je potreba v poster jemati, ampak tudi narodno-gospodarskega pomena na* sih gojzdov je treba omenjati, ker s pokondo-vanjem gojzdov se je revScina po nafii deceit razSirila in tukaj omenjamo le, da gojzdi, kakor njive, polja in travniki potrebujejo prav pazlji-vega obdelovanja, 6e tudi se to ne vrSi, kakor vstaviti se tik neke vasi po iraenu Siadjil, bltso po-ti, ki pelje r •Teruzalem. Tu se vaedemo alt bolje vlelemo pod senco oljk in figovih drevea. Ravoo tu ¦e je pred nckterimi doevi gotilo, da je poseatnik droves, ki nas so obseo&le, popotnika vatrolil, ker ie je predrznil nckoliko aadu iz dreves potrgati. Mo-rileo je vbozal. Iskali so ga, ali niio ga naSli. Na vpraaaDJe naoega Dragomana, refie ta: ako ga zaaa* 6ijo in on ima denarje, bode zadoatilo, ako PaSu o-bilen BaksiS podarit ako ne, ga bodo obeiili. Tako vidiS, z BakSifcm povsod prides v tistih in Se dru-gih deielah naprej, Se ˇialto se odkupiS, ako si *• denarjem dobro okovan. Se-ve, tam jo prav .malo krsLanske pravice, zato opravljajo vie a turSkoJ S tako blagimi id globokimi vtisi, odpotujomo dalje. Jahati sa tako zanesljivik konjitt je akorej o-troSko Teselje. Po stroiih Tisarah in verhuocih (Berg-rucken) in po tesnih nizavab je bilo treba sedaj so boriti ali upanje nas tolazi, da bodeino Cez malo na koncu naSega dnevnega marSa, kajti vie so so jele videti na lepem vrhunou neke rodovitne gore, prav staro mcstiee Bejtin ali Bethel imenovano. Betel je toiiko kakor hiSa Bozja. To mestice je najstareje v Palestine. Abrahamov vnuk Lat po fine* nu, ee je tu loCil od svojega ujca in kakor ti je ana* no, tu je Jakop beze pred bratom Ezavom prenoCil a kamnom pod glavo in je lepo prikazen imel, v|-devSi leelvico od tal do neba (Moz. buk. 26, 10). To se kaze meato, kjer je Jerobram zlato tele raolii. eskljanj3 zvon5kor, ktere so konji in kamele okoli vratu imeli. ia kar je hofi, cviijeoje in tuienje grozansko bijen iu Sakaiov. — Biti ali lezati po uoLi pod milim nebom se v svojej krasoti iloveku pokaze neizmirno podnebje z svojimi nebrojnimi cretiicami, med njimi * poaebau po bozji umetcoati naicrtana mlecna cesta (Milchstrasse). Med njimi meai-c, ki po Bvojej nestanovitnosti vender vedno po nacitih NajvtkSega zaznamujo d**U« Caaor tor se v svojt srebrni svitlobi vedno razvija, ti pre&nja sree ter na zgorej poYzdiguje, da raislis ka-ko ljubezniv in dobrotljiv mora Bog biti iu presveta Device in Mati Bozja, ktero obdajujejo nezbrojae trume angeloy in svetnikov, ki poini dobrotljivo»ti in milofti gledajo na nas nboge popotnike na zeznip. (Dalje prib.) atrmoglaviti, in poStniea so znali dobro izkoristiti, — tsbj se na sredstva ni treba ozirati. Na dan volitte pred sborovanjem bilo je neko-!iko besedieenja nrsd doranevaih, droStvecikov, SeSt da vabiliiic niso prejeli. Alt dekaxano je bilo procej, da jib odbor kot ilroStvenike ni priznal. Tudi so nekateri bill nejevoljai, d* so voliloice ob enem tudi ustopnicc, brcz kuter.h vhod k ibore. nibil dopaScec. Da je bila ta naredba umestna, morame Salibog pri-poznati, ker tkljub tajnc seje razlegali so ^e iivio-k?iri na dveriScu roed prritcvaojem glasoTnic, ie jieden jc bil izid izvolitv* prciiednika rssgUiea. Da bi bil ubod vsikwnu pro.^t, bi bilo paC tezko sabraniti vsako neprtKLnost. Ob doloceai nri odpro g, predsednik zborovanje s tero# da predatavi g. viasl«*ga zastopnika r. kr. o-krtjnega kumisarji fasciae a ter posedtuvi aarzofo drnHtvtnke v daljisfin nauHvoru, v k.Uertm istvarno razloii, znk*j da ni UjIo lbSO let! oh€ieg* zb»m in pojavui ra?loge, »ar.*i k iViith w ni *klk tt i^vnaredai t»bdm zbor „Stog^, kater^gi jf» »ihft»va!» let»?» Ylog* * 35 podpii!. V ti»m p j^oHa je na bo!j «p>izarjal, d* §. 13. druscvtfiiik j»r»tvi. vjn J* izviiuredm obfifii zbor mora predseddk alci^evti, k.idar ta zah'eva 3 0 d r uat v e t? i k o vt ki imajo ob em*m naznaniti d oe vn i red zahtevaneg* >zv»nredr^rpj ni*o bill vpisaoi. od dra-gib 31 o»talo je ?t*tuib san* 17 draStv»*nikov; — vloga pa o dnevaew redu nic ne omeni. — Na to povabi g. pri'dsednik g, dena nicirjn, da naj poroLa o diustventm gospod.irstva od za^»j»>ga ob&teg* zb ra do danas. Porocilo g. denarn-eVju, deiclnega radunarja Jeglica, kaze vkljub majbnemu Stftvilu druStvi-nikiv in vk«jub tenui, da drustvenki vecV,o* ra6un ravno tako fi con za vsako leto in da bl bit moral odbor dtustvu odvzeti breruo za Yzdrzavaoj/ otroskega vrti in dekiiske soie s tern, da bi bil po. stavuim potom prisilil mesto, da vzdr&ije ta dvi za-voda. Gosp. predsedoika pad res ni bilo tezko to ugovore ovroct. Poaebno glede tretje toSke bi ne htli nikdar miefiii, da gg., kt so g. iupnikn Ugovor po-vcrili, vec w. pomnijo. osode drnstva lfEdinost'tu, ki se je pologovala v Zahtovanem ztniaiu za osoovo slo-vrnske Sole v Twtu sa slovonske otroke. Vriva se nam tu se misel, kako je li mogoce, da nijeden drustvenikov ni imol besede priznanja od-boru, da ne recem predsedniku, ki je, brez da bt vpt-sani dru§tveoiki pfacevali rt>dno letnine, z 200 gld. za 1883 in za 1889, z 300 gld. dtzavne pcdpore,to-rej 500 gld. za dve leti, vzdrzaval deklisko solo in otroSki vrt; stroski znasajo samo> ptaCe u^iretjica-mi 1100 gld. na loto is sicer: vrtnartci 300 gld. I. uCiteljici 450 gld. II. ucita'jici 350 gld. Omeni:i nam je pa se, da se piacuje najemS6inezastanovanje letnih 300 gld. sluzabnici ietnih 60 gld. Kje pa so zneski za ku'javo, snaienje i. t. d. Mirno in koristo-nosuo (lelovauje g. predsetluika zdi se nam vsaj to-like vredno, kakor mast»cne odborove seje, zarad ka-torib se je g. dr. Al. Kojec toliko razgrel, da bi bili ie zarad prizoia pred ptedsednikovo inizo morali ob-zalovafi, ko bi bila seja javna. VeL o tern idino iz spt>stovanja. do naslova „s I o v e n s k i dezolu posla-nee" ne zapisemo. Kedo se bo torej cudil, da so dtu§tveaiki, ki so niao pozabili, fcomu da se iraa osuov-i ottoskeea vita in dekli&ke Solo zahvaliti, zapustili zbornico po razglagenjn izida volitve predsednika nSloga*. Pisec teb vrstic oddal je volilai listek pri volitvt novega odbora zaradi tega, ker so nekdo nisramoval rabiti izraza pri o'Jhodu nekaterib t Bd a a t s t f e i g 1* f. j.. ste res tako mevzasti! Po nje^ttvem izgleiu, kar s^ beaedo slisaii. ravnali so tudi diu^i, ki nrso biti 5< odSIi. V. Dopisi. IZ gOriSke OkolJCe, IS septembra. V nedeljo dne 14. semptembra muatil *em se v Sovodnje k novi ma§t, katero je daroval c. g. Ivan Kojec. Cel teden pred naznanjalo je uabivanje zvonov in stre-ljanje moznarjev svecanost. kako:§no ?o obhajali So-yodenjei zadnjikrat go le 13 julija t. 1. Vaa nareltla je na me veiik, dober vtis, kMJtj zunanjost vasi kazala je, da Sovcdtnjci Be vesele take slavr.»'sti; Cer kev, trg, novomasnikova in vikarijeva ht§a ->k»n6uie so v razno barvuih zastavab. P< t od vikiuijeve h Se do cerkve bila je vsa okraseua z inaji in tndi dva slavoloka pred vikarijovo hi§o in prod novo masniko-vo biSo bila sta okusno napravljena. Vze hitro po osmi uri zacelo se je ljudbtvo iz vse okoiice zbitati v cerkvi. Ob 9I/4 zbirali so se goatje in sorodniki novomaloikovi v domaei hiSi, od koder so ili v spre^ voda k g. vikariju, kjer se jc bila zbrala Lastita dn-hov§5ina. Od tu sel je sprevod v oerkev, kjer se je vi Silo vse v redu Pridigal je voleufieni g. dr. A. M»hniL ter nam naslikal v II/4 are trajajodem go* voru vzvisenost in Laat dukovskega stanu. Cetkvena olaviiost koncala je ob IV4 popoludnp. Po maSi zvf-del sera od nekega Sovodenjoa pa o sitaostih, katere je imel nnvomaStiik. Dasi so se tega dneva ve*elili a k *» r n j vsi Sovodenjci in dasi so Sovodenjei dobri in pob-z;. tju Ijo, na§fa se je med njimi veudar neka Ijaiika, >atera je tiasprotovala 66. gg. novomaSniku in vikanjn na vso mod. V sovodenjskom go.ipodar* skem svein j" namreS 2etvorioa gospodarnikov, ki so vikaiijevi najveSi sovrainiki. Ker je pa g. novomaftnik prijatelj vikaiijev, nasprotovala je tista stranka tudi novomasnikn na Vse naCine. Tisti gospodarniki so tui. bateli, da bi jib novoma^nik sam poprosil ter ?e jim poklonil, da bi uapravili kaj za novo raaSo. Ker pa novomaioik nt bote! 0 tern m6 vodeti, ker mu ni dopuseala Cast in dostojnost tedaj ni obfiina lovodeuj-'ka data za ozaljSauje vast niti beliCa ne. A ne dovolj tega; prise! je v aredo pred novo mafio m»gcce slu&ijno (??) Sendarm ter zaplenil smodnik in tnoznarji'v gabrske obfiine, ker tisti Sovodi'ujski gospodarniki ni»L boteli dati moznarjev ; v soboto popo-ladoe pa j" tudi obolel uCitelj aovodeujski, da so m»rati peti pri novi ma&i mirenski pevci. Sludajev tedaj ni manjkalo pri novi masi. Od kod pa ozalj-Saujc vasi ? Koc se niao boteli sovodoujski mo2je ga-nili, ponI.il je g. G, Mrenle, oskrbnik visokorod. ba-rona Biaticbi-ja iz Etubij svoje delalce, da so vse •»ku>no ozH'jSili hi! le z siaravatni ampak tudi s cvot-licara . Tako so se premagaln nasprotne sile u po-tiiofj«» g. vikarija in vtsokorduega g. barona Biauohi-ja, tako so j.) :esilA a tujo pornuCjo ca>t obeine. (* *Brali smo » siekem drugetn listu, od 18. t. m., da «o v Sc'TodujaJi v eui prete<'enih no6eh pomuzali stanovftnjo c. g. tikftfija. Ako jc to v xveii s prej^nim porocilorn, moramo Is pomilovati. — Vred. UbuSnje dne. 22. septombra. Ker ui hotola „Nova Sova" sprijoti nasoga po. ja^nila u.i ne »'8niCni, v Gorici skovani dopis, g. Ga-be-geika / BVwna» v 34. it. nA. S.,w ker bi ven-Ha „N'"Va jJoCau ne iuifla biti tako ptistrautka, in bi imoKi df.tiJnoat rcsuicue p.)j*«nila s|iriji>ti v oo^ lot!, prosimo Va^ uljuduo go»pod urcdnik, da blago-vrilut tta tin tu 6asl pottatisniti sb>doLi poravek Onega dopi»a. 1. Ni res, d* bi bil g. Gaberddik p^odsediiik tu* kujsnjegA kr. S. aveta, katero fast si eamoob! .amo pitpisnje v dopisu. 2. G. Andrej Fon se je v prico vtvS mol izrazil, brez da pi bit vprn§m, da njemu ni bilo zttauo ne o kaki letostji prosnji za razdelitev Sole, no o onern dopi^u v „N. S.,u ker ga je g. Gabersiik brez nje-govegt veieuja podpisal. Je li to poiteno? 3. G. Gab. mora biti ja dobro znauo, da za Solo na LibnSnjom nismo le LibuSenoi voeti, ampa tudi vsi ved k-,kor pol uru oddaljeoi Ladorci. &u(>aa in pod Zap-Ait \r. Ltdri sta podpisala prolnjo na visoki c. k. d i. §. svet za obatanek Soto na L>buSnj«m, in tudi biizu trideset Vrsenskih ob^inarjev se brez v praSanja oglanajo proti ra/dolitvi sole na LibuSnjem, kjer je res sreuisce celega vikarijata, kaker je v Dre-zonci, Kobaniu, \J6a\i \\\ Tohninu srodis^o imeno-vanih dubovnij. Pa saj se io tudi v omenjenih krajih (\yf ztijf«vaujt»,da naj se razdelijo po izgledu na Libu8fije.!i; kako bojo uarasli pa stroskt ? se zduj kombjivsjit*? Mi tudi nismo aamo zarad tega za SoL u.; L.baSujem, kjer nam je pri rokab, marv^c pred vsfiB (Carad tega, ker vemo, da se otruci v 5. ali 6 dneh v Soli veL nauie, kakor v 3. dneh; al-ne g. Gnbr. ? Posebno smo pa zarad tega za Libu-Sensko Soto^ ker tu podueuje v Soli, krS. nauk du-hoven. kar bi pri razdeljeni Soli ne mogel, ker kedo i,i 2:.a tuao vikarjatno obfiino, mora nam prifrditi, da j<> c.-a-mu samema dubovnu netsogoce v ra/de-ij:m Soli le kolickaj vspoaao krS. nauk podugevati. Nam je pred Taem do tega, da bi bili na§i otroci posebno r kricauakem cauku temeljito poduceni, ker tudi vse znanje brez verske podlage po naSem mne-jt ni nic. 4. Cudno je posebno pa to, da g. GabrS. tie ve, da st'-je n.i§a vis 1? ktfi a ne 12, in on kot pred-seduik (?) ki. S. sveta bi moral tudi voieti, da no obi-kujo le 10 na5ib.,'»tr»»k solo ; letos jih jo celo 22. Tudi pravi BN. S.w v 36 St., da je vas" Smast le 10 uibut od vasd L;buSuje oddaljena; nato odgo-votimo sanio to: no! burja je hitra. A. ker se jr. Gab -ri&k ne stra§t priti v javnost s fjikira n -r?-; tuatni 1 bk<> sodimo, kakoSne si> bile nj<*gove prositjo na veleslavai c. k. oki. S. svot ! Stt ptide cas, ko bodo vsi obfonarji razdeljeuo Solo kot skudljivo spozaali, in si prejSnje zeleli. Da pa g. GabetScik ne bi somniLil dtuzib oseb zarad tega dop:sa, pristavljamo, da so ga kaker ono po-jasniio, ki ga BN. S.* ni hotela vsprejeti, sestavili in piaali v imenn ved somisljenikov kmetje is Liani^nj. Iz Dornberfla dne"22.' sept V vinskih kra-jih je povoljna trgatev najprijetnej&e opravilo. Na trgatev j© vinogradnik dau za dnevora mlslil, trgatve se vie oaprej vcselil. Od d»bre trgatve je vae pricV koval, na njo je svoje upe zidal. Z moltom in vi-uom botel je vaa poravnati in pop'acati: davkc, ob-reati, dolgove. Z zneskom vinskega pride!ko name- ! rava si nakupiti potrebne obleke in ziveza. Zalibog letos se nam kaie le picla mnoSina | grozdja, a blago je lepo, fiedno in zdravo. Da bi n&gi vinorejci vsaj kar so pridelali, praviino poepravili! Nahajajo ae pa — da bi tako ne — Se vedao tje in sem start nedostatki o iasu trgatve toliko glede spravljanja grozdja kotikor gled« kletarakik opravil, j Zarad tega hoiem v svarilo nekatere uaitett. I 1. Preden kmet ianje ali kosi o pravem casu, j videliga bodete oa poljn, da pridno preglepuje in o I pazuje, je li iito popoSnoma dozorelo, je li trava do* rasla; — la pri trgatvi nekateri vinorejci to glavno pre vita 4e vedno zamerjajo. Keder bo t ccrkvi god a?. Mihaela ozoanije nekateri m ob en em naznsnjeo tudi eas trgatve, — in gruzdje — hoco ali node, — mora biti zrelo. Akoravno niaem prerok, veudar z> dane* labko trdim, da bo tudi k letu, ako nam Bog ' kaj grozdja da, za nekatete &m trgatve o sv. Miua-elu, ce tudi tega no doloci stareiinstveni sklep. 2. Moder, prirten kind, ko pospravlja zito ali j ¦eno, pazi da se mu ie sveie proved nu nakopioi, da bi pravi okoa ne zgubilo ali, dt bi ne dobilo ehi-bega dull a (ugrevca). Le nekateri vinorejci se ton* ne bojijo. Vao grozdje nekopicijo v kramu, kjer se ugreva. 3. Moder in prid-n kmet le za potrcbo zra5i evoje pridelke; airar in maxlar pazita skrbno, da se jima mleko tie pokvari, lo nekateri vinorejci nimnjo oobene skrbi pri napravljanju mceta. Nekateri ga nic ne kubajo, zopet drugi pa voduo inenijo, da je most ie le tacai godeo za pretakaoje v sode, ked»r so jklobak' potopi. Tuki res nifo ve5 vredtii, daklo-buk na glavi nosijo. — Imeii eroo toliko preduvaoj od visoke vlado nam poalanib uCiteljev o umni'in kle-tarafcvu i, t. d., — a zalibog nekaterim je vet poduk deveta biiga in drijo se kakor klead starib raz-vud. K teuii priitovain ie eno. Meitj grozdja ko iraajo neknteri, botj ai nakopioijo d o I o, katoro ao ociloiiti no da, n. pr, pretakanje v sodo r a v n o na nedeljo; opravljtjo pa ob casu trgutvo ob no-deljah takadela, ki brez najmaoje Skode iabko euknjo delavnika. Politidni pregled. wem§ki cesar vse generale in vojne poveljnike i k sebi in v prifio njih je nagovoril cesarja Frana Josipa. Zahvalil se je poslednjemu na prihodu in na ?elikem zanimanju, ka'tero je kazal do nemskih vojakov. Cesar Viljem izrekel je uver-jerijc, da ncmSki vojaki neso slabs!, nego so bill pod Viljemom I. m da bode spoznanje to se bolj utrdilo zvezo obeh drzav. — Cesar Fran j Josip je odgovoril, da je to preprifonje v pol-nej incri zadobil. Tudi on je osvedofien, da je mo6 cesarskega mu zaveznika najbolje jamatvo za mod in obstoj te zveze. I tali j a, Berolinski dopisnik nekega itali- janskega lista je poizvedel, da Avstrija odstopi Trident Italiji, ako jamfii Italija, da zadobi Av- | strija Bosno in Hereegovino v difenftivno oblast. SmcSno. Portugal!jo. Razpor z Anglijo portu-galski yladi dela preglavice. Pogodba, katerase I je sklenila z Anglijo je le Anglezem na koriat. Portugalci zgubili so mnogo ozemlja, katero so I dozdaj srnatrali za svoje, kar je zbudilo veliko neyoljo na Portugalskem. Ta nevolja posebno u-gaja rtpublikancein, kateri so silno predrzni; voditelj te stranke pravi, da se je pribli2al cas portugalski republiki. Crna Gora. Prine Peter Karadjordjevifi si mnogo prizadeva, da bi §i pridobil vefi pri-staiev v Srbiji ter t*ko dosegel ivoje namene, da bi postal srbski k% Jj. Vsled tega sta se ne-kl gprla s arnogorskim knezom Nikolo I., ker prit^evi nakani nasprotujejo njcgovi politiki. Svica. Kakor poro6ajo listi, skleniljeza-vezni svet, zuova poskusiti poravnavo wed kon-servativci in liberalci ttr v ta namen pozvati zaupne mole obeh stiank v Tesin k skupni kon-forenci. — Oc bodo pa zloglasni liberalni prcku-cuhi ostali pri svojim na6elu, le tedaj mirovati, ako se odpovcdo hon«ervativci vladi, sicer pa revoliicije provzro6ati; zavezni svet ne bo z lali-koma pomiril razburjcne duhove obeh strank. Ker se boje §e hujlih prekucij, odlo6il je za-vezni svet pomooliti posadko v Tesinu. Kot odborniki ttSioge« so bill izvoljeni na* alednji gospoje: Dr. Aleksij Rojoc, Anton M. Obizzi, Valentin Kaneler, Anton Fon, Frano Hmelafc, Jo2ef 1'oljgak, Simon Gregor&C, Franc Budal, Anton Klan. 8ic, -» Kot namestoiki pa gg.: Fdip Trp'm, Alojzij Gtrekelj, Josip Mafiera, Nikolaj Kooijan«i6f Frano Bavcar. ; Na Qrad pri Mernim doSlo je ietos na je* ecnsko kvatroo nedeljo dne 20. t. m. prav veliko romarjev, da se v svojih stiekah priporo6ajo Materi Bo^ji 7 zalosti. Obh.ijenib je bilo 1300 oieb, Pomanjkanje pitne vode poitalo je v me-stu ie tako veliko, da ti Ijudje morajo v pravem po-menu bonede vod«i kupovati. Nekateri vodnjaki so coloma auhi, pri drugib treba dolgo 6akati, preden he posoda napolm; — v gnjeoi pa vefiinoma ni mo* guce z napolojouo poBodo odvodnfaka. Kregaiupra* pira pri vodnjaku ne manjka in meatni redarji po-milovaje gleddjo od dal.e ve« dir in daj. Kdor tore] vodo nujoo potrebuje, kupiti jo mora od oiebi, ki zamote oakati, da pride zopet oanjo vntva, ko ima I posodo podloiiti. V Dobra-vem oepil je g. poroftevaleo tega prav redkega iIuAhja pred dveua meiooema v pop (v oko) jabolfini divjak, ki xdaj prav kraino cvete, Friporoea ob onem prav toplo cepitev na imeoovani nailn za caia na spoiobne vnte drevon. Silna gala je na Krasu in v Iatri, poviod primanjkuje vode. Oelo is Kaitavlcloe, kjer je naj- vefi javnib vodnjakov, kodijo * poiodo v Opatijo po vodo, ker dome je nimajo le toliko ne, da ol ilviao { napsjati. Obelenega vojaka ao naili v iredo jutro dna 24. t, ra. v Panovicu, Bil jo menda eaoloten proito-voice 19. lovokoga bataljona, Vtrok lamomoru ol snan. Ponarejene dvajaetioe ie ivlooa krolijo le nekaj dni v meatu. Tiebu torej biti previdnem. Nova RSod*N nakopifilla jev it. 88 v eaam • t'uvku naitopne Izraia.* nz«vi"t, niabnoit, pohlep-noit, ttabidnoit, vohumtvo, la^njiyout, obrekljivont, o* vaduJtvo, strahovanje, podpihovanje, krivlco, vinemU j rovanje, zapoljovanjo oblmtij in vao budobljo". — To je ie nekaj I _______ Razrte vesti, Eldorado irrodente je bree dvoma Reka, Kateremu irredentovcu gore v Tratu tla pod nogami, bitro jo popiha v Beko ia tu je varnejei v avojem ro» vanji, kakor — v Rimu! Tu ho napravljajo irreden-tovaki hujskajo^i tiskopisi in vtihotapljajo v Trat in Gorico. Tako se je poCenjalo v letih od 1882 do 1884. Tafias je mislila triaika policija, da dohajajo irredentovsko tiskovine iz LaSkega. Stara viSja in nova nifija gimnaaija v Ljubljnni Btcjeti letos 920 dijakov. Na visji gimna-ziji ima na se*tib ra/delkih paralelke. Nova niia giranazija sprejcla je Ie Slovence; trije prvi razredi so dvojoi. Ljubljanska vifia reaika iteje 378 acencev. V slovensko paralelko v Maribora zgle. silo se je 84 uconeev, izm2p|ni zbor, ki je bil od-l»Len dne 27. maja na neddlocen 6aa. 0. kr. trgovinsko ministesstvo je dolo&Io 18.000 gld. za brzojavne nap rave na Lrasu, da bode mogo6e zabraniti prometne prestanke vsled burje in zametov, Doti6n« napravo bodo v Cttah Trst-Prosek-Nabtezma-Trzic-Gorica in rJYai-Opcuia*Se2ana>Seno-zeLe-Razdrto>Postojna. Delo pri6opjo sc ta meaec. Shod slovenskih posiancev. Vsi slovenski drlavni ia deielni poslanci se sn'idrjo dne 2. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani ljubljaaske fiital-nice. Posvetovanje se bo vrsilo po uaslednj-»m pro-gi»mu: 1. Spl< ini poIitiiSni poloiaj. 2. Pravosodje. 3. golatvo. 4. Politidpa uprava. 6. Casopisje. Javna zahvala. Kiiej podpiaaci se javoo zahvatjajem c. fc. priv. zavaroTalnemu droitm Atatrijakemu Feniks-o is Du-naja, ker mi je skodo pro?zroceno po pozaru dne 17 atgasta ,t. I. toje na poalopji, preraakljini in ii-Tini vestno odakodoval, poaebno pa glavnemo gorii kema zaatopa ker mi je todno in veatno izplacat. Vertejba gor (Bukovnik) doe 25 Septembra 1890. TUREL JO^EF. Vidilo in potrjuje Lnpanstvo Vertojbansko doe 25 Septombra 1890. 2apa» J02EF NEMEC. Schwarae Seidcnstoffc fwNkr.Ui!!:1jiS&il? ¦utiart (ea. ISO varaea. Qual.) — varaaadat ra-baa widataakwaia* porto-und collfrei daaFa-arik-IHpot «. Heaaeberg(K. u. K. HoflioO. Ztrith. Master umgehoaU. Brwfe koatan 10 kr. iTiskarna Pallich A v Gorici — Travnik 6. m Prodajam po najoizi ceni vse, kar je po- m treba za piaaoje in Solsko rabo. Tiskam kojige [A] in drago. Imam v zalogi tiskovine za obSin-Iftf ske vrade, aolske, molitvene kojige, Iiste tin- I M atrovane in za modo, alovstvena dela vseh | Est «*«*¦ | gy Tiskovine vsake vrate se oskrbojejo tocno |A in najcenejie. Mfi Nadejaje ae mnogih narocil ae priporocam nn z odliCnim spoitOTaojem I KA Se priporoca dalje avojo nojvoco in I ffl najcenejo zalogo vseh golskik lmjig in gg piane priprave za meatne in Ijudske aoie. j ^ J. rauich. | i AMERIKO KraJj. faelgrj^ki poitai parnik drrJJTa „Hed Star Linie- iz Antwcrpen-a oaratTaost t Sew lark & Philadelphia pr^nsB od *i«ake e. k. a>vskrij. vlade. Prtja^aHa «lajc: priznana zasfcopatvo I^nclAVipr Wielicli ffl in Wien, V, Weyringergasse 17 . Jowet* Kti*asiser ^ Sp«ditif»i»bur, tiir uie k. k. Oeat. Staaiabahnen ia ¦! - * .n*lV ¦ s >5 luosbruck. i5a-»X^ Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko pris.u/jjo spo-sobne in zanes^jive osi'lie (do-sluzeiiiin zendariuoui se daje prcd-nost), ki pridejo veckrat z obcin-§tvom v dotibo. PopraSuje se: „G. S. 1890," Graz postlagernd. 7INSKE IN SABNB STISKALlilOB najnoveJBe seatavo pia? pripiavuo in za 20% *> ^ mocne kot drugo. NA DER^AVNI SADNI RAZSTAVI NA DUNAJU maseca oktobra 1S88 kofc oaj- boljse spoznane in a Pervim darilom obdarovane, M L111 za grozdje in sadje izgotovljajo in prodajajo Ph. Mayfahrt et Co, . Fabriken ltnclwirtli.>ebttftli- [f her u. W«inba»i-Ma8rb nen- |Ei8engies8erei .and Dampf- hamnierwerk Dunaj II, Frankfurt a. M. it. Berim H. KATALOGI in nsako poiaaaiio ntk zahtevanje gratis in franko. - Sposobni zastopnlki se iscejo ter dobro pladajo. - mm Odlikevanje z svetovnih razstav: y LondoDU 1862, Parizn 1867, na Danaji 1873 •n spot t Papizu 1, 1878. Proiaia MaifiriBT s placilom na We. Klavirji za koncerte in za dom, kakor tudi pianini iz alavno znane firme: Gottfried Cramer, Wilh. Mayer na Danaji prodajajo ae po 380 gl.t 400 gl., 450 gl., 500 gl., 5b0 gl, 600 gl. in 650 gl. Klavirji drugih firm po 280-350 gl.; pianini diUgih fiim od 350-600 gl. Dubijo ae vcdno v A. Thierfelder-jevi prodajalrici in poaojilnioi klavirjev na Dunaji, VII Burggaase 71. ^oailja. blaga dobro igftTljaao in poitaiM proitfl 1 Slabasia ffibnr t Gorici, ulici Koriili it- 17- pnpcroca ae vljudno pri visoko Oftstiti du-hovgdini v napravo ccrkvenih posod in O'Odja najnovejSe obliko, kot; nioDStranc, keliliov itd. itd. po najniLji ceni. Start; rt'ci popravi, ter jib v ognji po-zlati in posrt'bri. Na blagovoljno vptaSanje radovoljuo odgovurju. fop dobra iprafljwo ia pottaiat protto 1 ANTON VIDfiiS, iieitelj glasbe priporoda se, da se pri njem oglasi, kdor se hoce uciti svirati na GOSLI ali na FLAVT. Stanuj* na Placiiti h. it. 28. OOOOOOttOOOOOO $¦{ JAKO ZMZANK CEXE )-j m \&l Coppag & Skert F«SMB?T,BM8 °^8 ^ffltti ^™ ^ m^ ^^ Zaloga ^ m Semeniske ulice 12. & in papuja ^ Podruinica ^ fc Na Traraika 14. J Priporoca slavnerau obcinstvu svojo pomnozeno zalogo uradnega, listonega, tiskarskega in zavojnega papirja. Najve^a zbirka vradnih, §o!skil»; risalnik in slikar3kih potrebi&n. Muogobrojna zbirka masuih in niolitveiiik knjig. MT" Trgovcem in prekupcem §e poseben odbifek ^1W W»^»»»ia»( Totoa po i liitnx )%&*&®»&&#&$mi XedajaJeJj in o^ororni vrednik; M. KQR§lC. — Biiaiijaneka t:»karna ? Gorici. Podpisani si dovoljuje naznanjati, da on prodaja sledeča reči t stoji zalogi, namenjeni edino le se Gorico in okolico: pori-laadtki cement znane fabrike Egger et Luthi v Kufrteinu, — hidravlično apno najboljše Trato in oboje zagotovljene ranljivosti za vsako tehnično delo. Dobiva te pri podpisanemu tudi vinski ovet najboljše vrste, tanin, glicerin, malvin cvet brez lušiu, in drugi pridevki nespremenjeni za rabo pri zboljievanju vin. Ima tudi bogato zalogo barv zmletih na otje in suhih, firnisov in copičev za vsakovrstno tabo. Ima petnajst vrst papirja za prevleče-vanje sten, kakor bi bile lesene, najnovejše iznajdba, • katero je to delo prav labkotudi neveščem osebam. Prodaja so vseiej blago le pristno in po najnižih ceuaii. Ve' enpoštovanjem ANTON MAZZOLI.