Letnik II. (I.VII.) V Ljubljani, 11. marcija 1904. List 10. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Na praznik sv. Jožefa. Bil je Bogu ljub in ljudem; v časti je njegov spominj. (Sirah -15.) Na visokih pariških šolah je bil učitelj, ki je tako počastoval svoje najboljše učence, da jim je belo lilijo donesel v dar. Vprašali so ga nekokrat po vzroku tacega daru. Tako-le je pojasnil pomen tega svojega daru: Najčistejo barvo ima lilija in močan duh. Tako bo vaš trud tudi le takrat všečen Bogu, kadar bo čisto vaše srce in vaše živenje dobrodejna dišava pred Bogom in {red ljudmi. Dragi! Sošli smo se danes na praznik Kristovega rednika ter priprošnjika naše dežele in vesoljne cerkve: sv. Jožefa, želeč dostojno ga počastiti. Kakošna je pač tega našega slavljenca podoba pred našimi očmi? Kakor častitljiv mož poleg Jezusa ali pa, da ima božje dete v naročju, je naslikan sv. Jožef in belo lilijo v roki drži. Od nekedaj nam je v spominju in všeč ta Jožefova lilija; zato si jo oglejmo natančneje. Peresca v lilijinem venčku so bela kakor sneg; prašniki, ki iz venčka mole, so rumeni kakor zlato; svitlozeleno pa je liliji no steblo in perje, ki raste ob njem. — 1-vič: Lilijina peresa v venčku, ki so bela kaker sneg, naj nam bodo podoba čiste nedolžnosti; 2-gič njeni kakor zlatorumeni prašniki naj nam kažejo dragoceni dar ljubezni do Boga in do bližnjega; 3-jič zeleno lilijino steblo in zeleno perje pa naj nam je znamenje trdnega zaupanja v božjo previdnost. Prav to trojno čednost p:i kaže sv. Jožef v svojem živenju na zemlji - zato bodi sv. Jožef s tem premišljevanjem njemu v čast počeščen in pridobljen nam v pomoč. 1-vič: Peresca v lilijinem venčku so bela kakor sneg ter naj nam pome-njajo čisto nedolžnost. Lilija, dragi, če jo prevečkrat vzameš v roke, ti izgubi prevotno lepo barvo in svoj močni duh. Prav tako kakor z lilijino belo barvo, prav tako se z nedolžnostjo godi. Če si jo neomadežano hočeš ohraniti, varovati se moraš, kar le mogoče, prepogostega občevanja z ljudmi: bela barva se namreč tako kmalu ogrdi! Prav posebno ti je pa svetovati, da se venomer priporočaš Mariji brezmadeža spočeti in svetniku, ki ga danes radostno počastujemo vsi mi: lilijonoscu sv. Jožefu, čistemu ženinu Marije Device. 2-gič: Prašniki, ki se vsipljejo iz venčka Jožefove lilije, so rumeni kakor zlato — in to lilijino zlato naj nam bo znamenje ljubezni do Boga in do bližnjega. Iskrene ljubezni do Boga nam je najlepši izgled on, ki belo lilijo nosi v rokah — sv. Jožef. Kolikor bliža pa je po nauku sv. Toma Akvinskega kaka stvar svojemu viru, toliko 11111 je tudi podobneja. Žarek n. pr., ki je solncu najbiiži, zablišči toliko bolj; voda je čisteja in mrzleja, kolikor bliža je svojemu vrelcu. — Jožef pa je, izvzemši Al arijo, najbliži studencu vse ljubezni, Kristu. Jožef nosi to nebeško dete v naročju; dela mi! kratek čas; smehlja se mu v premiji obraz; tolaži je in tudi jokati zna s tem nebeškim otrokom. Nismo si v stanu misliti se ve. d.i izvzemamo Marijo veče človeške ljubezni do Jezusa, nego je Jožerova Iju!vze:i do njega in tudi veče ljubezni do bližnjega n!, nego je njegova ljubezen do Marije Device. Kedo im i pač veco pravico od Jožefa reči obema, Jezusu in Mariji: Moja sta vidva oba; oba izročena mojemu varstvu; za vaju živim; za vaju tudi rad umrjein. o-jic. Zeleno liliji no steblo in zeleno perje ob njem naj nam kaže, kako sv. Jožef v veselih in žalili urah trdno zaupa v božjo previdnost. Brezdvombeno ni namreč majhna Jo-žefova žalost, ko mu neprijazni Betlehem-Ijanje ob Jezusovem rojstvu ne privolijo tudi ne prenočišča. Ni mala njegova žalost, ko gleda božje dete ono, ki za tiče pod nebom in za lilije na polju skrbi — ni mala, ko vidi to dete v nočnem mrazu in mu pomagali ni v stanu. Ni majhna žalost čutečemu Jožeiovenm srcu, ko čuje, kako kruti Herod zaradi prihoda novorojenega kralja sklene moriti nedolžne betlehemske otroke: obnpljivi jok njihovih mater tudi Jožefu sega do čutečega srca. Ni majhna njegova žalost, ko mora v deželo Hgipet, ter milosti iskati za Jezusa. Marijo in za-se tam pri neznanem si ljudstvu. Ni mu navadna tu; !. ko izgubi d »te v Jeruzalemu, ter si misl. lahko, da > mu ie končali sovražni iju :-- 11 .L:, kako se vede ob vseh teh tiemalih bridkobah današnji naš slav-Ijenec, sv. Jože!? Kakor se magnetova igla obrača vedno v eno mer in vznemirjena zopet pokaže tje nazaj, kjer je bila prav tako se sv. Jožef ob vseh teh bridkih dogodljajih svojega živenja zaupljivo vdaja le božji previdnosti, ki vlada vselej vse najmodreje in ki vselej zna vse privesti do pravega konca. Dragi! Dušno vkrepljeni današnjim svojim premišljevanjem o Gospodnjem iedniku sv. Jožefu, prosimo ga to uro tudi mi prvič daru čiste nedolžnosti, drugič daru ljubezni do Boga in tretjič enake vdanosti v božjo previdnost, kakor jo občudujemo na njegovem sv. živenju. Ne pozabimo pa, dragi, ob teh svojih prošnjah do tako velikega svetnika klicati ga že sedaj prav pogosto — kakor ga kliče vsak verni kristijan — za pomočnika ob svoji zadnji uri. Amen. V. nedelja v postu ali v štiri-desetnici. Proč z njim, proč z njim križaj ga! (Ivan 19.) Kedor se je ta dan, ko ste božja pravica in človeška nepravica zahtevali eden ter isti dar, gibal med jutranjo 6-to in 9-to — t. j. našo 12-to in 3-jo popoludanjo uro po jeruzalemskem mestu, ta je čul iz ust razburjene množice mogočno vpitje in mnogovrstnost surovih klicev. Vseh njih pa so se najkruteje glasile besede: „Proč z njim, križaj ga!" Ko jim je dal Pilat na izbiro Jezusa in Baraba in so si izbrali Barabo, vprašal je potem: „Kaj hočete torej, da naj storim z Jezusom, ki je imenovan Krist?" (Mat. 27, 22.) — In „Križaj ga!" (Mat. 27, 23) je bil njih odgovor. Boječi Pilat je menil, da bo vkrenil pravo, če Jezusa veleva tako bičati, da bo obudil v ljudstvu usmiljenja čut. Vsega raz-tepenega ga na to množici pokaže; a ta sopet zakriči: „Križaj ga! križaj ga!" (Ivan 19, 6.) Prestrašeni Pilat vzame Jezusa seboj v sodno hišo in od tod ga sopet dovede do množice govoreč: „Glejte, vaš kralj!" (Ivan 19, 14.) In v novo se zglase: „Proč z njim, proč z njim — križaj ga!" Dragi! Sami sodite, da se med besedami Kristovih sovražnikov v teku časov nobena ni ponavljala večkrat od te; a da tudi v njega trpenju nobene ni bilo, ki bi ga bila bolj bolela od nje. Zato se vkvar-jajmo v današnjem premišljevanju z bridko besedo „Proč z njim, križaj ga!" Prepričali se bomo, da se še danes čuje tako pogosto, kakor malokatera — saj je ne- hvaležnost plačilo sveta. To pa z božjo pomočjo. Bazilij, bizantiskemu cesarstvu vladar, je na lovu sprožil puščico v jelena nenavadne velikosti. Neranjena žival se razlučena zažene v cesarja, zamota se mu z rogovjem v obleko ter ga dvigne za pas v višavo. Brezdvombeno bi bil vsmrčen Bazilij, da ni na mah prihitel nekedo iz spremstva ter prerezal cesarju jermen. Ko se je vrnil bil cesar z lova, prihiteli so možu častitat vsi odlič-njaki s carskega dvora tega prepričani, da bo med svoje prav posebne zaslužnike in ljube zaupnike cesar sprejel rešilca svojega živenja. — A Bazilij si je drugo vmislil. Njegovi oholosti je bilo neprenesljivo pod-ložnika imeti v bližini, ki bi se bil ustil vsak čas lahko: Jaz sem knezov rešitelj. Zato ga ukaže obdolžiti: Ta človek si je upal napasti me morilno roko ter me lovskim nožem usmrtiti. — Kakor veleizdajalca so potem obglavili cesarjevega rešitelja na očitnem prostoru. Ta prav hudobnemu duhu pristo-ječa cesarska nehvaležnost je šla na to od ust do ust. Dragi! In kje bi dobili besedi, da bi nehvaležnost popisali, ki se je Jezusu zgodila? Ne svetna, nego darila veče vrednost i dušna je donesel na zemljo; ne telesne, nego dušne smrti je rešil Jeruzalemljane in z njimi ves svet — a kakošna 11111 je bila zahvala? Po jeruzalemskih ulicah nakupičenega ljudstva hripavi glas: „Proč z njim, proč z njim — križaj ga!" tak njega sv. krvi zahtevajoči glas mu je bila ljudstvena zahvala. — In podobna zahvala, dragi, do onih, ki so res včinili kaj velicega, je še danes med nami na dnevnem redu. Klodoveja, Frankom kralja, je za sv. krst poučeval v krščanskih resnicah sv. škof Remigij. Ko mu je razlagal Kristovo trpenje, zagrozil je Klodovej maščevalnosti vnet: O, da nisem bil takrat pričujoč svojimi Franki! Krista bi jim bil izpulil iz rok in razsekal bi je bil v kosove. Toda škof Remigij 11111 odvrne: Angeljev Gospodarju tebe isto tako ni treba, kakor mu je bilo kedaj Petra odveč — a tega pomisli, da si križal Gospoda tudi ti s tem, kar si dosedaj slabega bil storil. Morda so upili nad Pilatom »Križaj ga!" taki, ki jih je bil pred kratkim čudežno nasitil v puščavi; morda so bili med temi divjinam podobnimi upijači, ki jih je iz bolniške postelje postavil bil na noge; morda je med njimi po glasovih spoznal tiste, ki jim je v vsej ljubezni razlagal bil resnice svojega izveličalnega nauka. Do pičice se je torej to uro izpolnjevala bila ob njem Izaijeva prorokba: »Poslušajte nebesa in zemlja nastavi ušesa, zakaj Gospod je govoril: Otroke sem izredil in povikšal; oni so me pa zavrgli." (Iza. 1, 2.) Dragi! Morda je Gospod med onim divjim hrupom na jeruzalemskem forumu čul tudi tvojo, sicer tam nenavzočega, besedo - ono tvojo besedo, ki si ga globoko žalil z njo. Kedor koli je namreč grehom omadeževal to zvezo, ki jo je ob sv. krstu sklenil s Kristom on je njegov križalec, in to bi v tem slučaju bil ti. Zato trdno sklenimo z grehom ne več Jezusa križati. Ta nauk je tunel stari Poli karp, škof iz Smirne. Silili so ga. naj se odpove Kristu ter bogovom zažge kadila če ne, namenjeni so ga mučiti neznosnim trpenjem. Sv. Polikarp odvrne: »S(> let že služim svojemu Gospodu in ničesa žak\ga mi ni še storil, kako, da bi ga jaz sedaj mogel žaliti ter odpasti od njega?" Glejte, dragi, sijajen hvaležnostni izgled. In kako naj bo naše tozadevno vedenje? Iz naslednje prilike se učimo tega vedenja. Dvornemu norcu kakor so je kedaj knezi imeli za svojo zabavo je zažugal nekokrat tovariš, da ga hoče usmrtiti. Ves v eni sapi hiti ta topoglavec do svojega kralja, pade pred njim na kolena ter ga prosi: naj odvrne od njega to nevarnost. Ne boj se, pravi knez ga vmirjajoč ne boj se; in ko bi te res usmrtil, bo tudi po njem: glavo za glavo! Oj, zaupije ta nenori norec, saj tega ne zahtevam; le to te prosim, da eden dan prej njega velevaš umoriti, preden 011 mene vgonobi. Modra zahteva, dragi, je zahteva tega na videz-norca in podlaga je vsemu našemu krščansko-nravneiiui živenju ta zahteva. — Sovražnik tvoji duši je tvoje neobrzdano telo. To svoje telo moraš poprej dejati v kazen; zamoriti moraš poprej njega napačne nagone — potem ti to tvoje telo brezdvombeno tvoje duše ne umori. * * Križati torej nam bo, dragi, to svoje nebrzdano telo. „Proč z njim - križaj ga!" bodi od slej, ta naš bojni klic. To pravilo so imeli kedaj pred očmi čudorednostni bivalci v puščavah; io isto prepričanje je v smrt gnalo tisočere mučenike za Kristovo sv. vero; to je bila vaša pot, ve lilijo med trnjem, ki ste v čistosti živenja zmagale bile svet, ve sv. device. Tem sklepom „Križaj ga!" zamoruj, dragi, svoje slabe nagone, preden oni tvojo dušo zamore tem sklepom kroti svoje uporno telo ta sklep naj bo tvoj h v a I e ž n o s t ti i. tvoj velikonočni dar Jezusu. Amen. Nekaj žarkov za post. IV. Smrt se hI i ž a. Na zemlji živi sedaj približno preko 1500 milijonov ljudij. Teli umira vsako leto IMl milijonov, vme\iga vedno nad n uni in predno se n idejamo. zakliče nam bela žena: ., Dopolnjeno je!" Smrt m'nam bliža. Kaj je človek? Podoben ve mi zdi jabolku, ki se ti vidi zelo lepo, dokler viM na drevesu; ko ga pa odtrgaš, zapaziš, da >e je v peni črv vanj. Morda izpodjeda in gloda tudi tvoje zdravje črv. Kaj je človeško življenje? Iskra je, ki v/plameni in hipoma vgasne, dim je, ki ga izlahka odpihne veter. Mi ii' Mino >mrt v sebi. Z vsakim korakom, ki ga Morimo, >:no bliže Miirti. S slehrnim srčnim vtripom nam krajša življenje. Smrt nam je blizu iu če je Miirt blizu, je pred durmi tudi več-ii«»m. Ali -i pripravljen nanjo? Smrt je neizprosna. Odtrga te od vsega čajnega. Ona razdene zveze, ki so te priklepale ni zemljo; Imi :»• od Marišev, prijateljev, veselit*. denarja, blaga. Ob njenem zamahljaju boš moral ostaviti vse, prav vse, celo svoje telo, ki tako zelo sedaj skrbiš zanje; ostaviti je boš moral, da je polože v grob, kjer strohni. Prorok Izaija je na božje povelje zapretil nekoč kralju Ecekiji: „Vredi si hišo, zakaj umrl bos in ne boš več živel". Prav tako zagrmi smrt grešniku: Proč s sveta, ki ni več tvoj. Ostavi dom svoj, ki si ga oskrunil s hudobijo, ostavi blago, ki si ga nagrmadil po krivici, odtrgaj se od tovarišev, ki si ž njimi žalil Boga, poslovi se od svojega telesa, ki si mu vse privolil. Vredi si hišo, zakaj umrl boš in ne boš več živel. V večnost te spremijo samo grehi. Kako obstojiš obremenjen ž njimi na sodbi? Smrt grešnikova je grozna. Te največje nesreče nas obvaruj Jagnje božje, ki odjenilje grehe sveta. Da nas ne zaloti smrt nepripravljenih, pre-mišljujmo večkrat smrt Gospodovo! Ozirajmo se na križ! Jezusova glava je sklonjena; tako se i nam nagne nekoč glava. Blagor nam, ako se sedaj naša glava vsekdar klanja Kristu. Brez moči so roke Gospodove, razpete in pribit'* na križ. Tudi nam odrvene roke, ko se približa smrtna ura. Delajmo torej sedaj ž njimi, dokler je čas, odpirajmo jih siromakom, sklepajmo jih za molitev! Presveto Srce Gospodovo je otrpnilo bilo je mrtvo na križu Srce, ki je plamenela v njeni najiskrenejsa ljubezen do Boga in do bližnjega. Spominjajmo se, da morda kmalu otrpne tudi nam srce! Potrudim.) se, da se naše srce vpodobi kolikor moči presvetemu Srcu Jezusovemu zlasti v tem, da ljubi čednost in sovraži greh. Noge Gospodove so okrepenele pritrjene z žebljema na križ; tiste noge, ki so neutrudno nosile dobrega pastirja iščočega izgubljenih ovčic križem domovine. Skoro odrvene tudi naše noge, negibne bodo počivale v mrtvaški krsti. Pazimo nanje sedaj, da nikdar ne krenejo na grešno pot. Odločilna ura se bliža. Kaj nam je storiti, da bo srečna? »Dopolnjeno je!" vzkliknil je umirajoči Zveličan Izvrševati moramo vsepovsod voljo božjo, kakor jo je on izvrševal. Izpolnovati nam je točno dolžnosti. To nam zagotovi srečno zadnjo uro. O njenem prihodu vzdihnemo z mirno vestjo tudi mi: ..Dopolnjeno je!" (Koiur prihodnjič) Začetki krščanstva na Japonskem. 7. Japonska razuzdanost zavora k ršča 11 s t v u. Radovaje se krasnega vspelia na Hiradu plul je Frančišek odtain do pristanišča Fukuake na severni obali otoka Kiušin. Potoval je potem peš do morske ožine, prepeljal se preko nje in stopil v Šiinonoseki na največji japonski otok Hondo. Najprej je krenil v ljudnato glavno mesto kneževine Magato, v Jamaguči. Prebivalci tega mesta so bili po vsej državi zaradi razuzdanosti na slabem glasu. Frančišek Ksaverski se je ustavil tamkaj s tovarišem Fernandezom. Oba sta jela po javnih trgih oznanjevati ljudem krščanske resnice. Kakšen jima je bil vspeh, pojasuuje nam poročilo, ki ga je poslal Frančišek o svojem delovanju v Goo: „Po dvakrat na dan sva čitala i/ najine knjige na ulici in razlagala ljudem Kristovo vero. Nekateri plemiči s > naju pozvali k sebi, da bi se natančneje seznanili s krsčanstvom. Obetali so, da ga sprejmo, če izprevidijo, da je boljše, nego njihova poganska vera. Mnogi pogani so radi poslusali najin nauk, drugim pa se je brala z obraza nevolja in zaničevanje. Kadarkoli sva sla po mestnih ulicah, upila je za nama sodrga: Glejte moža, ki nas naganjata, da bi se podčiniii njuni veri, ker brez Stvarnika vseli reči in njegovega Sina baje ne moremo uiti pogubi. Fvo vam učitelja, ki razglašata, da se ne sme imeli več žena, nego eno samo!" Ko sta bila misijonarja nekaj dni propove-dovnla v mestu, poklical ju je k sebi knez Ok-sindono. Na njegova vprašanja je odgovoril Frančišek, da sta prišla iz daljne Fvrope ozna-njevat Japoncem verske resnice, ker se nihče ne zveliča, kdor iskreno in pobožno ne časti pravega Boga in Sina njegovega Jezusa Krista, ki je odkupil svet. Knez si je dal potem razložiti deset božjih zapovedi. Pazno poslusavsi je prijazno odpustil knez blagovestnika. Mudila sta se še nekaj časa v mestu poučevaje ljudi. Mnogi so željno poslusali Frančiška in plakali, ko jim je z živo besedo predočeval trpljenje Gospodovo, ali le malo je bilo takih, ki bi se bili dali krstiti. O svojem prvem bivanju v mestu Jamaguči je svetnik prav malo pisal v svojih listih, toda njegov tovariš Ivan Fernandez je pozneje dopolnil ta poročila omenivsi, da je Frančišek takoj opu stil svoje ponižno vedenje, ko je bil spoznal, da imajo Japonci krščansko ponižnost in prijaznost za znamenje nemoštva in preprostosti. Jel je nastopat! potem kakor poslanec božji dostojno in odločno. /la(). jeoslavil Frančišek z Fernandezom in z dvema krščenima Japoncema mesto Jamaguči in se napotil pes v mikadovo prestolnico Mi a ko. Le vera, ki gore prestavlja, se je mogla lotiti takega potovanja v popolnom i tuji deželi, p > neznanih, s snegom zameteuih krajih, kjer mu je odvsakod grozila nevarnost od roparjev in vojakov. Bila je namreč vojna tedaj med mikadom in med upornimi ja ponskimi knezi. Misijonarja sta bila prisiljena potovali po ovinkih. Naposled sta st- ponudila nekemu japonskemu plemiču za slugi, da bi bila pod njegovo zaščito varnejša ua poti. Frančišek si je oprtal njegove cule / vrečo vred, ki je nosil v njej v se, kar je potreboval za ^veto mašo. Preobložen je iztežka stopal za plemičcvim konjem. Dvakrat mi ga na poti ranili s puščicami. Nckolikokrat je bil kamenjan. Blizu Miaka sM ga muke težavnega potovanja skoro docela potrle. Grozna mrzlica sC« ga je lotila; toda kmalu je okreval in dospel naposled v stolno mesto. Žal, da se mu niso izpolnile uade. /aslulia pri mikadu ni dosegel. Celo vladarjev vojvoda mu je bil nepristopen, ker m imel novcev. Hotel je na javnih prostorih oznanjevati ljudem Kiistov nauk, ali meščani, ki so se pravkar pripravljali, da bi odbili naskok sovražne voj>ke, niso imeli niti časa niti miru in sle poslušati tujega učitelja. Frančišku ni kazalo drugega, nego vrniti se. Brez prida pa nikakor ni bila njegova prete-žavna pot v Miako. Trpe je (»rodovitil zimljo, kjer je deset let pozneje vzrastla cvetoča krščanska občina. Grede je krstil precej ntvok zavrženih od poganskih roditeljev. Največje koristi pa mu je bilo to potovanje zato, ker je iz svoje izkušnje spoznal poliliško stanje japonske dizave. t veril se je, da je mikado samo po imenu vla dar, japonski knezi pa vladajo v ^v<»jih pokra jinah malodaue kakor neodvisni kralji. Sklenil je, il.i izkusi pridobiti najprej kneze za krščanstvo. Ker mu je zdelo, d i je najpripravnejša njiva /;i sC»r.e s v. evangelija kneževina Nagato s svojo Ijtklnato >tolico, oklenil je posvetiti vse svoje moči tej pokrajini. '». V a ž n o dovoljenj e. I/ Miaka se je vračal Frančišek večinoma po m<»rjti i/ ()>ake na otok llirado, kjer mu je menila prišel v roke dopis gojskega škofa in priporočilni 1m z darovi indijskega kralja namestnika. 11 »menjenimi i/prva mikadu. !>ortugalski kupci '•» mu svetovali, da naj list in uarovc iz-r< ii nag iiskeina knezu k lkor poslanec indijanskega knljiuga namestnika. I iančisek je storil tako Ko je dospel v .1 a m a g u č i , oblekel se ji lepše, nego -e je nosil sicer, /bral svoje tova-r.si- kakor sli:/tibuike krog sebe, -t^pil pred kneza ptebnl mu li-i kraljevega namestnika in mu poklonil po>lane darove; med njimi je bila ura iu tttaeai: igralni ^ tr«»j reci, ki m> bile tedaj popoln »ma neznane na Japonskem. Knez je bil ra-iio tao presenečen, Ponujal mu je zato zlata in srebra, toda svetnik tii tnar:il za poziineljske zaklade. poprosil pa je kiuza, da bi dovolil krščanskim tkiteijem v njegovi deželi svobodno oznanjeni b žjo bisedo V ladar je takoj privolil. Dal je ji\::o «»klicali, da mu je povseči, ako se razglasa \ njegovi kneževini nebeška vera iu da jo sine sjeljrui sprejeli, kdorkoli je hoče. Hkrati je odka/al Frančišku stanovanje v zapuščenem domu (samostanu) poganskih bonzov. • D.ilje pisiK i P It. Iz sveta. o 1 i t e \ za do m o v i u o", ki jo je t e? k i sp^al pok«»jni Vacslav Benes Trcbizskv iu j»» je prinesla .Danica" preloženo na čelu 1. letošnjega lista, je prtstvaril v veličastno k a nt a to »ir. A loj/i j Koli>ek po<\etivši jo mojstru i!rju Antona I Koraku. Prepesnitev se je jako posrečila. i;. Letnik II. (LVII.) Iz domovine. Popotni sporni nji na Dolensko. .Lepa naša domovina." Hrvatska nar. pesem. (Dalje). Bilo je 7. avgusta nekako okoli pol 8. ure zjutraj, ko sva se poslovila popotna tovarišica in jaz od prijaznih Miklavčičcvih v sv. Križu. Pravili so nama sicer od neke bližnicc, a iz izkušinje malo upam takim stezam v tujini ter raje hodim po varnem. Od taki ii steza se mnogopot zopet cepijo steze in od teh druge steze da jih imaš ko-nečno pred seboj kakor v ribniškem situ. Sv. Križ je res tako skrit za griči, da nama je kmalu izginil izpred oči. Šla sva nekoliko časa po cesti, ki pelje proti Litiji. Kmalu sva prišla do razpotja, in napis na kazalcu poleg ceste je povedal, naj se okreneva na levo proti Čatežu. Ob-nebje je bilo megleno, neprijazno. Sicer nama suho ozračje ni obetalo dežja, vender pa je bil omejen razgled na daljavo in na višine. Dolina, po kateri naju je vodil pot, je bila nekako prijetna. Ob cesti je žuborela vodica, menda Morav-čica, vender je bilo vse nekako samotno. Sedaj prideva do kraja, kjer so stala ob cesti k levi oddaljena nekoliko vkreber obširna gospodarska poslopja in ob njih so bile njive, ki so bile pa videti obdelane precej slabo. Zanimalo me je to tako, da bi bil kmalu prezrl na nasprotni desni strani pota in dolinice v zelo enaki legi. V goščavi so bila skrita kakor nekaka grajska poslopja. Rad bi bil vprašal, kaj da je vse to. A nikjer ni bilo videti žive duše, kakor da bi bil izmrl tu ves svet. Na misel pa mi je prišlo: brž ko ne spada tudi ta okolica med one kraje dolenske strani, kjer ljudje popuščajo domače zaslužke in domači kruli iu tiščijo onkraj velike luže, kjer plešejo okoli zlatega teleta amerikanskih dolarjev hrepeneč ondi obogateti. Ko bi obogateli, dobro bodi jim privoščeno. A doma pa je tako pomanjkanje delalnih moči, da ga ni videti človeka na polju! To je pravo pravcato poželjenje oči in napuh živenja! Šla sva naprej. Nekoliko dalje doli prideva do hiše, kjer je stalo nekaj ljudi pred njo. Ko sem vprašal, kaj in čegava so ona gospodarska poslopja, odvrnil mi je prijazno možek: To je lastnina turnske graščine, ki jo vidite tamle nazaj gori. Zduj še le mi je bilo jasno, zakaj se je imenovala šentkriska župnija od svojega postanka pa do najnovejših časov: „ob ali poleg Turna". Valvasor pravi, da je bil ta grad ttekedaj res le velik močen stolp (turu), od tod tudi njega prvotno ime. Kedaj in od koga je bil pozidan, imenovani zgodovinar ne pove. Enako tudi ne časa zidanja sedanjega gradu. Pač pn je zapisal, da stoji v prijazni iu rodovitni dolinici, obdan od travnikov in poljan, sadnega drevja in vinogradov, ter da je pri gradu ribnjak za postrvi in drugi za želve. O Valvazorjevem času so bili dolga leta lastniki tega gradu grofje Gallenberg. Sploh so morali biti ti kraji grofom tega imena zelo priljubljeni, ker so bili v šentviški župi tudi lastniki gradov v Gaberjah (Galleuhof) iu Podpečjo (Gallensteiu). Sedanji lastnik turnske graščine je grof Pace. Na moje daljno vprašanje glede pota na Čatež mi je zgoraj omenjeni možak odgovoril: Tam le doli se kmalu cesta ovije okoli hriba. Na ovinku stoji križ, in tam zamorete iti po bližnici, vsled česar si zamorete prihraniti veliko hoje. Mož je dobro in natanko poved..!. Konec ovinka se spusti cesta ravno nasproti prejšnji dolini v drugo, stransko; izgubi se v samoto med goščavo. .Midva s spremljevalko pa sva se napotila po prejej strmem stranskem potu, ki je najbrže vtegnil biti nekdanji kolovoz. Prišla sva precej visoko gori zopet na cesto, ki je prideržala sem okoli ovinka. Hodila sva le po samoti, vedno le navkreber. Poslednji? sva dospela nn vrli do neke kapelice. Na desni precej visoko gori na nekem vrhuncu se nama je kazala cerkvica, ki me je nekako motila, da bi vtegnila biti Znplaz. Toda lega in podoba cerkvice se mi ni vičela prava. Spustila sva se toraj od kapelice zopet po cesti navzdol skozi goščave in gozd. Potovanje letod je zlasti za po-posamnike res nekako neprijazno, dolgočasno. Ko bi hudobni ljudje hoteli tu porabiti prilike, devali bi popotnike po tej samoti res v pravem pomenu besede lahko iz kože. A oudotno dobro ljudstvo bi bilo pa za take hudobije nezmožno. — Že proti verhu hriba sta naju došla dva mlada sobna slikarja, ki sta bila tudi prejšnji dan na Ciril-Metodovi slavnosti v Litiji. Pravila sta nama, kako je proti večeru trajalo še zaba-vanje v Šmartinu. Tudi iz tega pripovedovanja sem sklepal, kako v vse sloje prodira zanimanje za družbo sv. Cirila in Metoda. In to me je veselilo. V njuni družbi sva dospela kmalu na Čatež. Bilo je nekako krog 9. dopoludanske ure. Iz književnosti. Sv. Pavel, apostol < v e t a in u c i t e i j na i od o v. < Dalje i Naslednje poglavje je ..Sv. Pavli nun-i iu učenke". Neznano ni, da se Ale!:-..ndra Mace-doncu neredko odreka pohvalni p iintek Veliki zato, ker je kimdu po njegovi •::: :i ogiomuo njega kraljestvo razpadi > mi drobi:-.- koser. Celo to trdijo o njem, da bi bil revež dni m '. I ostati nepokopau: ca>a niso imeli u unieč misliti na pokop njegovi smrti go>pod;rje. e se vv vleči vojskovodje glavna stvar jim je bila mogočen delež iz Aleksandrove zapuščine. A tako p:i ni bilo s Pavlom. Poskrbel je >.;:". la m- je ;>o njegovem picmimi nadaljevalo sv. r.' » po m • eii slienega duha in son .!;;ega srca. V Pavlovi v.»li se je vzgojil njegovega duha navdani .zdravnik iz Antiohije", evangelist Luka. Zdravilo dme -e sme nazivljati njegov evangelij. 1'čeiica ta m.i bila Timotej in Tit, rojena za vladanje in Silvan ter Sila.-«. Istotako je iz Pavlo;c .tile Maiko, novan Ivan Marko, *in Marije, se 'tj -v. Barnabe. Prijatelj in učenec mu je h \ tako /vesti -prem-Ijevalec Barnaba s ti;: ke^a otoka, s kojiin - ,.> menda poprej ?kupno obiskovala slavne:,., (iam.i-liela solo. \' Antijohijo je Barnaba pripelj il Sa\l i. Tu ta ličila skupno oba iet » dni. li njimi u. - a.' v Aniijohiji so se najprej imenovali bili '.ri :. j.mje. Pavlova učenca plujeta tudi AL !v; i km, sinova križono-ca Simona iz Ciieiie. l\\u cetti se prištevajo se: Fpan i iz iv»I i):-.;i;/ j Areopagit iz Aten, pozneji ?ko: lega UK-ia, <>!..-/ifor iz Fieza, ki ga Pavel tako hv .!i v j :>ii! 1 do Timoteji (II. Tini. 1.) Kako princu-) je ljubil Pavel svoje ueen:e, pričajo odlomki iz njegovih listov: „Luka, predragi zdravnik" tan i te im un v minju v molitvah po noči in p«> dnevu. . Spo-minjojoč se t\< > j i i i solza" tako pise Timoteju (II. Tini. 1.) Pridobil si je tudi iu en e Iv, u. pr. prvo evropsko kristijanko Lidijo, Li j ■ je i/-preobrnil v Filipih. Izmed najblazih žen je. kar jih je imenovanih v knjigah novega zakona. J:s sabotni dan", poroča sv. Luka tauo lepo, .-ni » šli iz mesta do vode, kjer je bil navadni kraj molitve. Ko smo sedli, govorili smo ženam, k i-tere so se !>ile zbrale. In neka /ena po iim-nu Lidija, ki je prodajala skrlat, bogabojee.i, je poslušala. In odprl jej je Bog nce, da je pazila na 1«», kar je govoril Pavel. Ko je pa bila krščena, profila j i! koč: Ge mislile. da >e:n Gospodu verna, vnidiie v mojo iii:'> i.i ostanite". (I) j. apo>t. P.) IVenke s<> ma b:!* : Fdu, Princih. ' amiiida. Perzida; a naj>\e:!ej.-i b!>er v kr ri Pavla učitelja je -v. Tekla, ki se zove prva mi»-ceitica krscamkv cc>k\e, prav t ko kai;o:- sv. Stctan prvi mucenec. Da mit je bilo pa Kakor v-a-kem \ c like 11111 moža u»di Imdili nasprotnikov, » bo eudil. /eiogorki sta mu bila n. pr. Pigel m I k.mogen. Nekateri teli prijateljev v »ovčji obleki- >• i odpadli od Pavla, ker so preveč ljubili >wi; drugi pa >o nezvesti postali njegovi o^ebi zato, Kvr m, se vdali bili krivim veram. Na vr ti je »Sv. Pavla zmianjosr. V kaze da je bil 11 velikan po duhu iu p*# >rcu da ga ni enacega bilo pod milini svincem glede na telo bolj slaboten, bledega lica, !;;:zočega vec !el ne i;' » jiii je slcl v resniii. ("dava mu je bila majiicna, brada g«-ta in siva Kakor lasje. A oči v mali mu glavi >o bile krasne in mile in v njegovem }■••glt.du je bilo nekaj Kžaiistvcncga. iX• -celor.) Sedaj se eiovek. sedaj je imel obraz kak »r airjclj. (Acm Pauli et TheJae ) A naj mi! j b Ki zunanj' t kakor?na k« znaeaj je bil iavla jeklen, kremeni!. podjeten, zoprn vs.kciiiii poSoviear-:v:i, ne boječ >e nobene posledice i/, kr čiiskii« načel. Ne.lnrn m : je bitu volja; a ve> Pavel pa nepremičen kakor solnce na u e b e * n i \ isocini. Celo ^iadkol^-edni Grki s» se bili čudili Pavlovi izgovorilo,-ti vi;e nego nje-a retorisko umetnost je slavili se bogato cuvstvo, ki pre.eva \ e govore >v. Pavla. Vsem pa, i.i preiskujo o tem, je-!i bil Pavel mal ali velik, ple>a>t ;.!i poluolas, manj ali bolj prikupen po svoji telesiio-ti Vsem te baze p e-i^kovalcem je odgovoril po dulin in srcu mu sorodni -v. Iv; in /latoiisti v be>ei'ali: ..Z nogo je budil Pav vi po zemlji, a z glavo se je dotikal neba". Da Zlatoustnik prav sj govoril, lak je bil Pavel! tl>;;ij privid ) Zrnje. Moč s/, maš;. Sv. Gregor Veliki prip >ve-dtije: Kristij ma biii vjeli sovražniki in so ga daleč od njegove dom »vine izročili ječi. Njegova žena je mislila, da je umrl. Zato je dala vsak teden določenega dne sv. maso brati za pokoj njegovi duši. Za nekaj let se mu posreči, da je uteke! iz strašne jece. Doma najde .e živo zeno. Katerej pripoveduje vse gorje, v katerem je bival toliko let. Vsak teden enega Jne pa so mu padle verige z ro!: in nog. Ob teh dnevih je čutil v svoji duši tudi veliko tolažbo in mir, veliko potrpežljivost iu vdanost v božjo voljo. Žena ga za-cujena vpraša, kateri dan v tednu da je to bilo. Mož ji določi dan. Bil je to dan, kateri je naročevala brati sv. ma o za njegovo dušo. Sv. masa je torej zlomila telesne vezi. Koliko bolj razveže vezi bolečin in gorja onstran groba v vicah. o. .M. Ljubljanska škofijska kronika. Prem i I o s t n i g. k n e z š k o t 1 j u b -1 j a n s k i dr. A n t o n H o u a v e n t u r a J c g -1 i e se jc povrnil iz Rima 29. januarija. o. fe-bruarija se je vdeležil v Rokodelskem domu predstave in je zbrane poslušalce n igovoril pojasnujoč jim nekatere vtiske iz Rima. Sredo 10. febru-arija je maševal na Selu pri Karmelicankah. !o. iebr. >e je odpeljal v Zatičino, kjer je nedeljo 1 !. iebr. podelil diakonat br. Josipu Hohniu in br. Avguštinu Kostelcu ter imel pridigo udom Marijine družbe. 20. iebr. se je odpeljal na Dunaj na škofovski posvet iu >e povrnil v Ljubljano 28. iebr. 7. marcija je podelil subdiako-nat iraučiškanoma br. Solarni Slabv in br. Seba-sf:jauu Sebe^tik. diakonat pa 'J. marcija. Popravek. „Danica" 1. str. 'i.S drugi razpredelek 2. vrsta stoj: o postnih petkih ne pa: o pustnih petkih. .Ilaniv.i" /!;.ij.i v-.»k prtek na o! i p« I. i.: vvlj.i po p,.š;i /.a vse leto C> kron. ž:.i pol h ta .» kronj, z..i iVtrt leta 1 krono »o / :M.ij Avsirijv vvlj.i /.i \>e Klo 7 k:->n; ,:.i .Vm-nko km:i Ako bi bi! peKk praznik, i/iile .Danici* dan poprej. V I juMj sii r s- •1«>!>i\.':<> posamezne številk«.- pn '.o v mar j v v t.ib.ikami: .Mak so Brusovi. prvi' škofijo 12. i?' : ni vi«, ilnik. l.i-n*:k m /.ii.i-.iU lj I i»mo /up.iii Tisk Dra^otin lir i bar-j a v Kjnbljan