OB OCENIIN UGOTOVITVAH SIS-A ZA SOCIALNO VARNOST
Naša vsakdanja socialna varnost
Ob tem kntkem sesUvku bomo skušali kar najbolj jedmato predsUviti izvajanje socialnovarstvenih pro-gramov v naši občini, vldjučujoč ugolovitve in sklepe predsedstva občinske skupnosti socialnega varstva.
Ko govorimo o varstvu mater in novorojencev velja podčrtati. da je lani nadomestilo OD za čas porodni-Škega dopusta koristilo 545 upravičencev, samo nado-mestilo pa je v naši občini znašalo 105.399 din meseč-no. Skupnost otroškega varstva pa materam in novoro-jencem zagotavlja tudi družbeno pomoč v funkcionaUii obliki (zavitek ob rojstvu otroka). To pravico je lani koristilo 1142 upravičencev - še to - vrednost zavitka znaša približno 27.000 dinarjev.
V občini je danes v organizirano varstvo vključenih 48 odslotkov malčkov, kar pomeni, da uživa varstvo v 13 delovnih enotah v 38 objektih WO Ljubljana Vič-Rudnik 3617 otrok, od tega 441 dojenčkov. Za otroke, phzadete v telesnem in duševnem razvoju, je organizi-ran en oddelek. V zadnjem času se spreminja le mreža oddelkov, ker WO ukinja oddelke v okoljih, kjer ni potreb ter jih odpira tam, kjer te potrebe obstajajo. Te potrebe so sedaj evidentirane v okoliših oddelka Ig ter delovnih enot Trnovo in Milan Česnik. Vzgojnovar-stvena organizacija pa izvaja tudi celoletni program priprave otrok, ki niso v dnevnem varstvu za vtop v osnovno šolo v obsegu 180 odnosno 240 ur. Tako v tem šolskem letu obiskuje ta program skupno 1279 otrok, od tega 953 otrok v dnevnem varstvu. Nič kaj spodbu-den pa ni podatek, da le 66 otrok v starosti od 4-5 let, ki niso vključeni v dnevno varstvo, obiskuje 80 urni vzgojni program, ki ga organizira WO odnosno os-novna šola. Vzrok za slab odziv je najbrže treba iskati v premajhni obveščenosti in prezaposlenosti staršev, pa tudi v oddaljenosti, saj je sicer ta program brezplačen.
Socialne razlike, ki so v osnovni Soli še vedno prisot-ne, se postopno odpravljajo s sredstvi družbene pomo-či. To šolsko leto se organizirano prehranjuje kar 95 odstotkov vseh učencev. Malico jih prejema 54 odstot-kov, kosilo 4 odstotke, zajtrk in malico 97 odstotkov, malico in kosilo pa 35 odstotkov učencev.
Še to. Učencem šol srednjega usmerjenega izobraže-vanja pa ni zagotovljena ustrezna pretirana, predvsem zaradi materialnih in kadrovskih težav, delno pa tudi , zaradi premalo zavzetega pristopa samih šol.
Zimovanj in letovanj se je udeležilo 2891 otrok iz vse občine. Iz leta v leto pa se povečuje tudi družbena skrb za celovit olrokov razvoj. Tako na osnovnih šolah deluje 37 svetovalnih delavcev - od tega 11 psihologov, 2 pedagoga, 5 socialnih delavcev ter 3 logopedi. Celod-nevna osnovna šola, ki se je v naši občini pričela razvijati pred 12 leti in jo obiskuje danes 8,5 odstotkov vseh učencev v občini, je pokazala pozitivne rezultate v prizadevanjih za zmanjševanje socialnih in drugih ra-zlik med otroki.
In kako je z zdnvjem mladih? Danes so v otroškem
dispanzerju zajeti vsi dojenčki in Se posebna skrb je natnenjena tistim, ki iz različnih vzrokov počasnejc napredujejo. Pred vstopom v osnovno šolo, so vsi otroci sistematsko pregledani. v času šolanja pa je tak pregledopravljenvsakodrugoleto. Leta 1985pajeZD Ljubljana pričel tudi z organiziranim in zdravstvenim nadzorom otrok na letovanjih. V preventivno klimat-sko zdravljenje pa se vsako leto vključi okoli 200 otrok. Organizirana je tudi zobozdravstvena služba za pred-šolske in šolske otroke ter mladino s specialistično dejavnostjo. Cilj pa je, da bi postopoma pričele z delom na šolah šolske zobne ambulante. Zal sedaj ' edino deluje le v OŠ Marjan Novak-Jovo Vič, na OŠ X. SNOUB Ljubljanski pa je le opremljena ordinacija.
Lani je v naši občini 83 mladih prekinilo šolanje v srednjem usmerjenem izobraževanju. Med razlogi za njihov izstop so nemotiviranost in malomarno izpolnje-vanje šolskih obveznosti, zgrešeno interesno področje pri vključitvi v izobraževanje, pomanjkanje učnih in delovnih navad . . . In kakšna je usoda teh mladih? Približno polovica se jih je preusmerila na druge šole, ostali pa iščejo odnosno so si že pridobili redno zaposli-tev. V tem šolskem letu pa prejema 136 mladih štipen-dije iz združenih sredstev s čimer skušamo zagotoviti enake možnosti šolanja najbolj socialno ogrožene mla-dine.
Neurejene stanovanjske in družinske razmere, ne-urejenost staršev in še kaj pa so razlogi za namestitev otrok v rejnBke družine. Lani je bilo v občini 62 otrok v 34 rejniških družinah. Dejavnost socialnega skrbstva in centra za socjalno delo z vsemi svojimi oblikami pomoči in ukrepi pomagata tudi dnizbnun, ki zaidejo v socialne težave. Največ pozornosti posvečajo proble-mom, ki nastajajo ob statusnih spremembah družine, še posebno skrb nudijo materam samohranilkam. Vse večji problem pa v Ljubljani in s tem tudi v naši občini predstavljajo alkoholiki in delomrzneži, zavrženi od družin, brez doma in" stanovanja, brez kakrSnih sred-stev za življenje. Le-ti se s tem, ko jim je družba vzela še »Cukrarno«, nimajo kam dati. Zato bi se morala v mestu čimprej realizirati zahiisel o sprejemnem centru, prav tako pa bi bilo potrebno posebej urejati proble-matiko družbeno neprilagojenih oseb, ki po prestani zaporni kazni nimajo nastanitvenih in drugih material-nih pogojev za preživljanje.
Stanovanjska proUematika tistih kategorij prebivai-stva, ki živijo v težkih materialnih razmcrah se razrešu-je na podlagi načela solidarnosti in vzajemnosti preko natečajev za pridobivanje solidarnostnih stanovanj kot tudi preko natečajev občinske stanovanjske skupnosti za dodelitev družbenih stnovanj, na katerih ima pravi-co stanodajalca občinska stanovanjska skupnost. Tak natečaj je bil v naši obiini razpisan lani, vloženih je bilo 523 prošenj, realizacija pa je v teku.
Še vedno ostaja odprta problematika na področju
zamenjav stnanovanj, ker se lahko solidarnostno stano-vanje zamenja le s solidarnostnim. Umestno bi bilo razmišljati o drugih vrstah zamenjav, kar se je že izvajalo, vendar predpisi to možnost omejujejo. Pro-blematika tako pri dodeljevanju družbenih kot solidar-nostnih slanovanj še povečujejo občani iz barakarskih naselij, ker ni pravočasnega in dovolj učinkovitega odstranjevanja črnih gradenj, ker ni pravega sodelova-nja z OZD, kjer so uporabniki tch objektov zaposleni in ni zadostnega števila stanovanjskega fonda.
V naši obiini dcliije društvo invalidov s 1841 članl od katerih prejema invalidnino 980, 171 varstveni do-datek in 187 dodatek za pomoi in postrežbo. Poleg tega pa delujejo na naSem območju tudi druga medob-činska društva, ki vključujejo težje vrste invalidov. Reševanje problematike težjih invalidnih oseb je zado-voljivo, saj večinoma vsi poleg invalidnine prejemajo tudi dodatek za tujo nego in pomoč. Imajo tudi pravico do tehničnih pripomofkov, razen slepih, ker nimajo urejenega statusa invalida kot posledica slepote. Če-prav je zaposlovanje invalidne populacije uspešno, pa je le potrebno podpreti prizadevanja ljubljanske skup-
nosti za zaposlovenje pri aktivnostih za ustanovitev Centra za rehabilitacijo in zaposlovanje, ki naj bi se razvil iz rehabilitacijske delavnice v Mostah.
Po oceni Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana je v obtini od 81.524 prebivalcev zaposlenih približno 34.000. Po stanju 31. decembra lani je bilo iskalcev zaposlitve 289, od tega 132 žensk. Med vzioki za težjo zaposlitvijo so: suficitarni poklici, mladoletnost, nezna-nje slovenskega jezika, alkoholizem, zdravstveni razlo-gi in nosečnost. Pri vsem tem je zanimivo, da se iskalci zaposlitve manj odločajo za delo v živilski stroki in gradbeiiištvu, precej kandidatov pa je izhajalo iz osipa na srednjih šolah.
11.139 upokojencev živi na območju naše občine. Od tega je 7.046 starostnih, 1.645 invalidnih in 2.447 družinskih, starostno kmeiko pokojnino pa je prejema-lo 755 kmetov, kmečko starostno pokojnino kmeta-borca pa je uživalo 55 upravičencev. V zadnjih letih je bil v Ljubljani storjen napredek v izgradnji večjih zmogljivosti domov za ostarele. V občini znašajo te zmogljivosti 562 mesl (Bokalce 370, Kolezija 192). V zadnjih letih narašča število oskrbovancev, ki potrebu-jejo več dodatne pomoii in oskrbe, njihova povprečna starost je 80-82 let. To pa potrjuje ugotovitev želje starejših ljudi, da čimdlje ostanejo v domačem okolju. Kot vemo, pa posebne družbene skrbi za starejše v Ljubljani doslej nismo razvijali. Od skupno 3.491 bor-cev NOV prejema občinske priznavalnine 182 udele-žencev NOV in 14 borcev za severno mejo.
O vseh teh poročilih, ki smo jih le telegrafsko obde-lali je razpravljalo tudi predsedstvo občinske skupoosti za sotialno vantvo. Sklepna ugotovitev zadeva zago-tavljanje ustreznih sredstev. Čeprav se socialna proble-matika na obmoiju občine dokaj uspešno razrežuje, pa je neobhodno potrebno vsebino, dbseg ter čas uvedbe novih programov nujno uskladiti s financiranjem le-leh. Dalo je tudi več pobud: za čimhitrejše uvajanje allemativnih oblik vzgoje in varstva predšolskih otrok zlasti na podeželju; za kvalitetnejše izvajanje prehnun-benih programov, za usklajevanje programov na po-dročju zdravstvenega varstva otrok, za nadaljnje pri-dobivanje rejniških družin, za pospešHev gradnje in ureditev statusa mladinskega doma Malči Belk, za preprečevanje invalidnosti in večjo skib za zaposlova-nje invalidnih oseb.
Vrsta nalog, ki jih zadevajo pobude, ki jih je pred-sedstvo opredelilo pa zadeva širjenje programov in zagotavljanje dcniatnih sredstev. Te so: - prednostna uvedba takšnega sistema valorizadje so-cialnovarstvenib pomod, da se status prejemnika po-moči z Inflacijo ne bo slabšal, čimprejšnja valorizacija »porodniške« - oprostitev paiticipacije pri zdravstve-nem varstvu delovnih invalidov z nad 70 odstotno mvalidnostjo, preučitev možnosti ureditve statusa in-valida slepim osebam kot posledica slepote,
-  ustanovitev Centra za rehabililacijo in zaposlova-nje invalidov,
-  uvedba organizinuiih oblik skrbi za starejše obča-ne na domu,
-  realizacija sprejemnega centra,
-  razrešitev »usode« praznih stanovanj, katerih no-sild slanovanjske pravice so v domovili za slarejše občane . . .