f.01004 nsP-E m J i Ni U > M1C PRmflORSKI DNEVNIK :P“™ Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 261 (10.173) TRST, sobota, 4. novembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK ,)e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do I. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POLEMIKA O USODI REFORME KMETIJSKIH POGODB SE NADALJUJE Demokristjani zavračajo očitke in pripisujejo KPI odgovornost za morebitno vladno krizo Amendola (KPI): Nadaljnja podpora vladi je nesmiselna, če ni več mogoče izvajati dogovorjenega programa - PSDI poziva k zmernosti RIM — Praznični konec tedna je dejansko onemogočil razplet sre-i*i k -n. P°Sovorov o tem, ali se bo prihodnji teden mogoče izogniti vladni kriz' v zvezi s kočljivim vprašanjem reforme kmetijskih pogodb ter Prave sedanjega režima spolovinarstva in kolonstva. Gre za vpra-neposredno zanima več sta tisoč kmetijskih gospodarstev na „ Su in v Venetu. V južnih pokra se k na iatifundiju in večjih po-vili udomačeno kolonstvo, v Veje U, Pa spolovinarstvo. Zakon, ki ga ^adn° s sporazumom vladne ve-Prid ,'!dohril senat brez vsakršnega bo Predvideva spremem- sta 6ga rez'ma v navadno najemnin-. Pogodbo, ki pušča neposrednemu elovalcu zemlje proste roke in J Pravico, da z najeto zemljo nisH ■ - se Je medtem preji^ na in predlaga določene vsebin-krJPremembe> za katere predvsem umsti trdijo, da predstavljajo rih °branjevania privilegijev sta-ni ‘^nikov, v glavnem veleposest-so v tem sistemu uživali S bo?ate rente. ja,, Je že nekajkrat povedala, da eva strogo spoštovanje vladnega ^ azuma in torej vsebinsko potr-senM. ^nutka, kakršnega je izdelal nim ■ ^nekristjani pa, tako se zdi, SVft.aj° zaenkrat namena umakniti 1(U j1” skoraj 4C0 popravkov k osnut-zno? .trdijo, da so zgolj «tehničnega n®caja». tud; at se je v polemiko oglasilo C prednje glasilo KD, »H Popo-nJp. se zadeve loteva najprej na da t n° P°iitični ravni in ugotavlja, njen0 viadna večina ostala str-nam8’ d°kier ne bo ena izmed strank dar enoma kršila sporazumov*. Ven-glasilo KD poudarja, da ima tj j a i^ned strank večine predlaga-p3 Prnmembe k posameznim ukre-ia .' rako je bilo ob primeru osebij , avnih ustanov, kakor tudi sedaj, Potici.na dnevnem redu kmetijske tuil f^Pko spremen ii ned komunisti, socialisti in de- koliko tvegajo: se mora vprašati, Jatiko spremenile tudi razmerje Piobf ?■ kor že j 'stjani, ne pa gospodarske kri-družbenih problemov. tiDemjdiscussione* nato opozarja na Vlaj. a°loški problem* tako široke poudarja, da so Sud,VeČine in pri izvajanju programa*, Pia* i ■ ‘ »nespoštovanje sporazu-odn0 0g'^na posledica teh zapletenih Pik0ij°V- Vendar naj stranke (tednik Prav Jzrecno ne omenja KPI, če-nim 1^'članek očitno namenjen nje-trajijj 'kuteljem) dobro vedo, da «no-Pu.V... ■ 'n mednarodni pogoji ne do-liji. J0. naPrednejših formul v Ita-razDn* , . n*ma smisla razmišljati o $>kU (ti sav. nasprotno mislijo komunisti hvaioi, napovedali, da mora vlada pro Ipisr aze "^vati dane in sprejete *vaiat' ‘“Puveaan, aa mora viaua bioraj11 dogovorjeni program in da Uta, i?_?tranke, podpisnice progra-V kovati dane in sprejete ob-pb v'n/ato .KPI ne misli popuščati katefg asaniu kmetijskih pogodb, na (®hkQ m So Padle že mnoge vlade in jeVa Pade tudi zadnja Andreotti- hre^N kritično se je o tej vladi tliorgio Amendola, ki pod-krjjjj misel, da «se KPI ne mudi s hiont°da objektivno tako ni več nttprej*. en*Ka U nmgoče uresničiti dogovor-4olak ,Pr°grama», nadaljuje Amen 1° tej ,raz.loga za nadaljnjo podpo-“štiiJ V adi. Gre za moralno vpra-Tu ‘ nje j ^nditelj KPI načenja vpraša foka ['gačnih izbir. Potrebna je ši-pova Sfužbena in demokratična ob-tfto vi ki pa ni mogoča s tak WS?. ki je le »skupek raznih Pri ^ ^canskih struj*. Amendola pladi z1 dodaja: »Že res, da so v Jo. knt n at;erl ministri, ki se trudi-Pomal Pando! fi ali Scotti... A kaj hrbet*a' Jim drugi strelja;! v Sltfatlr lKa, potrebna je neposredna udeležba komunistov v vladi. Kajti samo taka vlada bo tudi javnosti pokazala, da namerava delati drugače. «Nočemo enega ali treh ministrov, da bi se potem ne spremenilo nič, pač pa nov način vladanja, ki naj bo kolektiven in naj ga ne pogojujejo struje ter vplivne skupine. Bolj pomirljivo stališče do problema morebitne vladne krize zavzemajo socialdemokrati, ki trdijo, da so v teku neformalna pogajanja za zaprtimi vrati, da bi premostili spor o kmetijskih pogodbah. V tem smislu omenjajo celo možnost novega izračuna «pravične najemnine* tudi za kmetijska posestva. Tako je čian političnega urada in direkcije PSDI Liugi Preti izjavil, da «dvoboj o kmetijskih pogodbah nima nobenega smisla*. Stranke je opozoril tudi na dejstvo, da je mar- sikatera vlada padla na kmetijskih pogodbah, da pa je vedno bil to le izgovor za resnične politične spore. Bolj pesimistično oceno daje namestnik tajnika PSDI Di Giesi, ki meni, da so kmetijske pogodbe le pretveza in da nekatere stranke (KPI in KD) želijo sprožiti vladno krizo in nove volitve. Sedanja polemika, po njegovem mnenju, predstavlja le taktično potezo, s katero si skušata ti dve stranki «pripraviti ugoden teren za volilni spopad*. Pri tem Di Giesi navaja stališča PSDI, ki «ima tudi svoja mnenja*, vendar jih ne vsiljuje nikomur, (st.s.) V Luksemburgu konferenca o italijanski emigraciji v Evropi LUKSEMBURG — V Luksemburgu se je včeraj začela tridnevna konferenca o italijanski emigraciji v Evropi. Uvodno poročilo je imel podtajnik v zunanjem ministrstvu Fcschi, navzočih pa je okrog 300 delegatov iz številnih evropskih držav, ki zastopajo razne italijanske izseljenske organizacije. Prisotni so tudi številni parlamentarci in predstavniki strank, med njimi Granelli (KD), Giuliano Pajetta (KPI) in Lezzi (PSI). Na konferenci bodo obravnavali predvsem posledice gospodarske krize na emigracijo, probleme šolanja sinov emigrantov in skorajšnje volitve evropskega parlamenta. V svojem poročilu je podtajnik Fcschi dejal, da več kot dva milijona italijanskih državljanov dela v raznih državah evropske celine, medtem ko znaša število emigrantov iz drugih, predvsem sredozemskih držav, skipno skoraj devet milijonov. V zadnjem času so se morali mnogi vrniti domov, kar je še bolj poslabšalo družbeni položaj v njihovih državah. O dramatičnem položaju priča tudi podatek, da je trenutno v državah Evropske gospodarske skupnosti šest milijonov brezposelnih. . illtlll lini im, ZANIMIV RAZPLET PREVERJANJA AVTONOMISTIČNE KOALICIJE Sardinska KD zagovarja vključitev «izvedencev KPI» v deželno vlado 5 predlogom se strinjajo KPI, PSI in PRI, nasprotujeta pa mu PSDI in PII ■ Sava opozarja na nevarnost odstopanja od uradne linije KD ■ Tajnik PRI: «Noeemo, da bi se pri nas ponovilo to, kar se je zgodilo v Trsta in Furlaniji • Julijski krajini» CAGLIARI — Ni tajnost, da v I-taliji že dolgo vrsto let prevladuje težnja prenašanja političnih formul »iz centra v periferijo*, kot se temu reče v političnem žargonu. Prav tako nikogar ne preseneča, če se »na periferiji*, se pravi v občinah in deželah, marsikdaj prehitevajo časi in preizkušajo rešitve, za katere v Rimu vodstva, strank trdijo, da jih ni mogoče odobriti. Zato je primer Sardinije zgovoren in zanimiv, ne samo za ta o-tok, pač pa za' vso Italijo. Pred dvema letoma je na Sardiniji bil podpisan «programski sporazum* med strankami ustavnega loka, ki ga otočani označujejo tudi z besedo »avtonomistični lok*. V njem so Pertini ob dnevu oboroženih sil Poslanica vodstva KPI RIM — Ob današnji 60. obletnici zmage v prvi svetovni vojni, ki je istočasno tudi dan o-boroženih sil, je predsednik republike Pertini naslovil na vojake poslanico, v kateri ugotavlja, da sta teh zadnjih 60 let označevali dve svetovni vojni, dvajsetletni boj proti fašistični diktaturi in preporod režima svobodne demokracije. Italija je v tem času napredovala, toda še vedno obstajajo težavni problemi, kot tudi hude grožnje za mlado italijansko demokracijo. Pertini poudarja, da je bila zmaga pred 60 leti sad žrtev, predanosti in enotnosti vsega i-talijanskega ljudstva. Ista enotnost je označevala tudi odporništvo in osvobodilni boj ter je potrebna tudi danes v skupnih prizadevanjih za demokratično rast države. V poslanici vojakom predsednik republike poudarja tudi, da demokratična republiška ustava odklanja vojno kot sredstvo razreševanja mednarodnih sporov, zaključuje pa z ugotovitvijo, da bodo nove norme o vojaščini prispevale k inteligentni in odgovorni udeležbi državljana v vojaškem življenju, tako da bo postal aktiven sodelavec, ne pa samo izvrševalec ukazov. Poslanico obroženim silam je ob današnjen. prazniku poslal tudi obrambni minister Ruffini, ki je prav tako kot Pertini poudaril nujnost enotnosti za premagovanje sedanjih težav. Tudi vodstvo KPI je naslovilo na oborožene sile poslanico, v kateri poudarja predvsem, da je v teku proces za prenovitev oboroženih sil. To je proces, ki najde na svoji poti veliko zaprek in odporov, za premagovanje katerih pa sta potrebna odločna akcija vlade in budno nadzorstvo parlamenta. Prvi poRpj za razvoj reformatorske linije — se zaključuje poslanica KPI — pa je v novem odnosu zaupanja in sodelovanja med oboroženimi silami, demokratičnimi ustanovami in ljudstvom. stranke «rimske večine* (KD, KPI, PSI, PSDI in PRI) ter liberalci. Deželo je ta programska večina vodila s pomočjo enobarvne demokr-ščar.&ke deželne vlade, vendar se je v večini nekaj začelo krhati. Komunisti so obtožili KD, da ne spoštuje sporazuma in zahtevali »novo politično obdobje*, ki naj vsem avtonomističnim silam omogoči neposredno udeležbo v deželni vladi. Začela .so se zapletena pogajanja, ki so izmenično potekala v Cagliariju in Rimu, na ravni osrednjih vodstev strank vladne večine. Predvčerajšnjim je odgovorni za krajevne uprave pri vodstvu KD, poslanec Antonio Gava, sklical v Rim celotno deželno vodstvo sardinske KD. Po daljšem sestanku, ki je potekal za zaprtimi vrati, je Gava objavil izjavo, v kateri r --navija »temeljno smernico* krščanske demokracije, da je »zaželeno sodelovanje* vseh demokratičnih strank, ni pa dopustno sodelovanje med KD in KPI v odborih. Formulacija poslanca Gave pa je pri tem verjetno namenoma bolj meglena, saj poudarja, da morata »KD in KPI imeti na nivoju odborov različne odgovornosti*. Nekateri lahko ta stavek tolmačijo kot direktivo, da ni dovoljeno sodelovanje med demokrščanskimi in komunističnimi odborniki. Drugi, v tem primeru deželni voditelji KD za Sardinijo, pa so direktivo tolmačili po svoje in uradno sporočili, da za rešitev politične krize na otoku predlagajo oblikovanje novega deželnega odbora, v katerem naj bi bili tudi »izvedenci, ki bi jih imenovala KPI iz svoje srede in bi bili po godu tudi drugim strankam*. Konkretno naj bi «izvedencem KPI* ponudili dve odborništvi v novi deželni vladi. Ta predlog so sardinski voditelji Kf- jasno ponovili oaposlanstvu KPI, ki ga je vodil deželni tajnik Gavino Angius. Slednji je pozneje dejal časnikarjem, da so komunisti zavzemajo za sodelovanje vseh političnih sil v deželni vladi, v bistvu pa ni zavrnil predloga. Prav tako niso tega predloga zavrnili socialisti. Njihov deželni tajnik Paolo Atzeri je po srečanju z demokristjani dejal, da je «predlog koristen*. Pač pa vstopu komunističnih »izvedencev* nasprotujejo socialdemokrati in liberalci. Popoldne se je predlogu pridružil tudi tajnik republikanske stranke Corona, ki je podprl zamisel o oblikovanju deželnega odbora štirih strank (KD, PSI, PRI, PSDI) z vključitvijo izvedencev, ki naj bi jih imenovala KPI. Zanimivo je, kako je republikanski tajni1' utemeljil predlog: »S takim, ; činkovitim odborom, bomo preprečili na Sardiniji uveljavljanje lažno avtonomističnih sil, ki so izbruhnile na dan v Furlaniji Julijski krajini*. Povsem drugače je v Kalabriji, kjer so komunisti napovedali krizo deželnega odbora. Pri tem se sklicujejo na nedejavnost demokrščanske deželne vlade, 1 i sploh ni spoštovala pred letom dni podpisanih programskih sporazumov. Tajništvo KPI kot zgovoren primer pasivnosti deželne vlade omenja rimsko demonstracijo 30 tisoč kalabreških delav- cev, katerim deželna itprsva ni stala ob strani, da bi se ne zamerila osrednji vladi, (st.s.) 60-letnica KP Avstrije DUNAJ — Včeraj so proslavili 60-Jetnico avstrijske komunistične partije. Ustanovili so jo namreč 3. novembra, ravno ob koncu prve svetovne vojne. Pozneje, za časa nacizma, so jo razpustili in je prešla v ilegalo. To je bilo leta 1933. Številni njeni predstavniki so se zatem udeležili španske državljanske vojne, po anšlusu Avstrije pa so stopili v vrste odporniškega gibanja. Partijo so ponovno ustanovili leta 1915 pod geslom «avstrijska pot v socializem*. Ob prvih volitvah je dobila 5,42 od sto glasov, na volitvah pred tremi leti pa komaj 0,03 od sto. NA P0VARIL0 FRANJA HERLJEVICA Minister Rognoni na obisku v SFRJ Gre za prvi obisk kakega italijanskega notranjega ministra v Jugoslaviji BEOGRAD — Italijanski notranji minister Virginio Rognoni je dopotoval včeraj na dvodnevni uradni o-bisk v Beograd na povabilo svojega jugoslovanskega kolega Franja Her-ljeviča. Na letališču v Surčinu je poleg gostitelja pričakal ministra tudi italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Cavaglieri. Italijanskega ministra spremlja delegacija izvedencev, v kateri so poleg druvi': tudi ravnatelj urada za obmejna področja Fernando Rizzo, generalni ravnatelj UCIGOS Gaspare De Francisa in funkcionar italijanskega u-rada Interpola Luciano Ruggieri. Obisk ministra Rognonija je prvi uradni obisk nekega italijanskega notranjega ministra v Jugoslaviji. Pogovore med notranjima ministroma — kot poroča agencija ANSA — je narekovala predvsem nujnost kar najbolj učinkovite akcije obeh vlad na področju javnega reda. Še posebno problemi terorizma imajo danes mednarodni obseg, zaradi česar so izmenjave mnenj in informacij med predstavniki različnih držav zelo koristne. Takoj po prihodu v Beograd je imel Rognoni na sedežu zveznega izvršnega sveta krajši pogovor s podpredsednikom ZIS Dragoljubom Stavrevom. Takoj nato sta se Rognoni in Herljevič skupaj z delegacijama sestala na dveurnem delovnem zasedanju. Oba ministra sta podala izčrpni poročili o položaju javnega reda v obeh državah, sledila pa je široka razprava, v katero so posegli tudi člani delegacije, med njimi z jugoslovanske strani tudi sekretarja za notranje zadeve izvršnih svetov Slovenije in Hrvaške, popoldne pa so se pogovori nadaljevali na ravni izvedencev. Danes zvečer ali jutri zjutraj se bosta Rognoni in Herljevič spet sestala, da bi pregledala rezultate dela. Minister Rognoni se bo predvidoma vrnil v Rim jutri popoldne. Socialistična internacionala o politiki pomirjevanja SAN SEBASTIAN — V baskovskih pokrajinah Španije so včeraj zabeležili še dva atentata, pri katerih sta bili dve osebi ubiti, ena pa hudo ranjena. VANCOUVER — Z uvodnim posegom njenega predsednika Willy-ja Brandta se je v tem kanadskem mestu pričel 14. kongres socialistične internacionale. To je prvi kongres internacionale, ki ne poteka v zahodni Evropi. Brandt je v svojem posegu iskreno kritiziral Carterjevo »politiko izzivanja Sovjetske zveze* na načelih «človekovih pravic* in ga opozoril, da se SZ v Helsinkih ni obvezala sprejeti zahodnega političnega sistema. Brandt je poudaril prispevek, ki so ga dale socialne demokracije k politiki pomirjevanja in miroljubnega sožitja in pozval velesile, naj omejijo o-boroževalno tekmo, zaradi katere gre letno 400 milijard dolarjev, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za pomoč nerazvitim. Brandt je nadalje ostro obsodil diktatorske vojaške režime v Latinski Ameriki in rasistične reži- me v Južni Afriki ter opozoril Carterja, da ima do teh ameriška vlada močan vpliv. V Vili Adenauer zasedanje voditeljev «bele intemacionale» COMO — V bivši Adenauerjevi vili v Cadenabbii so se na strogo tajnem sestanku srečali voditelji svetovne zveze krščanskodemokrat-skih strank. Srečanje je strogo tajno in nihče izmed udeležencev ni hotel povedati, čemu je posvečeno. Ni pa iztcijučeno, da se bodo voditelji »bele internacionale* pogovarjali tudi o skorajšnjih evropskih parlamentarnih volitvah in stanji; v Latinski Ameriki. Da je srečanje pomembno priča predvsem udeležba vidnih osebnosti. Bivšo Adenauerjevo vilo so z vseh strani zastražili karabinjerji, ki ne puščajo dostopa niti časnikarjem. Srečanje se nadaljuje tudi danes. Vrednost dolarja vztrajno raste Po najnovejših Carterjevih ukrepih v podporo dolarju se vrednost ameriške valute neprestano dviga: včeraj je npr. dolar veljal že kar 830 italijanskih lir. Na sliki prizor s frankfurtske borze IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||m||||||||,|||||m||||||||||||||||,|,m|,|||,„|,,||||||,,,,,|||,|||,,|,,|,|,|m|,||,|,„||||||,m||,,|Mt,||||,||| POMEMBEN KORAK NAPREJ V MIROVNIH POGAJANJIH Izraelci in Egipčani dosegli kompromis glede rešitve palestinskega vprašanja Sporazumu bodo predložili spomenici s predlogi za poravnavo celovite hližnjevzhodne krize - Na arabskem vrhu v Bagdadu še vedno ni soglasja NEW YORK — Bistvena vprašanja, ki so zadnje tri tedne zavirala sklenitev rhirovne pogodbe med E-giptom in Izraelom, smo skoraj že v celoti rešili; nadaljnje dogovarjanje med kairskim in telavivskim odposlanstvom je sedaj ;■ osredotočeno v način, kako razviti širša pogajanja za dosego splošnega sporazuma o poravnavi bližnjevzhodne krize. Tako je izjavil ameriški državni tajnik Vanče na sinočnji tiskovni konferenci, ki je bila tako rekeč docela posvečena washingtonskim razgovorom ?a premestitev tega žgočega problema. Ameriško posredništvo med »zgodovinsko sovražnima tabproma* je torej, kot vse kaže, le obredilo prve sadove, če smemo verjeti optimističnim besedam šefa ameriške diplomacije, ki se je včeraj sešel s predsednikom izraelske vlade Begi-nom. Vanče je pripomnil, da teče sedaj beseda o tem, kako načeti nekakšen drugi krog pogajanj, med katerim naj bi po vzoru sporazumov iz Čamp Davida dosegli širše soglasje glede celovite rešitve bližnjevzhodne problematike. Vanče se je z Beginom razgovar-jal tudi o vprašanju ameriške finančne pomoči Izrael' v obliki zajetnega posojila proti vračilu v 25 letih, ki naj bi ga telavivske oblasti porabile za kritje izdatkov v zve- za z umikom s Sinaja oziroma preselitvijo tamkajšnjih židovskih kolcr nev drugam. Državni tajnik je gledi' tega ugotovil, da je znesek 10 milijard dolarjev, kakor ga je zahteval izraelski minister za energetska vprašanja Modai, odločno previsok in dal razumeti, da utegne washing-tonska zvezna uprava kvečjemu sprejeti prošnjo po 3,5 milijarde dolarjev, ki jih je omenil včeraj Begin — ta vsota je po Vanceovi sodbi realna. To vprašanje morajo pristojne a-meriške oblasti vsekakor še nadrobneje pretresti. Tako je Vanče upravičeno naglasil, da je edina tovrstna obveza washingtonske zvezne vlade bila doslej izražena v pismu, ki ga je obrambni minister Brown nedavno poslal telavivski vladi in v katerem je rečeno, da bo predsednik Carter skušal izbojevati v kongresu odobritev «primerne podpore* Izraelu (takšna podpora naj bi veljala tudi za izgradnjo dveh letalskih oporišč n" območju Negeva). Medtem ko se je Vanee v- teku tiskovne konference, na kateri je deloma razkril vsebino včerajšnjega pogovora z Beginom, spretno izognil podrobnejšemu objasnilu »bistvenega napredka poslednjih dni v izraelsko,- egiptovskih pogajanjih*, se je iz verodostojnih virov blizu kairskega. in telavivskega odposlanstva v lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lili lllllllllllllllllnillllllliiiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll II lllllllllllll*,lllllllllI^1,lllllllllll IIII llllll IIIIIIIII lili lili lllllllll IIIIII •Ulil Hilli 111111 lil IIIIIIHIIIII lllllllllllll IIIIII llllllllllllllll V ZR NEMČIJI SE JE ZAČELA PREVIDNA RAZPRAVA 0 ZASTARANJU NACISTIČNIH ZLOČINOV Stari in novi nacisti so za «splošno amnestijo» (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Tisto, kar je sedaj šele prvo in previdno otipavanje, se u-tegne kmalu, najkasneje pa prihodnje leto spreobrniti v osrednjo zo-hodnonemško politično temo. Gre za vprašanje, ali bodo v bonskem parlamentu prihodnje leto ponovno podaljšali rok, v katerem je pravno še mogoče, da kateri izmed živih vojnih zločincev poravna svoje odprte račune. Občutljivo temo je pred dnevi najprej načel šej socialdemokratske parlamentarne frakcije Herbert Wehner, ko se je mudil na obisku v Izraelu. Svojim gostiteljem je zagotovil, da se bo zavzemal za takšno pravno rešitev, ki bo omogočila, da noben bivši nacist, ki je odgovoren za najhujši zločin - umor, naj si bo posamični ali množični, ne more ostati nekaznovan. Politične stranke so temo takoj prenesle v zaprte prostore, kjer oblikujejo svoja stališča, s katerimi bodo prišle pred javnost, domačo in tujo. V bonskih političnih krogih velja prepričanje, da bo prav zastaranje vojnih zločinov ena izmed ključnih točk, ob katerih se bodo v prihodnjem letu kresala stališča. Za nimiva je zadeva toliko bolj, ker se mnenja o tem za Nemce tako pomembnem in nepriljubljenem problemu prepletajo preko strankarskih meja. Pravno stanje je jasno. Ob koncu 1979. leta naj bi avtomatično zastareli vsi zločini, ki so bili štor je ni med zadnjo svetovno vojno, z i-zjemo tistih, zaradi katerih so pro- ti storilcem do trenutka zastara nja že uvedli postopek. Prvotno naj bi nacistični grehi zastarali že 1965. leta. Sklep zaveznikov o preganjanju nacistov, ki so ga sprejeli 1945. leta, takoj ob koncu vojne in torej pred odprtim izbruhom hladne vojne, ki je pozneje marsikaj postavila v drugačno luč, je namreč predvideval, da bodo vse krivce odkrili in kaznovali v dvajsetih letih. Ko se je 1965. leta ta datum približal, so pod pritiskom mednarodne javnosti sprejeli nekakšno salomonsko rešitev, tako da so začetek dvajsetletnega roka premaknili od 1945. na 1949. leto, torej v čas, ko je ZR Nemčija prevzela pravosodje od zaveznikov v svoje roke. 1969. leta so nato s kompromisno rešitvijo, za katero so v parlamentu dosegli nekakšno nadstrankarsko večino, podaljšali rok zastaranja od 20 na 30 let. Tedanje upanje ali pa zgolj špekulacija, da bo do 1979. leta zahteva po kaznovanju še živih nacističnih morilcev manj izražena, se ni uresničila. V letu, ko bo ZR Nemčija volila novega predsednika in samo leto dni pred parlamentarnimi volitvami, bo torej zastaranje zločinov ponovno vroča tema na dnevnem redu zahodnonemške dnevne politike. Iz razumljivih razlogov politične stranke zaenkrat še niso odprle kart, 'V Schmidtovi in Brandtovi SRD je več uglednih politikov zahtevalo. naj najtežji zločini, ki so imeli za posledico uničenje človeških življenj ne zastarajo nikoli To bo po vsej verjetnosti tudi stali šče, na katero se bo postavila bon- ska vlada. Prav tako v SPD so se priglasili k besedi tudi enako ugledni politiki, ki menijo, da je bilo doslej za odkrivanje in kaznovanje zločincev dovolj časa in da je treba preteklost pokopati in prepustiti pozabi. Za svoj predlog bo vlada morala pridobiti vsaj del poslancev opozicijskih demokrščanskih strank. Težava je namreč v tem, da liberalna FDP, ki je socialdemokratski koalicijski partner, naprej odklanja kakršnokoli podaljšanje roka zastaranja, saj je za zastaranje in torej za nekakšno tiho amnestijo nacističnih zločincev iz «liberalnih» razlogov glasovala že 1969. leta. Po svoje so se v agitacijo za ali proti zastaranju že vključili tudi bivši in novi nacisti. Veliko publiciteto je včeraj dobila peticija, ki jo je objavil skrajno desničarski «Deutsche Nazionalzeitung». Dvajset «uglednih» osebnosti, med katerimi sta tudi letalski as Hitlerjeve Luftwaffe Hans Ulrich Rudel in pa dedinja slavnega komponista Wagnerja, Hitlerjeva oboževalka Winni]red Wagner. zahtevajo splošno amnestijo za nacistične zločine. Zaradi miru se bodo po vsej verjetnosti politične stranke od tega izbruha pronacistične sentimentalnosti ogradile,' vendar pa zamisel o splošni amnestiji niti ni tako nepopularna. Svoj čas se je zanjo ogreval na stranicah Springer-jevega tiska tudi sin Nobelovca Thomasa Manna, Golo Mann. Kancler Helmut Schmidt je za začetek dal vedeli, da je proti odpuščanju nacističnih grehov, hkrati pa je iz- javil, da ni naklonjen «brskanju po arhivih», ki ima za cilj, da bi političnim nasprotnikom naprtili nekaj neporavnanih računov iz preteklosti. Seveda kanclerja ne vznemirja toliko možnost, da bi lahko odkrili kakšnega bivšega nacista v krogih konservativne opozicije, kot je bilo to v primeru nekdanjega kanclerja Kissingerja ali pa predsednika vlade v Baden VJuertenbergu Filibin-gerja. Preteklost nekaterih ministrov in visokih funkcionarjev v zahodnonemških deželah, ki so jo izbrskali tukajšnji časopisi, je pokazala, da tudi vladajoča SPD ni neranljiva na tej občutljivi točki. Pri dejanjih, ki lahko umažejo ali zaustavijo to ali ono politično kariero seveda ne gre za zločine, vendar pa pogosto Za dovolj jasne dokaze nekritične privrženosti Hitlerjevemu režimu in to je več kot dovolj ter za današnjo zahodnonem-ško stvarnost dovolj porazno. Zasledovanje nacističnih zločincev v ZR Nemčiji teče prej ko slej počasi. Do letos so v tej državi u-vedli preiskavo samo proti 85 tisočim osebam, pri čemer so jih pravo-močno obsodili samo 6.500. še vedno — s polževo hitrostjo — teče postopek proti 3.800 osumljencem. V dolgem seznamu tistih, ki čakajo, da bodo stopili pred sodnike in katerim zločini ne morejo zastarati, ne glede na to, za kakšno rešitev se bodo sporazumeli bonski politiki, je tudi zločinec Druschke, esesovski morilec, ki živi danes v Heidelbergu in ki se ga z grozo spominjajo prebivalci Jesenic in Gorenjske. IVO VAJGL Washingtonu razširila vest, po kate->. II—sta delegaciji obšli osrednjo za-e fifeko v pogajanjih s kompromisom. Ta zapreka je tičala, kakor znano, v egiptovski zahtevi, da se mirovnemu sporazumu pripiše klavzula o navezavi pogodbe na reševanje celovite bližnjevzhodne problematike (to se pravi palestinskega vprašanja). No, izraelsko in egiptovsko odposlanstvo sta se domenili, da se odrečeta tovrstni «preambu,:* in zadevne poglede na to krčljivo vprašanje razjasnita v ločenih Spomenicah, ki naj se vključita v »pogodbeni paket*. Pripomniti gre, da sta Izrael in Egipt to metodo uporabila že ob priliki «vrha» v Čamp Davidu, s čimer sta premostila marsikatero hudo o-viro, tako še zlasti problem prihodnosti Jeruzalema (o katerem pa je Begin še te dni svečano zatrdil, da ostane za vselej izraelska last), Vanče je časnikarjem med drugim še zagotovil, da je ameriška vlada med dosedanjimi izraelsko-egiptovskimi pogajanji vzdrževala redne stike z Jordanijo, ki je pač neposredno prizadeta,{-kojikor zadeva vsaj* bodočo ureditev Cišjordahije m Gaze v smislu sklepov,' ki sd bili sprejeti septembra v Marylandu„ A-meriški državni tajnik je -pristavil, da kaže kralj Husein čedalje globlje zanimanje za washingtonska pogajanja, a z druge strani je prišla iz Bagdada, kjer je v' teku tako imenovani «arabski vrh*, vesi, po kateri bo v najkrajšem času bržkone prišlo do popolne sprave med Jordanijo in Arafatovim osvobodilnim gibanjem. ’ Glede na okoliščino, da na zasedanju1 državnih poglavarjev tako «zmernih» kot »nepopustljivih* arabskih držav še vedno ni prišlo do sporazuma glede skupne politike v odnosih do Izraela in Egipta, kaže, da se bližnjevzhodni problemi od dne do dne vse bolj zapletajo. Tudi zato, ker naj bi se te dni Egipt obvezal (v okviru mirovnih pogajanj), da se ob navezavi diplomatskih odnosov z Izraelom ’ odreče 'Vsem pro-tiizraelskim sporazumom, ki jih je sklenil z drugimi arabskimi deželami. •. V washingtonskih krogih menijo kljub vsemu, da bo mifovna pogodba med telavivsko in kairsko vlado podpisana nekje sredi tega meseca. (dg) Soglasje med SZ in Vietnamom MOSKVA — S ponovnim srečanjem med Leonidom Brežnjevom in vietnamsko delegacijo, ki sta jo vodila partijski tajnik Le Duan in ministrski predsednik Pham Van Dong, so se včeraj zaključili vietnamsko - sovjetski pogovori. V Moskvi so vietnamskemu obisku posvetili izredno pozornost, saj sta se sam Brežnjev kot tudi ministrski predsednik Kosigin udeležila vseh pogovorov. V ospredju je bil položaj na azijskem jugovzhodu. Nedvomno pa so načeli tudi vprašanje pomoči Vietnamu in njegovemu sporu s Kitajsko na eni in Kampučijo na drugi strani. Kot poudarja sovjetska agencija Tass, je med pogovori prevladovala »popolna enakost pogledov*. < SOGLASNO SPREJET SKLEP NA VČERAJŠNJEM ZBOROVANJU STARSI IN UČNO OSEBJE VRTCEV PRENEHALI Z ZASEDBO SKRBNIŠTVA Danes bo v državnih vrtcih normalen pouk, čeprav se stvari niso premaknile z mrtve točke Učno in neučno osebje ter starši J nes normalno stekel, prav tako tu-otrok, ki obiskujejo državne otro-1 di v ponedeljek, torek in sredo, ške vrtce v tržaški pokrajini so ’ tudi včeraj nadaljevali z zasedbo šolskega skrbništva. Stvari se niso namreč premaknile z mrtve točke, tako da državnim vrtcem še vedno grozi, da se bo pouk odvijal samo 5 ur v dopoldanski izmeni, kar pomeni, da bi odpadla tudi refekci-ja. Šolski skrbnik in prosvetno ministrstvo v Rimu nista dala še nobenih zagotovil glede popoldanskega pouka in namestitve tridesetih vzgojiteljic, ki naj bi ostale brez službe. Že včeraj smo pisali, da bi mo ral Šolski skrbnik do 5. septembra letos poslati v Rim prošnjo z zah tevo po namestitvi 30 učnih moči, ki bi imele popoldansko izmeno v vrtcih. Prišlo je do zamud, oziroma je ministrstvo za šolstvo dobilo prošnjo iz Trsta šele 7. oktobra. Posledica tega je, da bi moral po zakonu pouk v državnih otroških vrtcih trajati samo pet ur, kar bi seveda močno prizadelo starše in otroke. Zanimivo pa je, da so v goriški in videmski pokrajini vso zadevo pozitivno rešili, oziroma so pravočasno poslali ustrezne prošnje v Rim. Kronika včerajšnje zasedbe šolskega skrbništva pa je sledeča. Delegacija staršev in učnega osebja V ponedeljek bodo imeli starši v posameznih vrtcih zborovanja, na katerih bodo seznanili tudi tiste, ki se niso udeležili zasedbe skrbništva, o vzrokih protestne akcije. V torek bo ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje staršev z deželnimi predstavniki demokratičnih strank, v sredo, 8. t.m., pa bo ob 17. uri na sedežu delavske zbornice v Trstu zborovanje, na katerem se bodo starši, učno in neučno osebje ter sindikati domenili o bodočih smernicah boja. Solidarnost Zli osebju državnih šolskih vrtcev Zveza žensk iz Trsta izraža vso svojo solidarnost in zagotavlja neomejeno podporo boju staršev in o-sebja državnih otroških vrtcev, ki so ga izpeljali skupno s pokrajinsko federacijo CGIL - CISL - CCdL/ UIL in Sindikatom slovenske šole. ZŽI poudarja, da niso ministrstvo za javno izobraževanje in njegovi periferični organi ponovno izpolnili svojih obveznosti. Pri tem se ZŽI se ie ob 'podoori konfederalnih šol vprasu-ie' zakaJ ni nakazala tržaš- j/fiar,ar.tsi!i -saa ass&rss msi krivd« tl dogajanje krajevno šolsko rosi krivdo za to absurdno stanje tržaško šolsko skrbništvo. Okrog 12. ure je predstavnike konfederalnih šolskih sindikatov CGIL, CISL in UIL sprejel šolski skrbnik, ki jim je zagotovil, da bo dal točen odgovor glede pouka v vrtcih danes cb 12. uri. Zasedba prostorov šolskeva skrbništva se je nato nadaljevale še do večera, ko so starši zapustili skrbništvo. še prej so na zborovanju sklenili, da prekinejo z zasedbo, ker nočejo še bolj zaostriti star.ja, v katerem se nahajajo otroški vrtini. Solidarnost staršem so izrekle thdl predstavnice ZŽI in predstavnik dolinske občine. V vseh državnih otroških vrtcih tržaške pokrajine bo torej pouk da- skrbništvo, ki že kronično zamuja pri izvajanju svojih obveznosti, ali pa ga morda naši ministrstvo za javno izobraževanje, ki ni sposobno oceniti specifičnosti položaja v Trstu, kjer so slovenski narodnostni skupnosti z delnim zaprtjem državnih šolskih vrtcev odtrgane edine obstoječe storitve. Omejitveni ukrepi v zvezi z volitvami na univerzi Deželno tajništvo Zveze komunistične mladine ZKMI - FGCI ter u-niverzitetna sekcija KPI sta izdala protestno noto, v kateri izražata zaskrbljenost zaradi birokratskega pravilnika, ki ga je v zvezi z volitvami na univerzi izdalo ministrstvo za šolstvo. Ministrski odlok namreč predvideva, da se volitev lahko udeležijo le tisti študentje, ki so vložili prošnjo za vpis do 5. novembra in ki bodo na volitvah predložili pobotnico o izplačani šolski taksi. Gre torej za ukrep, ki omejuje volilno svobodo, kajti marsikateri študent iz enega ali drugega razloga ne more vselej o-praviti vseh formalnosti v določenih rokih. ZKMI in univerzitetna sekcija KPI zato pozivata vse mladinske demokratične organizacije ter vse univerzitetne organe, naj izrečejo svoja stališča v zvezi s tem vprašanjem ter prispevajo k njegovi pravični rešitvi. Obenem pa pozivata študente, naj čimprej vplačajo šolske takse. Proslava ob 60-letnici zmage • V sredo, 8. novembra, se bo ob 16. uri v kinodvorani »Ariston* pričel ciklus filmov v angleščini. Abonmaji so na prodaji pri uradu CIT na Trgu Unita. —.t Pri Sv. Justu in na pomolu Au-dace so bile včeraj slovesnosti ob 60-letnici zmage v prvi svetovni vojni in prihoda prvih italijanskih čet v naše mesto. Dopoldne so polagali vence pred spomenikom padlim v prvi vojni, nakar je sledil verski obred. Svečanosti so se u-deležili vladni komisar (na sliki) ter razni predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Popoldne pa se je na pomolu Audace, na mestu, kjer so se pred šestdesetimi leti izkrcali prvi italijanski vojaki, izkrcal oddelek bersaljerjev bataljona »Ja-miano». Slovesnosti se je udeležilo tudi 32 preživelih udeležencev nekdanjega izkrcanja. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii militi n umil iiiii miti n ... NA SINOČNJI OBČINSKI SEJI V NABREŽINI Predstavitev dokumenta o turističnem razvuju v devinsko-nabrežinski občini Dokument je predstavil župan Škerk - Osnutek dokumenta so posredovali strankam ter družbenopolitičnim in gospodarskim organizacijam Osrednja točka sinočnje seje devinsko = nabrežinskega občinskega sveta je bila predstavitev dokumenta, ki ga je sestavila posebna komisija za preučitev turističnega razvoja devinsko = nabrežinske občine. Dokument je predstavil župan Albin škerk, ki je v uvodnem posegu dejal, da je bil dokument neobhodno potreben, saj se je u-prava srečala z velikimi problemi na urbanističnem področju občine. Predvsem v Sesljanskem zalivu so prišli na dan vsestranski p5!:' ■ : v ■ gm šolski skrbnik v razgovoru s starši, ki so zasedli prostore miiiiiuiiiiiiuHinNiiiNiiiiiiiinifiiiivaiMNiiitniiHifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO POTRDITVI MAJSKEGA cPREIIODNEGA NAČRTA* OBČINE Zaustavljeno množenje trgovin z blagom za široko potrošnjo Možne izjeme le za novonaseljena področja . Za ostale blagovne tabele niso postavili zgornjih meja skupne prodajne površine interesi, še posebno ko je družba Ediltur odkupila kopališče in restavracijo naravnega1 parka ob Timavi, župan Skerfcje nato poudaril dejstvo, da so do- Trditev, da je v našem mestu in na vsem občinskem ozemlju preveč trgovin, in sicer tako v splošnem, kot tudi upoštevajoč posamezne vrste blaga v prodaji, ne izhaja samo iz površnega občutka prenatrpanosti, ki ga vsak pridobi ob sprehodu po naših ulicah in trgih, ampak iz točno določenih podatkov in iz razmerij med številom prodajaln in prebivalstvom. Te podatke navaja tudi majski sklep tržaškega občinskega sveta, s katerim to (v pričakovanju dokončnega načrta za ureditev trgovinske mreže) vsaj zajezili kaotično množenje obratov in njih osredotočanje v strogem mestnem središču (ta sklep smo v bistvenih obrisih obrazložili v četrtkovi številki). Po merilih, ki so že v veljavi v drugih italijanskih mestih in ki so osnovana na razmerjih med prodajno površino za posamezne vrste blaga in številom prebivalstva (na primer za trgovine z jestvinami naj bi bil optimalni količnik 0,06 kv. m na prebivalca, za veleblagovnice pa 0,1) je z enostavnimi računskimi o-peracijami lahko ugotoviti, da je v Trstu maksimalna prodajna površina že presežena pri vseh vrstah blaga. Presežek je, kot je bilo pričakovati, največji pri trgovinah s konfekcijo, pri katerih je približno 10 odstotkov prodajne površine preveč, tako v strogem mestnem središču (nova razmejitev dveh »trgovskih con* je razvidna iz slike), kot tudi Ha ostalem občinskem ozemlju. Občinski sklep, ki je pred kratkim t*3stal učinkovit po potrditvi pokra- jinskega nadzornega odbora, omejuje maksimalne prodajne površine za blago široke potrošnje, to se pravi za tiste blagovne tabele, ki vključujejo te vrste blaga. Sem prištevajo jestvine, meso, ribe, sadje in zelenjavo, olja in maščobe, jajca, slaščice, blago, ki se prodaja v obratih, ki imajo površine več kot 400 kv. m (veleblagovnice) in konfekcijo, ki obsegajo prvih 9 blagovnih tabel in njihove podrazdelke. Odslej bo torej skoraj nemogoče dobiti od občine dovoljenje za odpi .je novih trgovin s takim blagom, razen v primeru (malo verjetnem), da nekaj istovrstnih obratov zapre, ali pa izjemoma v novonastajočih naselbinah (razen konfekcije in veleblagovnic). V prehodni dobi, do vstopa v veljavo dokončnega »trgovinskega načrta*, ki je šele v izdelavi, bo torej še možnost postaviti nove obrate le za prodajo tekstila, obutve, pohištva in gospodinjskih strojev, tehničnih artiklov, drogerijskega in cele vrste drugega blaga (od krzna in kristala do fotograf skiu aparatov in v splošnem blaga, ki ni za široko potrošnjo), ki je vključeno v »nezaščitene* blagovne tabele. Posebno ureditev, ki je zadnji sklep ne za deva, imajo seveda lekarne, toba-karne, bencinske črpalke, javni lokali s policijskim dovoljenjem in kinematografi. • Na pobudo tukajšnjega Inštituta za preučevanje in informacije o evropskih skupnostih bo v sredo, 8. novembra, ob 18. uri v dvorani v Ul. S. Nicold 6 javna predstavitev knjige »Politike in perspektive evropskih skupnosti na socialnem, gospodarskem in znanstvenem področju — Vpliv na gospodarstvo Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine*. • V okviru tematike, ki je bila osnova na razstavi »Zakladi verskih skupnosti v Trstu* bo dr. Aristide Buffulini predaval na konferenci o naslednji temi: »Sv. Marija iz Gr-ljana in templarji*. Konferenca bo v torek, 7. novembra, ob 18.30, v veliki dvorani muzeja Sartorio na Trgu Papa Giovanni št. 5. kumsukJzdelali z načelom, da^e etnično razmerje v občini vsekakor ne sme spremeniti. Škerk je nato dejal, da so osnutek dokumenta posredovali tudi strankam ustavnega loka, ki niso zastopane v občinskem svetu, to je PRI in PLI, in SKGZ, Kmečki zvezi, Kraški gorski skupnosti, deželi, pokrajinski sindikalni federaciji CGIL, CISL in UIL, občinski letoviščarski in turistični ustanovi, WWF ter ustanovi »Italia nostra*. O dokumentu bodo razpravljali tudi v krajevnih svetih, mnenje o osnutku dokumenta pa bodo vse te organizacije predstavile občinski tehnično - urbanistični komisiji, ki jih bo nato predložila občinskemu svetu. V razpravo je najprej posegel podžupan Caldi (PSI), ki je dejal, da regulacijski načrt, ki ga je izdelala prejšnja uprava, ni ustrezal dejanskim zahtevam prebivalstva. Zato je poudaril važnost dokumenta za preučitev turističnega razvoja devinsko - nabrežinske občine ter izjavil, da bo njegova stranka glasovala za odobritev tega dokumenta. Svetovalec SSk Terčon je poudaril, da regulacijski načrt, ki ga je izdelala prejšnja uprava, ne u-streza resničnim zahtevam prebivalstva. Še prej je Terčon predlagal resolucijo, ki vsebuje nekatere predloge, ki so že vključeni v dokument s posebnim poudarkom, da se po vaseh občine zmanjša naselitvena možnost, da se ohrani etnično razmerje, o kmetijskem razvoju v občini, ter nujnosti po ustanovitvi prostih plaž dostopnih za vse občane. Terčon je nadalje dejal, da se njegova stranka ne strinja z ravnanjem občinske uprave v zvezi z odobritvijo dokumenta, ker je za to pristojen občinski svet, ki mora sam preučiti osnutek ter nato sprejeti odgovorna stališča. Terčon je nato v imenu SSk predlagal, da se takoj začne razprava v občinskem svetu, ki bi privedla do končnega stališča, šele nato bi o aplikaciji dokumenta razpravljali v krajevnih svetih. V zvezi s Terčonovim predlogom " r je spregovoril svetovalec Pase (KD), ki je dejal, da se v dobršni meri strinja s Terčonom ter da je občinski svet, skupaj z delegiranimi tehniki, edini pristojni organ za preučitev dokumenta. Sledilo je glasovanje o predlogu SSk. Za odobritev predloga sta se izrazila svetovalca SSk, svetovalci KPI in PSI so predlog zavrnili, ostali pa so se vzdržali. Župan škerk je po izidu glasovanja zaključil sejo s pripombo, da bo na prihodnji seji občinskega sveta tekla podrobnejša razprava in morebitna odobritev dokumenta za turistični razvoj občine, (vp) OBSEG VARČEVANJA NA NAŠEM OBMOČJU Denarne vloge pri tržaških bankah so lani dosegle 1.334 milijard lir V zadnjem letu so narasle za 20,4 odst. (znatno manj kakor v prejšnjih letih) visokih obrestnih mer se je povpraševanje po novih bančnih posojilih močno skrt'1 Ul. delle Monache 3 verski anglikanski obred v angleškem jeziku. • V obdobja med 23. in 29. oktobrom so v tržaški občini zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: 4 primere škrlatinke, 13 primerov griže, 6 primerov noric, 3 primere vnetja priušesne .slinavke, 1 primer rdečice, 3 primere srbečice, 1 primer vnetja lasišča in 4 primere salmo-neloze. PEDAGOŠKI ODSEK SSŠ V torek razgovor o izobraževanju Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole vabi učitelje, vrtnarice, didaktične ravnatelje, profesorje in ravnatelje enotne in višje srednje šole ter starše na razgovor o permanentnem izobraževanju. Dnevni red: 1. Obračun letošnjih izkušenj v zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem; 2. Predlogi za ustanovitev odbora za permanentno izobraževanje učnega kadra. Sestanek bo v torek, 7. novembra 1978, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Lai pred sodnike Grilz na svobodo levičar Consoli ostane v zaporu Danes ob 11. uri bodo na tržaškem sodišču po hitrem postopku sodili mlademu neofašistu Liviu Laiu, ki ga je policija aretirala v četrtek, ko je s skupino fašističnih pajdašev napadel sprevod avtonomnih levičarjev v mestnem središču. Lai je obtožen nošnje orožja. Avtonomistu, ki so ga prav tako aretirali v četrtek, Robertu Consoliju, bodo sodili v prihodnjih dneh, prav tako zaradi posesti orožja. Policija je baje v njegovem žepu našla fran- iiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitininnMin,,,„1,11,1,,n,|,„n,,„(„1111111 Balet SNG iz Ljubljani danes in jutri v Trstu Ob pravkar minulem dnevu var-Iv nedeljo bo ob 11. uri v cerkvi v čevanja so se nekateri naši bralci T" ’ ” ”-----L * ------- prav gotovo vprašali, koliko denarja imajo Tržačani pravzaprav spravljenega pri raznih bankah. Najnovejši podatki, s katerimi razpolagamo, segajo do konca lanskega leta in izkazujejo, da je skupna vrednost denarja, zaupanega bančnim zavodom, ki delujejo v tržaški pokrajini (hranilne vloge in saldi na tekočih računih zasebnikov in javnih ustanov), znašala na dan 31. decembra 1977 1.334 milijard 525 milijonov lir. Masa zaupanih sredstev se je med letom povečala za 20,4%, saj je znašala ustrezna postavka 31. decembra 1976 1.108 milijard 763 milijonov lir, «prizadev nost* varčevalcev pa je nekoliko popustila v primeri z letom 1976, saj se je takrat masa zaupanih denarnih sredstev povečala v primeri s prejšnjim letom za 26,2%. K povečanju denarnih vlog v letu 1977 so prav tako kakor v prejšnjih letih pripomogli v največji meri zasebni varčevalci ali — kakor imenujejo bančniki ta vir depozitov — »družinsko varčevanje*. Vrednost zaupanih sredstev in naložb se je v zadnjih osmih letih — vedno pri bankah, ki delujejo v tržaški pokrajini — razvijala takole (v milijonih lir); Leto Zaupana sredstva Naložbe 1970 477.855 295.281 1971 524.750 310.924 1972 575.414 369.889 1973 670.004 487.563 1974 787.029 575.791 1975 878.914 575.741 1976 1.108.763. 695.611 1977 1.334.525 712.375 Iz razpredelnice je razvidno, da so v lanskem letu denarne vloge narastle s 1.108 na 1.334 milijard lir, to se pravi — kakor že omenjeno — za 20,4%, v istem času pa so naložbe napredovale le s 695 na 712 milijard, se pravi samo za 2,4%. Splošno vzeto, so naložbe v lanskem letu »prevzele* le 53,4% celotne mase zaupanih sredstev, medtem ko je znašal ustrezni količnik v prejšnjem letu 62,7%. Razloge za upadanje investicij je treba iskati tako v splošnem ne-1 ugodnem gospodarskem trendu in v ne preveč izraziti »podjetnosti* tržaških poslovnih krogov, kot v obrestnih merah, ki so pri nas — tako aktivne, se pravi obresti, ki jih plačujemo na najeta posojila, kakor tudi pastvhe.se pravi obresti, ki nam jih banke priznavajo na deponirane vloge -m nekoliko višje kakor v ostali Italiji, tako da se podjetja in posamezniki če le morejo izogibajo temu, da bi se zatekali k bančnim posojilom. Razmerje med maso zaupanih sredstev in opravljenimi naložbami z že omenjenim količnikom 53,4% kaže, da je bilo leto 1977 v tem pogledu najslabše v celotnem obravnavanem razdobju zadnjih osmih let (količniki so bili po vrsti naslednji: 1970 61,8%, 1971 59,2%, 1972 64,3%, 1973 72.8%, 1974 73,2%, 1975 65,5%, 1976 62,7%). «Nagnje-nost* k najemanju bančnih posojil upada v zadnjih letih tako pri javnih upravah kakor tudi pri posameznih podjetjih in pri zasebnikih. coski ključ, vendar pa tega še uradno potrdili. Vsekakor pa le navadno dejstvo, da je sodstv< pohitelo, ko gre za fašista, nje®. ( ko mora levičar še vedno seaeu^, zaporu. Končno pa je povsem sprejemljivo, da so znanega vodjo fašistične mladine A®* Grilza, ki je z najrazličnejša® . ljivkami opsoval policijo, že ve izpustili iz zapora. JUTRI NA PROSEKU Spominska svečanost na vojaškem pokopali Jutri, 5. novembra, ob 15. na pobudo tržaške krajevne nizacije gibanja «SrednjeevtoP omika* na avstro-ogrskem v°ia?s.w pokopališču na Proseku spo®®;.,. svečanost v počastitev vojakov ., strijske vojske, ki so padli v v; 1914-1918. • Jutri, 5. novembra 1978, ob 10. uri bo v cerkvi na Largo Panfili luteranski verski obred v nemškem jeziku. Ob isti uri bo v cerkvi v Ul. Giustinelli 7 maša rimskokatoliške veroizpovedi v nemščini. Vedno Naši,,publiki. se,r4anes,Jn (jutri. o. beta zanimivo in pomembno kulturno - umetniško doživetje. V Kulturnem domu v Trstu bo namreč danes in jutri v gosteh balet Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Skupina baletnih plesalcev se bo predstavila s sestavljenim baletnim večerom, ki bo obsegal tri baletna dela, tematsko med seboj zelo različna, a povezana v izdelano celoto. Gre za dela Janeza Gregorca »Žica*, ki obravnava snov iz okupirane Ljubljane med vojno, Webernov Duet z ljubezensko vsebino, ki je zlasti privlačen zaradi svojevrstne glasbe (prizor iz tega baleta vidimo na gornji sliki), ter Bizet - šče-drinovo «Carmen», ki je od vseh treh del najbolj znano. Za baletna večera vlada veliko zanimanje in pričakovanje, saj gre za skupino baletnih plesalcev, ki se vedno bolj uveljavlja ne samo v slovenskem, temveč tudi v jugoslovanskem merilu. .............................iiiiiiii, m,» „hiiihih,........ NEPREVIDNA VOŽNJA IN PREVEUKA HITROST^ BOTROVALI NESREČI 18-letno dekle ob življenje Mlada avtomobilista bodo ranjena v čelnem trčenju pri Fernetičih Središče mesta, kjer ue bo več kaoticue trgovinske mreže Odsek ravne ceste med Opčinami in Fernetiči je terjal že mnogo človeških življenj. Cesta naravnost vabi k hitri vožnji, obenem pa na njej stalno preži nevarnost. Tako je bilo tudi včeraj popoldne. Prevelika hitrost in dobra mera ' neprevidnosti sta terjali življenje 18-letnega dekleta, Laure Grisi iz Ul. Franca 15. Grisijeva se je peljala v renaultu 5. ki ga je v smeri proti Opčinam upravljal prav tako 18-let-ni Francesco Polieri z Opčin, Ul. Ermada 28. Promet je bil zelo gost in Polieri, ki je nedvomno novinec za volanom, saj je dopol; nil 18. leto starosti šele pred petimi meseci in pol, je s svojim novim avtom zavozil v levo in pritisnil na plin, očitno z namenom, da bi prehitel dolgo kolono avtomobilov in tovornjakov. Nenadoma pa je iz nasprotne smeri privozil 20-Ietni Sergio Guštin z Opčin, Ul. Ermada 6. Polieri je poskusil zavreti, a prepozno. Prav tako ni mogel zavoziti v desno, ker je bila kolona zelo kompaktna in se, morda tudi zaradi neizkušenosti, ni mogel vriniti vanjo. Tudi Guštin je pritisnil na zavore, a vse zaman. Vozili sta silovito čelno tr-i čili in se raztreščili sredi cestišča. Reševalcem Rdečega križa se je nudil dramatičen prizor. Oba mladeniča sta sedela težko ranjena sredi skrotovičene pločevine, dekle pa si je pri trčenju prelomila lobanjsko dno in pri priči umrla. Polierija in Guština so prepeljali v glavno bolnišnico; oba so spre jeli zaradi zloma kolka in drugih poškodb na ortopedski oddelek, kjer se bosta morala zdraviti dva meseca. Na kraj nesreče so prihi- 'it > ; teli tudi agenti prometne policije s kap. Fiorottom, ki vodi preiskavo. Z giullo v drog Sinoči okoli 23. ure se je v Ul. Flavia, v bližini odcepa za Dolino, pripetila še ena težka prometna nesreča. 19-letni Claudio Vuch iz I-strske ulice 12, ki se je s svojo giulio vozil v smeri proti Miljam, jc iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom. Začelo ga je zanašati v levo in tedaj je verjetno zavrl. Vozilo se je zasukalo in drselo počez po cestišču, dokler ni silovito trčilo v drog cestne razsvetljave na prometnem oto- ku sredi cestišča. Giulia se je dobesedno razklala na dvoje; prednji del je odletel v levo, zadnji pa v desno. Vuch je obležal na tleh težko ranjen in tam so ga našli reševalci Rdečega križa, ki so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dva meseca na nevrokirurškem oddelku. Zaplemba libijske petrolejske ladje Tržaški pretor dr. Trampuš je včeraj odredil zaplembo libijske petrolejske ladje «Sinoika», ki ima 51 tisoč ton nosilnosti. Zaplembo je odredil, ker je cisterna onesnažila morje v Tržaškem zalivu. Bila je zasidrana ob terminalu naftovoda Trst - Ingolstadt - Dunaj, ko se je iz še nepojasnjenih vzrokov zlilo v morje nekaj sto litrov nafte. Naftni madež so medtem že očistili. Navdušujoč koncert znanih ljubljanskih opernih pevcev I7 polni dvorani občinskega ® dališča cFrance Prešeren» v ljuncu smo včeraj sledili Po7neVL. nemu kulturnemu dogodku. ri. vabilo zavodnega sveta nižje vT nje šole «Simon Gregorčič» >z ^ line so namreč prišli v 8oSleJT,u ni slovenski operni izvajalci S°,L Hočevar, Rajko Koritnik in }j0Lj. Korošec, ki so ob spremljavi f" . Silvestra Mihelčiča zapeli ni* a. rodnih pesmi in opernih arij- ‘‘^ janje ljubljanskih mojstrov je dušilo občinstvo, saj so ne^aLf-prvič v živo poslušali znane ® lodije opernih skladateljev . neta, Rossinija, Puccinija, "o" zettija, Verdija in Smetane, t&L. da se poslušalci niso mogli na diti lepoti melodij in izvrstni izvajanju pevcev. r j. Celoten spored je povezoval V* ko Korošec, ki je na svojstven ^ čin predstavil posamezne pesna, ziroma arije. Ljubljanski operni pevci so li tudi že zjutraj koncert z0 ^ jake šole tSimon Gregorčič» kot zvečer poželi velik uspeh. Vsekakor gre pohvaliti P°Kj dolinske srednje šole, ki s prireditvami skrbi za kulturno r .j svoiih učencev. Najbolj način so vsekakor take kot včerajšnja, ko se mladi čl<>v^ neposredno sreča z umetnikova tako snozna vso lepoto dolov*1 umetniške zvrsti, (mč) • V petek, 10. novembra, ob 20. uri, bo v krožku »Che Guevara* v dvorani v Ul. Madonnina 19, prof. Mario Spinella govoril na temo: »Gram-sci in leninizem*. Sledila bo prava. raz- JUTR1 V AVDITORIJU S skladbami Vivaldijd se nadaljujejo nedeljski koncerti> Jutri, 5. novembra, ob bo v Avditoriju drugi *nede koncert». Ala njem bodo nastor^, flavtistka Patricia DuitkerleV’ u boist Alessandro Bonelli, v..ac Giorgio Selvaggio, fagotist R,cC-.*n do Albanese in čembalist SeM^ neko od Vivaldijevih *Concerti a cinQu Zannerini. Predvajali bodo nek°te!. i vR*’ t>s0 v katerih prihaja do izraza "D skladateljeva fantazija. tNedeB ^ koncerti» so že stara tradicijo naše mesto; priredilo jih je lišče Verdi s sodelovanjem dnevnika II Piccolo in Teatra Sto le iz Furlanije - Julijske krof1 ,, Namenjeni so čim širši pubiikL radi česar bo treba za vstop"’ odšteti le 500 lir. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH pripravlja za člane ZADRUŽNI PRAZNIK ob 70-letnici obstoja Vsa slovesnost bo v prostorih restavracije Volnik v Repno jutri, 5. novembra 1978, z začetkom ob 10. uri. Po slovesnosti so vsi udeleženci vabljeni na družabno kosilo. GORIŠKI »DNEVNIK 4. novembra 1978 GLASBENA MATICA - TRST s sodelovanjem STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA KULTURNI DOM V TRSTU IP| m danes, 4. novembra 1978, jutri, 5. novembra 1978, ob ob 20.30 16.00 GOSTOVANJE BALETNEGA ANSAMBLA SNG iz Ljubljane J. GREGORC: ŽICA A. von WEBERN: VVEBERN - DUET G. BIZET - R. ŠČEDRIN: CARMEN Prodaja vstopnic jutri, 4. novembra 1978 od 10.30 do 12.30 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. — Vstopnice s popustom za abonente GM in SSG. Gledališča ROSSETTI Danes ob 20.30 red prosti, Tullio Kezich: «La coscienza di Zeno» I. Sveva. Režija Franco Giraldi. Re-zervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 in abonmaji v depozitu. Od 7. novembra «La duchessa di Amalfi* Websterja, v izvedbi Teatra Slabile iz Turina. V abonmaju: ku-P°n št. 2. Rezervacije do ponovitve ®te 11. novembra. Koncerti Poenoteno izplačevanje državnih pokojnin Tržaška uprava zakladnega ministrstva sporoča, da bodo v novembru poenotili državne pokojnine, ki trenutno zapadejo vsak mesec 5. in 12. V novembru bodo izplačali tudi dodatke za obdobja od 6. 11. 1978 do 30. 11. 1978 in od 13. 11. 1978 do 31. 11. 1978. V decembru bodo začeli z izplačevanjem pokojnin od 1. dneva zapadlega meseca in nato postopno nadaljevali upoštevajoč vrsto in čisti znesek pokojnin. Datum izpla-čanja bo označen na izdanem čeku. V ponedeljek ob 21. uri bo v gledališču Rossetti koncert pianista Borisa Petrošanskega. Razna obvestila Industrijci iz treh Benečij pristopili k tržaškemu združenju pražilcev kave SESTANEK TO SKGZ V GORICI Pospešiti parlamentarno razpravo in sprejeti globalni zaščitni zakon Pripombe na račun zaprtih sil, ki ovirajo delo rimske komisije - Beneški Sloveniji zagotoviti enakovreden položaj kot Slovencem na Tržaškem in Goriškem avditorij Danes, 3. novembra, ob 20.30 Jo-e Silvani v recitalu «E1 triestin in dregaš. Režija Filippo Crivelli. Za abonente izjemno 50 od sto popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni v Easaži Protti 2. Jutri, s pričetkom ob 11. uri w koncert skladb Antonia Vivaldija. Kratke uvode k izvajanju skladb bo Podal Severino Zannerini. Na sporedu bodo «1 concerti a cinque». TEATRo stabile Dri osrednji blagajni v Pasaži Prot-“> v šolah ter v raznih društvih so v Prodaji abonmaji za gledališko sete110 1978-79 (osem predstav). Zad-uji teden. i' Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 4. novembra PRAZNIK ZMAGE Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.48 — Dolžina dneva 9.59 — Lu-°a vzide ob 15.24 in zatone ob 20.06. Jutri, NEDELJA, 5. novembra ZAHAR Wme včeraj: Najvišja temperatura stopinj, najnižja 13. ob 13. uri 16 "■opinj, zračni tlak 1030 mb rahlo pa-“*• vlaga 55-odstotna, nebo skoraj jate0- veter vzhodnik severovzhodnik 25 ■up na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,5 stopinje. no- Društvo slovenskih upokojencev Trst priredi družabno srečanje svoje člane na Krasu dne 16. vembra ob 12. uri v Velikem Repnu pri Škabarju. Prijave sprejemamo za tržaške člane v Ul. Cicerone 8 dne 7. in 8. novembra od 10. do 12. ure. Kino Ariston 15.15 - 17.30 - 19.45 - 22.00 «Ca-baret* režiserja Boba Fosseja. Liza Minelli, Michael York, Marisa ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. novembra sta se v Trstu r°dila 2 otroka, umrlo pa je 23 osetj. • » KODILa STA SE: Massimiliano Se-Mannella, Eriča RiOsa. UMRLI SO: 69-letni Orfeo Ce-85-letna Assunta Stropolo vd. Uesizza, 88-letni Giovanni Sfiligoi, " mesece stara Natascia Zamparo, uu-letna Eufemia Bosazzi vd. Ne-teaz, 76-letna Maria Mladossich vd. Alessio, 89-letna Carolina Brunner Jd. Massi. 80-letni Alberto Richter, “!~*etna Anna Maria Kette vd. No-^10, 75-letni Ubaldo Varin, 75-letni ■^rgeo Velicogna, 75-letna Margbe-rita Varin vd. Basile, 66-letni Serijo Petrovich, 75-letni Servolo Man *ln- 86-letna Giovanna Stanič vd. Jamšek, 63-letni Albino Kocjancic, "“t-letni Bruno Silvestri, 86-letna ®aria Medizza vd. Sacher, 72-!etna Uidib Clappis vd. Giotta. 76-letna Krmenegilda Flego por. Leonarduz-?•. 56-letni Paolo Bencc. 62 letni Kuigi Furlan, 80-letni Giusto Faganel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ospedale 8; Istrska ulica 35; "kramarski drevored 117: Ul. Com bi 19. (#d 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Uargo Piave 2: Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Uargo Piave 2; Borzni trg 12. zdravstvena dežurna služba 41 732 627 Nočna služba za zavarovance INAM ® ENPAS od 22. do 7 ure: telet V predprazničnih In prazničnih dneh uuevna m nočna služba deluje ne Pretrgoma od 7. ure dneva Po prazni *u- To velja za zavarovance INAM *”ADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na •tevilkj 732-627. LEKARNE V OKOLICI “°ljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel ‘26-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tek 225-141; Božje polje Zgonik: tel «5,596; Nabrežina: tel 200-121; Se tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137. ■im tel. 271 124. Mali oglasi Iščem dve sobi po možnosti z domačo hrano. Anton Mihelič — akademski slikar — penzion Habrle • Tarvisio citti. VVV GOLF LS 1600 75 HP letnik 1976 v odbčnem stanju prodam zaradi . Preselitve. Telefon (040) 826759. URADNICA sama, diskretna išče e F1.0 ali dvosobno stanovanje opremljeno ali ne s centralno kurjavo po teožnosti v centru. Plača vnaprej, čin uracl — Franka - 61-034. ^RLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl P°vo prodajalno vseh vrst starih m novih avtomobilov. Na zalogi 500 ?8. 72; 850 68: A 112 72; NSU 1200 ‘2; mercedes 200 D 70; 124 coupč 1600 74; AR 1300 75; 1500 C 66; tenus 13C0 73: 128 71; 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov sa-|on v Ulici Brigata Casale št. 7. »tel. 826084. ‘KHNICNa RISARKA s trinajstletno Prakso išče poldnevno zaposlitev. tudi honorarno. Telefonirati na šte-213034. Berenson. Glasba John Kander. Ritz 15.30 «Pari e dispari*. Terren-ce Hill, Bud Spencer. Eden 16.00 «Saxofone*. R. Pozzetto, M. Melato, C. Ponzonj. Barvni film. Fenice 16.00 «Primo amore*. Ugo To-gnazzi in Ornella Muti. Barvni film. Nazionale 16.00 «Elliot - il drago in-visibile*. Barvni Walt Disneyev film. Grattacielo 16.00—22.00 «Eutanasia di un amore». Ornella Muti in Toni Musante. Barvni film za vse. Fxeelsior 16.00 »Grease* (Brillanti-na). John Travolta in Olivia New-ton John. Barvni film. Mignon 16.00 «La scarpetta e la rosa ». Barvni film za vse. Cristallo 16.30 «Enigma rosso». Fa-bio Testi. Christine Kaufman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.00 «1 porno gio-chi». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.30 «La febbre del saba-to sera». John Travolta. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «Io tigro, tu tigri, egli tigra*. Barvni film za vse. Capitol 16.00 «Lo chiamavano bulldo-zer*. Bud Spencer. Ban/ni film. Vittorio Vencto 16.15—21.30 «Incontri ravvicinati del terzo tipo*. Barvni znanstvenofantastični ritm:'’' Ideale 16.00 «Piedone a Hong-Kong*. Bud Spencer. Barvni film. Volta 17.00 "fScandalo al sole*. Sandra Dee. Barvni film za vse. V našem mestu so se te dni sestali največji pražilci kave iz treh Benečij. Na sestanku so med drugim ratificirali sklep o pristopu k združenju trgovcev in industrijcev s področja kave iz Trsta. Na sestanku so obravnavali tudi nekatera organizacijska vprašanja in zavzeli odklonilno stališče do nove norme, ki določa, da mora po novem spremljati vsako pošiljko kave spremna listina (bolletta di ac-compagnamento). Pražilci v tej zvezi poudarjajo, da je norma nejasna in da bi različne interpretacije njenega dometa lahko vplivale na ceno proizvoda. O Danes, 4. novembra, bodo ob 18. uri v umetnostni galeriji Retto-ri Tribbio na Piazza Vecehia 6 odprli razstavo del jugoslovanskega slikarja Milana Goldschmiedta. Milan Goldschmiedt se je že pred nekaj leti preselil v Italijo, kjer je že z uspehom razstavljal v raznih mestih. Ob tej priliki so izdelali tudi katalog, ki ga je izdelal Enrico Crispol-ti. Milan Goldschmiedt bo v galeriji Rettori Tribbio razstavljal do 17. novembra. Izleti je odhod avto-neznano jutri, uri izpred sod-v Trstu. Kdor SPDT obvešča, da busa za izlet v 5. t.m., zjutraj ob 7. nije (Foro Ulpiano) se namerava udeležiti izleta z osebnim avtomobilom, naj pride na zbirno mesto ob 7. uri. Zdniženje Union priredi dva enodnevna izleta in sicer v Caorle — Jesolo in Pieve di Soligo v nedeljo, 12. novembra. Informacije in prijave na sedežu združenja Union v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30, ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure. Pisma uredništvu Uredništvo Primorski dnevnik Povsem soglašam z dr. Avgustom Sfiligojem kar je zapisal v torkovem Primorskem dnevniku o Bajcu in drugih dogodkih v Padovi. Ne bo pa držala njegova domneva, da Maks Rejec ni osebno šel k Bajcu, češ, da sta bila sprta. Da je Rejec naprosil dr. Sfiligoja naj ga obvesti, da mu preti konfina-cija, je bilo zato, ker se je Maks Rejec bal sam opraviti naloženo mu nalogo in ga zaradi tega tudi ni maral spremljati na Goriško. Ta moja trditev se opira tudi na nek dogodek v istem letu 1928, ko ga je prof. Zorko Jelinčič poslal k Francu Fortunatu iz Volč v zvezi z neko akcijo s točnimi podatki, kje in kdaj naj bi. se akcija izvršila. Namesto k Fortunatu je Rejec prišel k meni v Tolmin in mi obesil to haloge na pleča, pa čeprav je vedel, da je akcija strogo konspirativna. Še drugo se je meni pripetilo. O tem ste lahko brali v Planinskem vestniku. V Gorici so se domenili, da spravijo neko študentko v Jugoslavijo, kjer naj bi nadaljevala študij. Nalog je do bil Maks Rejec. To je bilo jeseni leta 1927. Pa se javi pri meni Rejec in mi enostavno diktira, kod. kdaj in s kom bom ponoči spravil dekle v Bohinjsko Bistrico. Do takrat še nisem nikogar peljal čez mejo. Tudi za pot nisem vedel, ki je bila skrita in znana le kontra-bantarjem .Šlo je. Leta 1928 je bil zadnji študentovski kongres Adrije spet v Trnovskem gozdu. Bajc se ga je udeležil, Rejec pa ne. šc-isto leto se je umaknil na varno. Slavko Tuta TVRDKA LESTAN NIC0L0 GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Tel 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MF.NDE. LOF.VVF OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT. SIEMENS itd Specializirana trgovina za HI F1 naprave: VAMAHA, AKAi SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA. CORAL. KOSS NAD THORKNS. WINTEC. REV AL. Vse v najsodobnejših tehničnih Izvedbah In po najkonkurenč-nejšib cenah Ln 1 GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Priznano mednarodno avioprevozniško podjetje 4|fa^ Slovenska kulturno - gospodarska zveza je v zadnjem razdobju sklicala večje število sestankov, na katerih je pojasnila svoja gledanja na aktualna politična vprašanja, ki so se po podpisu osimskega sporazuma pojavila v naši deželi in ki prav od blizu zadevajo slovensko narodnostno skupnost. Tako na Tržaškem, tako tudi na Goriškem, kjer je teritorialni odbor SKGZ za Goriško politična dogajanja v zvezi z Osimom in glohalno zaščite uporabil kot priložnost, da se ured-stavi javnosti s svojimi stališči in zahtevami. Sestanek, ki je bil v sejni dvorani v Ul. Malta, je odprl tajnik TO SKGZ Aldo Rupel, ki je ooi-sal namen sestankov SKGZ v Šie-verjanu, Štandrežu, Pevmi in tokrat v Gorici, potem pa je predsednik TO Mirko Primožič osvetlil dogajanja v razdobju zadnjega leta v naši deželi, s posebnim poudarkom na izid referendumov ter Kasnejših upravnih volitev, ki so v Trstu privedle do uveljavitve Liste za Trst ter do zapletov, ki jih dobro poznamo in ki so privedli do poslabšanja političnega vzdušja predvsem v Trstu. Primožič je ob tem dejal, da so se demokratične stranke premalo zavedale resnosti položaja in da niso upoštevale a-iarmnega zvonca, ki ga je predstavljal izid referendumov v Trstu. Na valu protiosimske, protislovenske in protijugoslovanske gonje Liste za Trst, misovcev in radikalcev, se je upočasnilo tudi delo rimske komisije za globalno zaščito. Vlada je sprejela rloglasni dekret, ki zmanjšuje stopnjo naših sedanjih pravic, dekret, ki je bil kasneje umaknjen, kar pa zadeva Beneško Slovenijo, pa je s podporo strank, ki še ne razumejo našega položaja, dosegla, da sile v Benečiji skušajo zavirati naravni proces narodnostne identitete, ki ga vodijo beneška društva, da bi postala Beneška Slovenija enakovreden in globalno zaščiten del slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Primožič je navzoče seznanil s pogovori med vsemi slovenskimi političnimi silami o potrebi novih pritiskov na Rim. da bi začeli razpravo o zakonskih osnutkih ter jo sklenili do prihodnje pomladi s sprejemom zaščitnega zakona. Ro': za sprejem je bil zato postavljen, ker se bo z volitvami v evropski parlament politična aktivnost usmerila drugam. Globalno zaščito potrebujemo zatb^je dejal Primožič, ker imamo Slovenci samo zakon o šolstvu in slovenskih imenih ter nujno potrebujemo celovito zaščito, če se hočemo normalno in v miru razvijati. Gorazd Vesel je dejal, da s takšnimi sestanki TO uresničuje na občnem zboru SKGZ izrečeno zahtevo po večji javni navzočnosti zveze ter boljši informiranosti naših ljudi o njenem delu in stališčih. Dejal je. da je tok dogajanja potrdil pravilnost ocene SKGZ takoj po začetku protiosimske gonje v Trstu, da bomo Slovenci prva žrtev nasprotovanja konservativnih sil izvajanju tega mednarodnega dogovora. Aldo Rupel je opisal akcijo beneških društev, da izpodbijejo manever videmske krščanske demokra- cije proti nacionalnim interesom beneških Slovencev. Opisal je tudi načrte mladinskega gibanja, da v okviru tedna mladine za globalna zaščito mobilizira mlade ter jih seznani z vprašanjem, ki je bistvenega pomena za naš obstoj in razvoj in ki je prav v sedanji fazi najbolj aktualen. Darko Bratina je opozoril na so cialne aspekte tržaškega fenomena. Pri tem je dejal, da je ena tretjina Tržačanov starih nad 55 let in da so se družbenopolitično formirali pod fašizmom, nekateri pa celo pod avstro-ogrsko monarhijo. V Gorici je položaj boljši zaradi bližine velikega središča, kot je Nova Gorica, in zaradi velikega priliva jugoslovanskih kuncev. Marko Waltritseh je uvodoma dejal. da so lokalne liste vedno bolj pogosten pojav v Italiji in da se širijo avtonomistična stremljenja nasproti sedanji solidarnostni ooli-tiki. Gre za odpor na bazi. ki ga stranke ne znajo nadzorovati. Pri tem je dejal, da je način, kako sc je v Gorici pristopilo k načrtovanju jeza za namakalne potrebe, povzročil odpore v določenih krogih, ki jim je za varstvo narave. Dodal je. da nepravilen pristop k re- ševanju določenih vprašanj, nesmi-mi selnost izgradnje obvoznice čez tovarno SAFOG, načrtovana izgradnja jedrske centrale pri Soči lahko povzročijo nastanek lokalnih list, ki ne bodo odražale tradicionalnega pluralizma. Waltritsch je ob koncu nanizal tudi nekatera vprašanja, ki zadevajo otroška vrtca v štandrežu in Ronkah ter dvojezične napise. Rupel, ki je sestanek sklenil, je sprejel predlog nrof. Bratine, -la bi podobne sestanke še sklicali ter se na njih pogovorili o sprotnih aktualnih vprašanjih. JUTRI OB 20. URI Gledališki večer v Štandrežu OB 60-LETNICI ZAKUUCKA PRVE VOJNE PREDSEDNIK REPUBLIKE PERTINI DANES NA SVEČANOSTI V REDIPUGLII Po svečanosti bo na kosilu z vojaki v Gradišču - Popoldne bo imel govor v Vittoriu Venetu Na proslavi 60-letnice zaključka prve svetovne vojne, ki bo danes dopoldne na stopnišču kostnice v Redipuglii, bo prisoten tudi predsednik republike Sandro Pertini. To bo prvi obisk letos poleti izvoljenega italijanskega predsednika v deželi Furlaniji - Jubjski krajini, čeprav bo to le zelo kratek obisk. Predsednik bo prišel v Redipuglio malo pred spominsko svečanostjo za pad-Mmi v prvi svetovni vojni (ta se bo pričela ob 9.40). Po cerkvenem o-bredu in vojaški svečanosti bo predsednik repubbke šel v Gradišče, kjer bo na kosilu na svojo izrecno željo z vojaki tamkajšnje vojašnice «Ugo Polonio*. V prvih po poldanskih urah bo Sandro Pertini šel v Vittorio Veneto, kjer bo ob 15.45 imel priložnostni govor. peter - Redipuglia, Doberdob - Re-dipuglia. V KOPRU Danes in jutri mladinski seminar Mladinski odsek prosvetnega društva «Oton Župančič* in športnega društva «Juventina* priredi jutri, 5. novembra, ob 20. uri v prosvetnem domu Andreja Budala v štandrežu igro «NičIa», ki jo je spisala Ula Lunderberg. Igrajo člani mladinskega odra, ki deluje v okviru Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Igro je režiral Emil Aberšek. štandreška mladina vabi k obisku. V Redipuglii bodo visokega gosta pričakovab župan, zastopniki vseh občin naše dežele, pokrajine, deželne uprave in vojaških oblasti. Pričakujejo, da bo tudi letos za to priliko v tem kraju veliko ljudi, zlasti še bojevnikov iz prve svetovne vojne, čeprav je teh iz leta v leto iz razumljivih razlogov vedno manj. Ob današnjih svečanostih ne bo v dopoldanskih urah dovoljen promet z motornimi vozili na cestah Zagraj - Ronke, Fogliano - Šempeter ob Soči, Šempeter - Ronke, šem- NA VČERAJŠNJI MANIFESTACIJI TEKSTILCEV Še enkrat poudarjena nujna zahteva po ohranitvi delovnih mest v tovarnah Po sprevodu je bil shod na Travniku - Udeležili so se ga tudi dijaki in zastopniki občin Prizor z včerajšnje delavske manifestacije ■ ...................... V sedanjem trenutku, ko je zelo težko najti delo v mali ali veliki tovarni za mlade, ki zapuščajo šolo, je ohranitev vsakega delovnega mesta za doslej že zaposlene zelo važna in je celo življenjskega po- iiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiininiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SVETOGORSKA ČETRT - PLACUTA ZAHTEVA PO DVOJEZIČNEM NAPISU NA STENČASU Ustrezen predlog je predsednik rajonske skupščine severnega dela Gorice poslal občinski upravi Na zadnji seji rajonske skupščine za svetogorsko četrt in Placuto je prišlo do zanimive in tudi bogate razprave o važnem vprašanju za slovensko narodnostno skupnost. Svetovalca arhitekt Roberto Busolini in Igor Komel (oba predstavnika KPI) sta namreč predlagala ter s svojim predlogom tudi prodrla, da bo rajonska skupščina v mejah, ki jih predvideva pravilnik o delovanju rajonskih skupščin, zahtevala, da občinska uprava na vseh stenčasih rajonske skupščine v severnem delu mesta namesti dvojezične napise. Poleg tega je bilo sklenjeno, da bodo na stenčasih vsi pozivi na prebivalstvo prav tako napisani v obeh jezikih, italijanskem in. slovenskem. Boj_ za dvojezičnost v Gorici se vključuje v akcijo, ki ima za osnovo protestno izjavo Mladinskega krožka v Gorici, objavljeno 31. oktobra v našem listu, ter stališče sekcije KPI «Anton Špacapan* v severnem delu Gorice. V stališčih omenjenih dveh organizacij se namreč izrecno zahtevajo dvojezični napisi na vseh stenčasih rajonskih skupščin v občini Gorica. Doslej so takšni napisi nameščeni v Pevmi, Podgori in Štandrežu. Kakor smo naknadno izvedeli, je predsednik rajons. s skupščine dr. Massi predlog o namestitvi dvojezičnega napisa že poslal občinski u-pravi. Na isti seji si - imenovali Luciana Qualica v občinsko davčno komisijo. Izvolitev je bila ugodno sprejeta zaradi njegovega znanja slovenščine. mena. To so izpričali na včerajšnji manifestaciji po goriških ulicah tekstilni delavci vseh tovarn na Goriškem, z njimi so bili v sprevodu in na shodu na Travniku solidarni študentje vseh goriških šol, tudi slovenskih, zastopstva drugih tovarn iz Gorice in Tržiča, župani številnih občin s prapori, trgovci, ki so v času manifestaci je zaprli svoje trgovine. Tekstilna industrija je v krizi po vsej državi. Vlada je izdelala tako imenovani tekstilni načrt, ki so ga sindikati zavrnili. Kriza je tembolj občutna, ker je v tovrstni industriji zaposlenih veliko ljudi, predvsem ženske delovne sile. V povojnem času so na Goriškem zaprli precej tekstilnih tovarn, drugod pa so zmanjšali delovno silo. V podgorski predilnici je pred desetimi leti bilo približn > 3 tisoč ljudi, danes jih je komaj polovica. Ne delajo več predilnice v Ronkah. ne dela več tovarna nogavic v Gradišču. Na včerajšnji manifestaciji je bila izpričana zaskrbljenost vsega prebivalstva nad odpusti v teh tovarnah. V sovodenjski tekstilni tovarni teče postopek za odpust 70 delavcev od skupno 350 zaposlenih. V podgorski tovarni. lastniki ne spoštujejo junija letos sprejetega sporazuma o postopnem vračanju na delo tistih, ki so že precej časa v dopolnilni blagajni. Smo spet pred zimo, kriza v tekstilnih tovarnah naše pokrajine se vleče že drugo leto. V včerajšnjem sprevodu smo videli precej slovenskih napisov in transparentov, kar je tudi razumljivo, saj dela v obeh tovarnah precej naših ljudi. V sprevodu so bili tudi zastopniki levičarskih strank s svojimi zastavami. Na shodu na Travniku sta govorila Silvano Bregenc za tekstilne delavce in Giuliano Bon za sindikalno federacijo CGIL - CISL - UIL. Zahtevala sta spoštovanje obvez, preklic odpustov in večjo zavzetost deželne uprave pri reševanju krize. Pravične stanarine na občinski seji Po več kot dveurni razpravi je občinski svet v Gorici sinoči odobril načrt porazdelitve mesta v pet področij, ki jih predvideva zakon o pravičnih stanarinah. Do tega je prišlo, potem ko so se o tem dogovorili načelniki skupin. Za načrt so glasovali zastopniki vseh strank razen misovcev, ki so bili proti. Svetovalci so zatem tudi odobrili resolucijo, ki jo je prvotno predlagal komunist Cočeani in ki je bila zatem dopolnjena. V njej je rečeno, da mora občina v najkrajšem času pripraviti vse potrebno, da bi u-star.ovila socialni fond, s katerim pomagati revpim stanovalcem, da mora uvesti pravično stanarino tudi v hišah, ki so njena last, in da mora sestaviti seznam tistih stanovanj, ki so prazna. V začetku seje je komunistka Pi-rehova zahtevala razpravo o kulturni politiki občinske uprave, r> cialist Waltritsch pa je hotel pojasnila, kako je z napeljavo vode, elektrike in metana v nova poslopja slovenske osnovne šole v Ul. Čampi. Kot je imano, je bila stavba gotova že pred mesecem in pol dni, ni pa bilo moč preko zemljišča nekega zasebnika napeljati omenjene storitve. Župan je dejal, da sa stvari sedaj uredili Razna obvestila Komisija za mednarodne odnos« pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije iz Kopra organizira danes in jutri, 4, in 5. novembra 1978, v domu učencev «Heroj Tito* v Kopru mladinski seminar, na katerem bodo sodelovali tudi mladi iz zamejstva. Seminarja se bodo udeležili tudi predstavniki vseh obmejnih OK ZSM iz Tolmina, Nove Gorice, Sežane, Ajdovščine, Idrije, Pirana, Izole in Kopra. Poleg predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, članov Mladinskega odbora pri Slovanski kulturno - gospodarski zvezi, bo, do prisotni na seminarju tudi mladi predstavniki italijanske narodi nostne skupnosti v Sloveniji. Današnji seminar se bo pričel s predavanjem predsednika SKGZ Borisa Raceta na temo «Politična si-tuacija v Italiji*; nato pa bo sledila javna tribuna: Pregled političnih dogodkov v svetu s poudarkom na izpolnjevanje določil osimskega sporazuma. Jutri zjutraj pa je najprej na sporedu predavanje «Zgo-dovinska situacija po letu 1945 na območju Svobodnega tržaškega o-zemlja*. Sledila bo okrogla miza na temo -Sodelovanje med obmejnimi OK ZSMS in mladinci slovenske narodnostne skupnosti v Italiji*. Seminar v Kopru bo prav gotovo pozitivno vplival na vsesplošno o-bogatitev obmejnega mladinskega sodelovanja, ki zadobiva dan za dnem širši okvir. Skupni mladinski seminar v Kopru je sad dogovorov, ki jih je o-pravil Mladinski cdbor pri SKGZ s štirimi obmejnimi OK ZSM v preteklem obdobju, (ik) »Kino Gorica CORSO 17.00-22.00 «Grazie a Dio venerdi*. Donna Summer, The Com-modores. Barvni film. VERDI 16.30-22.00 «2001: odissea nello spazio*. Barvni film v režiji S. Kubricha. V1TTOR1A 17.00 - 22.00 »American Graffiti*. Barvni film. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 «Zombi». EXCELSIOR 16.00—22.00 -Bulldozert, Aova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Nori dnevi*. Jugoslovanski film. SVOBODA 18.00—20.00 »Vojna1 zvezd*, ameriški film. DESKLE 19.30 -Profesionalci*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORKI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Centrale*, Trg republike, tel. 72-341. beszrnom Namesto cvetja na grob Franca Petejana darujejo Piera in Danilo, Mirjam in Darij ter Laura in Mario 30.000 lir za PD Sovodnje. Prosvetno in športno društvo Sovodnje izraža družini sožalje ob smrti dolgoletnega prosvetnega in javnega delavca Franca Petejana. Ženski iniciativni odbor izreka najgloblje sožalje Mirici Petejan ob bridki izgubi očeta Franceta. Društvo slovenskih upokojencev — Gorica priredi družabno srečanje za svoje člane na Krasu dne 16. novembra. ob 12. uri v Velikem Repnu pri Škabarju. Prijave sprejemamo za goriške člane v Ul. Malta 2 dne 7. in 8. novembra od 10. do 12. ure. Nevenki, Mirici in Egonu izrekajo ob nenadni izgubi očeta iskreno sožalje prijatelji Piera in Danilo, Mirjam in Darij ter Laura in Mario. LA G O R IZ I A N A GORICA - UL Duca 0’Aosta 18« tel. 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KLIEČKR BRHKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 TELEX 46412 AGRI BANK VSI BANČNI USLUGE - MENJALNICA Dne 2. novembra nas je nenadoma zapustil naš dragi FRANC PETEJAN Pogreb bo danes, 4. novembra, ob 14. uri iz mrtvašnice goriške bolnišnice na pokopališče v Sovodnjah. Žalostno vest sporočajo: žena Olga, hčerki Mirica in Nevenka z družinama, sin Egon, mati, brata Milenko in Mirko z družinama in drugo sorodstvo Sovodnje, 4. novembra 1978 Ob drugi obletnici smrti predragega in nepozabnega SLAVKA MARUŠIČA se ga z žalostnim srcem in ljubeznijo spominjajo žena Ida, hčerke Elvi-ja, Marina in Anita in sestre. Doberdob, 4. novembra 1978 MED BENEŠKIMI EMIGRANTI V RUDARSKEM REVIRJU TAMINES V BELGIJI Na desetletnico Zveze slovenskih izseljencev so se ljudje iz Beneške Slovenije pripravili V Taminesu je kavarna, ki nosi ime po beneškem Matajurju - V njej govorijo v treh jezikih - Kaj meni Alfredo Čičigoj o delu zveze ter o izseljenstvu TAMINES (Belgija) - »Cafe Matajur* je majhen, a prijeten, lepo opremljen lokal, kjer se človek počuti kot doma. Lastnica, gospa Marija, ga vodi z odločno roko in prijaznim nasmeškom na ustnicah, pomaga ji 16-letna hčerka Marina, ob sobotah in nedeljah pa pomaga še nekaj mladih prijateljic. V njem se najbolj govori po slovensko, pa tudi po italijansko in francosko. Lokal namreč ni, kot bi po imenu sodeč lahko mislili, nekje v Beneški Sloveniji, ampak sredi rudniškega predela Belgije, v Taminesu, nedaleč od Charleroia. Toda ko vanj stopiš, se ti zdi, da si v osrčju Benečije. Na mizi, na razpolago klientom, dobiš «No- vi Matajur*, pa tudi «Rodno grudo*. Marsikdo ima težave z branjem slovenščine, zato pa mu priskoči na pomoč lastnica. Že šestindvajset let je minilo, odkar se je iz rodnega Mersina preselila v Belgijo, toda domače govorice ni pozabila. Z razliko od drugih emigrantov .je imela to srečo, da se je še kot otrok nekaj časa učila verouka pri don Kračini, kjer se je naučila brati in pisati po slovensko. Njena 16-letna hčerka in Predsednik sekcije Alfredo čičigoj ll-letni sin sta se rodila že v emigraciji, toda oba lepo govorita in bereta v domačem narečju. Gospa Marija Blasutig ne misli več na vrnitev. Tu, v Taminesu, ima svoj lokal, ki ga je postavila la noge s težkimi, dolgoletnimi trt vami. Otroka hodita tu v šolo, mož pa ji je umrl v prometni nesreči pred tremi leti: srce ga je gnalo nazaj v rojstni krajo-« ga je pri Vicenzd čakala smrtna past, avtomobilska nesreča, v kateri je bil na mestu mrtev. Gospa Marija ima še sorodnike v Benečiji; ra, zapade rok za plačilo preduj-na na dohodke letošnjega leta za RPEF (davek na dohodke fizič-lih oseb) ter II.OR (krajevni da-'ek na dohodke). Za pravne ose-►e (družbe, zadruge itd.) poteče ok šest dni prej, torej 24. no 'embra. V zvezi s tem bomo na :ratko povzeli glavna določila: Kakor .je znano, mora vsak dav-oplačevalec ob pologu prijave 740 sračunati dolgovane zneske za goraj omenjene davščine in jih uravnati (po odbitku akontacije, :i .je bila morda predujmovana v ■rejšnjem letu) na enem izmed iančnih okenc. Samoobdavčenje in strežno vplačilo .je bilo uvedeno a IRPKF pred dvema letoma, le-os pa je postalo obvezno tudi a ILOR. Mimogrede povedano je samoob-lavčevanje prineslo državnim fi-tancam veliko korist na času in udi na dengrju. Odpravili so nam-eč davčne pozive ah kartele iz-»rjevalnic, ki so zahtevale za vsak ikaso poprečno od 2 do 3 odsf irovizi.je (na Siciliji celo do 10 pd»t.). Bankam priznajo sedaj le 0,25 odst. provizije. Poleg tega je bilo odpravljeno zamudno delo za sestavo davčnih seznamov. Kartele ostanejo v veljavi le za davkoplačevalce, ki niso smatrali za potrebno vplačati dolgovane zneske ob predvidenem času, kot bomo videli kasne,je. Samoobdavčenje, ki je sad zamisli enega najboljših povojnih finančnih ministrov, sen, Visentinija, .je dobro uspelo, saj so si davkoplačevalci naprtili delo, ki je bilo prej pravzaprav opravilo uradni-štva in birokracije. Sedaj nameravajo samoobdavčevanje razširiti še na nekatere druge posredne davščine kot na primer na registrsko takso Ob vsakoletni prijavi je davkoplačevalec plačal saldo celotne dolgovane davščine za leto, ki se nanaša na prijavo. Razume se, da množica davkoplačevalcev iz vrst odvisnih delavcev ne bo imela skrbi za samoobdavčevanje. kot tudi ne za predujmovanje. saj mu IRPEF sproti odteguje delodaja lčc, ILOR pa ne bremeni delovnih prejemkov. Doslej so vse ostale davkoplačevalce vabili k plačilu s pozivom samo z zamudo enega leta in še tedaj je šlo vedno na obročno odplačevan.je. Od tod sedanja obveznost, da se približno šest mesecev po prijavi vplača predujem na dohodke tekočega leta, sicer bi imeli obvezanci predolg premor do prihodnje prijave. Splošno pravilo narekuje, da za oba dohodka mora predujem znašati 75 odstotkov zneska, ki ga izkazuje samoobdavčenje ob zadnji prijavi. V okviru N prijave za 1977 leto ni ta znesek izrecno naveden, zato ga je treba na preprost način izračunati. V ta namen bomo odšteli od zneska, ki je naveden v vrsti 63 (čisti davek), znesek, ki je v vrsti 63. Do istega rezultata bomo prišli, tudi če bomo sešteli zneska v vrsti 64 (na račun 1977) ter v vrsti 66 (saldo za leto 1977). Nemajhna komplikacija bo nastala v tem pogledu za vse tiste davkoplačevalce, ki so v dobri veri zaradi negotovosti do zadnjega trenutka uvrstili med odteglji-va bremena ILOR. ki so ga izra čunali ob isti prijavi, medtem, ko so po navodilih finančnega ministrstva upravičili breme za flav-ščino ILOR le, če je bila plačana v letu 1977 z davčnimi kartelami. ki pa niso bile izdane. Odtegljaj ILOR bodo potemtakem upoštevali v zmanjšanje IRPEF šele s prihodnjo prijavo. Zato bi svetovali, da bi ustrezno zvišali IRPEF brez upoštevanja odtegljive postavke ILOR. Morda bo v tem pogledu prišlo pojasnilo s strani finančnega ministrstva, saj je državna uprava kriva za nemajhen nesporazum. Za predujem ILOR ni problemov. Osnovo za izračunavanje predujma bomo preprosto vzeli v poštev znesek zadevne samoobdavčit-ve v zadnji prijavi. Predujem ni obvezen, če pri IRPEF samoob davčenje ni preseglo 100 tisoč, pri ILOR oa 40 tisoč lir. S tem se bo število prijavljencev, ki dolgujejo predujem, v znatni meri skrčilo. Kdor računa, da bodo njegovi dohodki v letu 1978 nižji od lanskih (n.pr. zaradi opustitve neke gospodarske dejavnosti), lahko svoj predujem za oba davka ustrezno zniža. S prihodnjo prijavo se bo izračun poravnal. Opustitev predujma ni pravi prekršek, le da sc kaznuje z globo ter z dodatnimi obrestmi, kar bomo z drugimi važnejšimi predpisi videli v prihodnjem sestavku. ST. OBLAK .*Kn» \wyr/~ Prvič prihaja v vaš dom Petdeset najlepših po izboru bralcev Romani, novele in povesti najboljših domačih pisateljev In velikanov svetovne književnosti vam bodo pričarali svet In dogodke, osebe in pokrajine, usodne ljubezni In očarljive lepote iz raznih dežel in iz različnih obdobij človeške zgodovine. 30 del v 37 knjigah, ki izidejo letos in prihodnje leto, so na podlagi sodobno in strokovno pripravljene ankete izbrali tisoči bralcev in knjižničarjev iz vse Slovenije. V voš dom prihajajo torej najljubše prijateljice slovenskih bralcev z ilustracijami naših najboljših slikarjev. Večina del v zbirki PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV je že doživela filmsko, gledališko ali televizijsko upodobitev, kar je najlepši dokaz, da so ta priljubljena leposlovna dela proniknlla globoko v zavest in v srca mlll|onov ljudi. 20 del za tretji letnik zbirke PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV bodo izbrali naročniki prvih dveh letnikov, zato upamo, da boste tudi vi med njimi, saj boste lahko s pomočjo anketnega lista izbirali po svojih merilih in občutkih o vrednosti literarnih pripovedi. Tako bo nova knjižna zbirka najbolj priljubljenih leposlovnih del postala vam in vašim otrokom nailjubša prijateljica za vse življenje. Petdeset očarl|lvih In vedno živih pripovednih del DRAGOCENA KNJIŽNA ZBIRKA PO ŽELJAH BRALCEV Ljubezen do dobre knjige in vedno žive umetniške besede |e ena najglobljih in najzvestejših ljubezni, kar jih pozna človeštvo. In s takšno ljubeznijo so naši zvesti bralci In knjižničarji iz vse Slovenije izbirali priljubljena pripovedna dela najboljših domačih in tujih mojstrov peresa za novo kn|ižno zbirko PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV. Z glasovanjem na podlagi strokovno pripravljene ankete, v kateri |e sodelovalo več tisoč bralcev In knjižničarjev Iz vse Slovenije, sta v naši založbi že pred leti nastali knjižni zbirki ZLATA SLIKANICA in ZLATA KNJIGA, ki sta doslej dosegli naklado 25.000 In 35.000 izvodov. Teda| so mladi bralci odločili, katere Izmed prebranih knjig sodilo v zbirko najboljših in najljubših knjig. Tokrat pa so po na|bol| sodobnem in demokratičnem načelu na podlogi ankete glasovali odrasli bralci in izkušeni knjižničarji za tista dela, ki so jim bila med vsemi prebranimi deli v letih 1975, 1976 in 1977 najbolj všeč. Izbrali n mladinska knjiga ljubljana so naslednjih 30 del, ki bodo izšla v prvih dveh letnikih nove knjižne zbirke PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV. Knjige so enotno vezane v sodoben knjigoveški material menetrel, na naslovni strani platnic pa je odtisnjen izrez ene izmed ilustracij, ki so v knjigi. V vsaki knjigi je od 10 do 40 ilustracij naših najboljših slikarjev. ZBIRKO PETDESET SESTAVLJAJO NASLEDNJE KNJIGE: PRVI LETNIK — leto 1978 1. Fran S. Finžgar 2. Jurčič - Kersnik 3. Ivan Tavčar 4. Ivan Cankar 5. Prežihov Voranc 6. France Bevk 7. Ciril Kosmač 8. Giovanni Boccaccio 9. Alexandre Dumas 10. Lev N. Tolstoj 11. Maksim Gorki 12. Ernest Hemingway 13. Henri Charričre 14. Per Olof Ekstrom 15. Heinz G. Konsalik POD SVOBODNIM SONCEM ROKOVNJAČI VISOŠKA KRONIKA MARTIN KAČUR SAMORASTNIKI KAPLAN MARTIN ČEDERMAC BALADA O TROBENTI IN OBLAKU DEKAMERON ČRNI TULIPAN ANA KARENINA MATI KOMU ZVONI METULJ PLESALA JE ENO SAMO POLETJE KIRURGINJA DRUGI LETNIK — leto 1979 1. Josip Jurčič 2. Josip Jurčič 3. Josip Jurčič 4. Ivan Tavčar 5. Prežihov Voranc * 6. Miško Kranjec 7. Beno Zupančič 8. Ivan Potrč 9. Anton Ingolič 10. Ivo Andrič 11. Lev N. Tolstol 12. Jack London 13. Honore de Balzac 14. Archibald J. Cronln 15. Mario Puzo DESETI BRAT DOMEN SOSEDOV SIN CVETJE V JESENI DOBERDOB POVEST O DOBRIH LJUDEH SEDMINA NA KMETIH GIMNAZIJKA TRAVNIŠKA KRONIKA VOJNA IN MIR DOLINA MESECA OKROGLE POVESTI ŠPANSKI VRTNAR BOTER ZBIRKO PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV lahko naročit« v Tbi&ŠUi - Ul. sv. Frančiška 20, Tr;«t PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA 4. novembra 1978 JANKO LORENCI Nevarne zdrahe Ugandski predsednik Amin je Tanzanijo že pred dvema tednoma obtožil, da so njene čete vdrle na ugandsko ozemlje. Obtožbe in grožnje iz Kampale so se nato stopnjevale, Amin je celo zagrozil, da bo dal bombardirati tanzanijsko prestolnico Dar es Salaam. Tanzanija je bila dolgo zelo zadržana, toda zdajšnja izredna seja vlade, zaseganje prevoznih sredstev, mobilizacija čet in drugo kljub vsej nejasnosti položaja na meji med državama vzbujajo vtis, da gre med državama za resnejši spopad, kot je bilo videti sprva. Opazovalci se v svoji nemoči, da bi prišli do podatkov iz prve roke, zatekajo k najrazličnejšim domnevam. Po eni naj bi šlo za odsev notranjih težav ugandskega režima. Po drugi naj bi šlo samo za upor nedisciplinirane enote — bataljona Simba, ki je bil stacioniran na jugu dežele ob tanzanijski meji, in ki je bil najpomembnejša opora bivšega podpredsednika Ugande generala Adrisija, za katerega se misli, da je bil ena izmed številnih žrtev Aminovih čistk, ki niso prizanesle niti vojski. Ta bataljon se je po tej verziji umaknil na tanzanijsko ozemlje in se pridružil številnim ugandskim beguncem, ki žive tamkaj. Tretja domneva ne izključuje možnosti, da je do sovražnosti prošlo po nenamerni vojaški praksi na ugandsko-tanzanijski meji, na katero je Amin odgovoril z nesorazmerno vnemo. Slišati je celo trditve, da je konflikt s Tanzanijo za Amina samo pretveza, s katero bi rad odvrnil tujo pozornost od represalij, ki naj bi jih pripravljal proti ameriškim državljanom v Ugandi (v glavnem gre za misionarje in nekaj poslovnih ljudi), ker je nezadovoljen z nedavno odločitvijo ameriške vlade, da proti Ugandi zaradi »humanitarnih razlogov« — Amnesty International je pred kratkim objavila sporočilo, da je v času Aminove vladavine od leta 1971 naprej v čistkah izgubilo življenje 300.000 Ugandcev — uvedla trgovski bojkot. Najsi so vse te domneve na še tako trhlih nogah, pa najbrž ni naključje, da vse po vrsti (tudi tiste iz afriških prestolnic) iščejo izvor konflikta na ugandski strani. Daši bilateralni odnosi med sosedama vse od takrat, ko je Amin strmoglavil dotedanjega predsednika Oboteja, ki se je potem zatekel v Tanzanijo, kjer je še zdaj, nikoli niso bili idilični, sta se v spopad vendarle zapletli državi, ki uživata v Afriki in v svetu sloves z docela različnimi predzna- ki. Medtem ko načeluje Tanzaniji predsednik, ki si je tako osebno kot s svojo politiko svojevrstnega tanzanijskega socializma, pa tudi s svojo dejavnostjo v zvezi z dekolonizacijo afriškega juga pridobil nesporen in zaslužen sloves in je daleč od vsakršnega avanturizma, je na čelu Ugande mož, ki se je, med drugim, v sedmih letih svoje vladavine po vrsti zapletal v hude konflikte s sosedami: najprej s Sudanom, ker je sprejel na svoje ozemlje nekaj tisoč pripadnikov odporniškega gibanja Anjanja s sudanskega juga (ti ljudje so še zdaj glavnina njegove vojske); nato s Kenijo, ker je ob pogledu na neki star kolonialen zemljevid ugotovil, da mu pripadata kar dve petini kenijskega ozemlja, zdaj pa znova tudi s Tanzanijo. Malo dvoma je tudi, da je predvsem Amin glavni krivec, da je Uganda, nekoč za afriške razmere dokaj cvetoča država, prišla na rob gospodarskega bankrota, da vlada v deželi brezvladje oziroma avtokratična osebna vladavina, ki se opira le na vsemogočno in na vse mogoče načine privilegirano »vojaško buržoa-zijo«, da se zdi, da je Uganda zdaj ena redkih držav na svetu brez koncepta o notranji in zunanji politiki. V tej luči in spričo dejstva, da v ugandsko-tanzanijskem konfliktu ni elementov, ki se ponavadi skrivajo za vsemi večjimi afriškimi konflikti — zunanje vpletenosti (čeprav je Amin zatrdil, da se na strani Tanzanije borijo tudi Kubanci!) in resnih ozemeljskih problemov (čeprav Amin zahteva tudi delček tanzanijskega ozemlja) — tej luči se ta nova vojna grožnja, ki pa najbrž vendarle ne bo postala posebno akutna, ne zdi samo absurdna, temveč se opazovalcu vsiljuje vtis, da povodov zanjo če ne segamo preveč v preteklost, ne gre iskati v nekih globljih vzrokih, ampak predvsem v kontroverzni osebnosti predsednika Amina. Svinec škodi živčevju naraščaja Nevarna koncentracija industrijskih strupov v zraku nad Porurjem OD DOPISNIKA TANJUGA BONN, 30. oktobra — Vse gostejša koncentracija svinčenih hlapov v zraku, ki obdaja industrijsko Porurje, škoduje živčnemu sistemu otrok. To vznemirljivo opozorilo je pred kratkim objavil minister za delo in zdravstvo zahodnonemške dežele Severnega Porenja-Vestfalije Friedhelm Frathmann. Minister je še dejal, da je inštitut za higieno zraka in raziskave silikoz iz Dtissetdorfa izmeril koncentracijo svinca na mlečnih zobeh 800 otrok v Duisburgu. Zapazili so tudi, da svinec ne zmanjšuje le inteligence, temveč tako rekoč »poneum-lja« in škodljivo vpliva na živčni sistem, čemur sledi po navadi večja napadalnost otrok. Minister Frathmann !e objavil ugotovitve teh raziskav, ki so trajale več let, htaati pa je napovedal, da se bo treba odločiti za ukrepe, ki naj bi pripomogli, da se bo skupna koncentracija svinčenih hlapov v ozračju tega industrijskega območja zmanjšala od 1230 na 350 ton na leto. Svinčeni hlapi uhajajo v zrak večidel iz dimnikov številnih tovarn ter iz topilnic in jeklarn, vedno več pa jih tudi nastaja pri izgorevanju bencina v avtomobilskih motorjih. Zlasti se bo poostrilo tehnološko in administrativno nadzorstvo nad količinami svinčenih par, ki uhaijajo iz avtomobilskih izpuhov, a z nadaljnjimi raziskavami naj bi zmanjšali koncentracijo svinca ob izgorevanju bencina. ZDRAVKO ILIČ Po skritih poteh do antibiotikov Obolele svojce tihotapijo Zairčani v Burundi — Prepuščeni usmiljenju OD TANJUGOVEGA DOPISNIKA ABIDJAN, novembra — Brž ko se spusti mrak, se od zairskih bregov jezera Tanganjike odluščijo vitke piroge. Urni veslači so namenjeni k 30 kilometrov oddaljenim obalam sosednjega Burundija. Čolni pristajajo skoraj neslišno, tako rekoč v predmestju Budjunburua. Tovor izkrcajo na obalo, nato pa spet brž potonejo v temo. KAKO BOSTA VZLETELA Mnogo ljudi v družbi s kozarcem Statistični prebivalec ČSSR popije letno devet litrov alkohola PRAGA, 30. oktobra (Tan-jug) — Češkoslovaška ni več takšna, kot je bila nekoč in kakršna je po svetu še vedno predstava o njej — dežela piva. To je sicer še vedno prvo med alkoholnimi pijačami, toda temu »živilu«, kakor ga označujejo ponekod, se bolj in bolj pridružujejo močnejše pijače. Pred dvema letoma je povprečni Cehoslovak popil ob 143 litrih piva še nad sedem litrov žganih pijač in vsaj 16 litrov vina. T sk pogosto opozarja na posledice »množične tovarišije s kozarčkom«. Skoraj 5000 zakonskih zvez se letno razbije, ker je eden izmed zakoncev alkoholik, tri izmed desetih kaznivih dejanj se zgodijo pod vplivom alkoho-la, po svetu zboli zaradi alkohola po šest ljudi na 100 tisoč za cirozo Jeter, na Češkoslovaškem pa 16. Po podatkih posebnih posvetovalnic samo na Češkem pretirano pije nad 120.000 ljudi. Pred tremi leti — novejših podatkov še ni — so v CSSR potrošili za alkohol skoraj 19 milijard kron, kar je po uradnem tečaju 3,5 milijarde dolarjev. V družinskem proračunu to pomeni dve povprečni mesečni plači ali petino izdatkov za hrano Vlada je predlagala, skupščina je sprejela rtov zakon o zaščiti pred alkoholizmom. Eden praških listov Je alkoholizem razložil z naraščanjem družbenega standarda in blaginje, drug list pa je drugače opozoril na resnost pojava: »Alkoholizem upravičeno ocenjujemo kot pojav, ki zavira krepitev in razvoj družbe ter povzroča družbe, no, gospodarsko, moralno ln zdravstveno škodo, s tem pa ogroža graditev razvite socialistične družbe«. Šibka perujska levica Polarizacija političnih sil po junijskih volitvah v ustavodajno skupščino je najbolj prizadela leve skupine OD NAŠEGA POROČEVALCA LIMA, novembra — Silovita polarizacija političnih sil, do katere je prišlo po junijskih voli. tvali v perujsko ustavodajno skupščino z enoletnim mandatom, je nedvomno močneje prizadela leve in skrajno leve politične struje kot pa politični center in desnico, se pravi najmočnejši politični stranki, ameriško ljudsko revolucionarno zvezo in krščansko ljudsko stranko, ki imata v skupščini skupaj 62 od 100 poslanskih mest. Gre za tihotapstvo? Da, a za tihotapljenje bolnikov, ki imajo kolero. Celo za afriške razmere, kjer tihotapijo vse mogoče, je to hudo nenavadna stvar, videti pa je, da je hkrati 'edina pot, ki je preostala prebivalcem zahodnih obal, ko poskušajo rešiti obolele rojake. Kolera se je razpasla na širokih prostranstvih Zaira, pomoči je premalo, zdravniške ekipe prihajajo v okužene kraje ali pa tudi ne. Sosednji Burundi, ki imajo tri milijone in pol prebivalcev, za zdaj še uspešno kljubuje. Prestolnica Budjunburu je dobro opremljena za boj proti tej nenavadni bolezni. Prav to botruje nočnim obiskom skrivnostnih čolnov z zairskih obal, ki tik pred mestom izkrcavajo in prepuščajo usmiljenju tamkajšnjega prebivalstva svoje najbližje, izčrpane od bolezni. Po smrtonosni žetvi v Tanzaniji, kier je septembra pomrlo 700 ljudi, se kolera širi še v zahodne in osrednje dele »črne celine. Tu dobro vedo, da v tako slabih sanitarnih razmerah kolera ne potrebuje veliko časa, da opravi pot, dolgo tudi po več tisoč kilometrov. Se zlasti, ker je sezona romanja na višku, a ta bolezen je, kot upravičeno domnevajo, prav z romarji zašla v arabske države, kjer že od začetka januarja kljubuje ljudem in medicini. Po epidemiji v Tanzaniji se je kolera razširila v vzhodne dele Zaira. Prodiranje v Kenijo so ustavili s kar najstrožjimi ukrepi vlade, ki je s preventivo preprečila širjenje bolezni, le-ta pa je nadaljevala svoj pohod proti zahodu. Dobršen del levega perujskega političnega spektra se te razslojenosti in razbitosti bržkone zaveda, saj je bilo v zadnjem času zaslediti vrsto pozivov k ustanovitvi enotne leve politične fronte, ki naj bi se združila pod imenom ljudska fronta. Ta fronta naj bi po idealnih zamislih združevala vse leve politične stranke, skupine in frakcije, od zmernih pa do skrajnih, trockistično in anarhistično obarvanih, s čimer bi se predstavila kot široka fronta, ki združuje interese delavskega, kmečkega, študentskega prebivalstva, izo-bražemstva in dela srednjega sloja. Ustanovitev ljudske fronte s trdno zaslombo med širokimi sloji prebivalstva bi slejkoprej okrepila pozicije levih strank in frakcij v ustavodajni skupščini, po drugi strani pa bi pqvečala možnosti fronte za uspeh na prihodnjih parlamentarnih volitvah, ki naj bi bile prihodnje leto ali pa čez dve leti, če seveda te volitve sploh bodo. Vendar, kako te pozive k enotnosti uresničiti v praksi in združiti izredno pester spekter levih in skrajno levih struj? Levičarske stranke, ki so zastopane v začasnem parlamentu, so sklenilo dogovor, da bodo v konstituanti usklajevale stališča in da bodo enotno nastopale, za kar skrbi poseben medstrankarski odbor. Kljub takšnemu dogovoru pa se tudi v ustavodajni skupščini slišijo dokaj različne leve intonacije in poudarki, od skrajno za. gnanih in bojevitih, češ da j® v Peruju dozorel čas za temeljito socialno In družbeno revolucijo brez sodelova. nja oboroženih sil, pa do bolj umirjenih, ki jih poskuša spretno izkoristiti APRA in jih speljati na svoj tir, ko se predstavlja za levi center, oziroma za demokratično levico. Spremenljivo razpoloženje in položaj na levici ponazarja tudi dejstvo, da se morata na'! več ji levičarski grupaciji, fronta delavcev, kmetov, študentov in ljudstva (FOCEP) in združena demokratska fronta (UDP), ki sta obe sestavljeni iz heteroge nih političnih struj, na vse kriplje truditi, da se njune vrste ne bi razbile. Očitno pa je, da ne gre brez rivalstva med tema levima, ali celo skrajno levima političnima frontama, saj so samo v zadnjem času izstopile iz UDP tri majhne skrajno leve frakcije in se pridružile FOCEP. Mimo tega obstaja globok ideološki razdor med večinsko, prosovjetsko komunistično partijo (PCP ali PCP-M) in manjšimi komunističnimi frakcijami, ki je posledica nasprotij med sovjetsko m kitajsko KP in različnih pogledov na notranji perujski razvoj. Kaže, da so si komunistične frakcije od najbolj radikalnih, kot sta komunistična revolucionarna avantgarda (VR-PC) in komunistična partija rddča domovina (PC-Patria Roja) in do zmernejših, revolucionarne komunistične partije (PCR) ter združene komunistične partije (PC-U), edino enotne v obsodbi večinske partije, ki jo v en glas obtožu- jejo, da je »agent socialim-periallzma«. Tukaj pa je enotnosti konec. Frakcionaštvo je na sploh verjetno najbolj razširjena in težko ozdravljiva bolezen perujske levice, kar ne naposled dokazuje tudi to, da se Je revolucionarna socialistična stranka (PSR), ki sta jo pred komaj dvema leto. , ma ustanovila upokojena generala Lmmidas Rodriguez in Oscar Palacio, po volitvah, na katerih je dobila 6 poslanskih mest, razcepila v frakciji pristašev Leonidasa 'Rodrigueza in v radikalno frakcijo marksistično-'enini-Stične revolucionarne stranke. To frakcijo vodi Antonio Aragon in se je pridružila UDP, medtem ko se je Leo-nidas Rodriguez s svojo frak. cijo in še dvema poslancema PSR neformalno pridružil FOCEP. 2e ta bežetn pregled leve politične scene zadošča za ugotovitev, da so leve struje zaradi frakcionaških bojev' hudo razkrojene in zato tu-di veliko manj učinkovite, kot pa bi lahko bile. Poziv k ustanovitvi enotne leve ljudske fronte se zdi v sedanjem položaju skorajda utopičen, vsekakor pa sila težko uresničljiv. Seveda vse to ne pomen, da je denimo APRA povsem monolitna politična sila, saj je znano, da so tudi znotraj te stranke boji med desnim tn levim krilom, ki je izrazito socialdemokratsko usmerjeno. Ti boji pa vsaj za zdaj ostajajo brez večjih posledic navzven zaradi stroge strankarske discipline. AVGUST PUDGAR SPODREZAN FRAK Preden bodo v Salis-buryju »zaprli. trgovino«, poskušajo rodezijski podjetniki iztržiti, kar se da, tudi iz Somraka belih bogov. Na zahodnih zbiralskih trgih dosegajo visoko ceno zastave, znamke, odlikovanja in kovanci iz obdobja enostranske rodezijske neodvisnosti ter drugi predmeti, ki jih zdaj ponujajo zbiralcem na »črni borzi belih spominov«. V Sa-lisburpju. na primer, ni mogoče dobiti rodezijske zastave, ker je v Londonu dosegla ceno 100 funtov. Tvrdka »Smith and Gurlock«, ki jih šiva in prodaja po 8 funtov, je povečala proizvodnjo, da bi zadostila povpraševanju Znamko s podobo kraljice Elizabete in napisom neodvisnosti je težko dobiti, znamka Churchill 1965 pa je vredna že 2500 funtov. V Zairu so najhuje prizadeti kraji v pokrajini Kihu in ob bregovih jezera Tanganjike. Prestrašeno prebivalstvo beži v Luando, tako da se bolezen širi tudi tja. Zabeležili so že 160 primerov kolere. Kolero, Id je nekdaj pomenila neizogibno smrt, je danes mogoče pozdraviti, seveda tedaj, če imajo zdravniki pri roki antibiotike in če lahko poskrbe za rehidracijo bolnikov. DRAGAN MILOSAVLJEVIČ Arbedter-Zeitung, Dunaj Indirina bitka v Čikmagaluru Čikmagalur bo prizorišče pomembnega volilnega spopada med džanato in Indiro Gandhi — Zakulisne poteze in predvolilne obljube — Indirina zmaga? OD DOPISNIKA TANJUGA NEW DELHI, 2. novembra — Čikmagalur, mimo okrožje indijske države Kamatke, še nikoli doslej ni doživel tolikšnega navala tujcev kot konec oktobra in v začetku novembra letos. Skorajda ni uglednejše politične osebnosti v Indiji, ld se zdaj ne bi zanimala za to območje Indije, ki je sicer znano po dobri kavi, predvsem pa ni pomembnejše politične stranke, ki se še ne bi izrekla o dilemi, s katero se bo v kratkem soočilo okoli 600.000 volivcev tega okrožja. Vzrok je odločitev nekdanje predsednice vlade Indi-re Gandhi, da bo po porazu v okrožju Rae Bareli marca lani znova skušala priti v predstavniški dom. Tako je Čikmagalur v resnici postal preizkusni kamen sodobnih političnih kosanj v Indiji, v katerih vladajoča džanata nastopa -kot rešiteljica pred »diktatorskimi«, »dinastijski-mi« in celo »fašističnimi silami«, bivša predsednica vlade in voditeljica najmočnejše opozicijske skupine pa kot »zagovornica reda in miru, preizkušenih političnih ciljev države in blaginje revnih slojev«. Čikmagalur je zato postal pravi »semenj«, kjer si številni prišleki iz različnih krajev države tako ali drugače prizadevajo pritegniti pozornost in vzbuditi naklonjenost zmedenih volilcev. Na predvolilnih lepakih in nasploh vsepovsod je videti ali slišati ime Indire Gandhi. Poglavitnega tekmeca v skupini 28 kandidatov, kandidata džanate Virendre Patila pa ni videti ne na lepakih, ne na predvolilnih zborovanjih. Kajti po kratkem omahovanju je vladajoča stranka, potem ko je premier Desai celo javno pozdravil »morebitni vstop Indire Gandhi v parlament«, sklenila uporabiti svcije najmočnejše orožje, da bi to preprečila in v Cikma-galurju v resnici zapečatila politično usodo osebnosti, ki je bila 11 let za krmilom indijske države. Skrb za predvolilno kampanjo so zaupali ministru za industrijo Georgesu Feman-desu, ki je po rodu iz Kar- ms^ INDIRA GANDHI — Nov poskus uveljavitve na političnem prizorišču natake in tekoče govori oba jezika te države. Džanata je vključila v »igro« tudi vse druge »najmočnejše adute«. Idejni tvorec vladajoče indijske stranke Džajaprakaš Naraijan je iz bolniške postelje pozval volilce Cikma-galurja, naj zavrnejo »diktatorske sile«. Več mini. strov, vodilnih osebnosti džanata, obiskuje vasi, naselja in celo posamezne družine v okrožju in skuša prepričati prebivalstvo, naj voli za Vi-rendro Fatila, osebnost z neomadeževanim političnim ugledom, ki je bil na čelu države Kamatake v času, ko je bila Indira Gandhi predsednica vlade in ko je sam pripadal enotni kongresni stranki. Po nenavadni logiki tukajšnjih polit:čnih dogajanj se je) v okrožju med drugim pojavil tudi obrambni minister Džagdživan Ram, da bi napadel Indiro Gandhi zaradi avtokratskega vedenja in uvedbe izrednega stanja, ki ga je sam, kot minister za kmetijstvo v njeni vladi, predlagal parlamentu sredi leta 1975, pa Je zdaj nemara pozabil na to. Po drugi strani pa se Indi. ra Gandhi, čeprav je že vstopila v sedmo desetletje svojega življenja, vztrajno skuša vrniti v parlament, da bi dokazala, da je še vedno politik, s katerim Indija mora računati. Tako je ves čas na cestah Cifcmagalurja in na dan obišče kakih 15 krajev ter govori povsod, kjer naleti na skupino ljudi. Predvolilna kampanja pa se spet omejuje na izjave in polemike, ki smo jim bili priča marca lani. Vladajoča džanaita poziva volilce, naj »znova zavrnejo diktatorja« in opozarja na »zločine med izrednim stanjem«, ki ga je Indira uvedla med junijem 1975. leta in maTcem 1977. Pri tem džanata ne izbira sredstev. Cela vrsta različnih »žrtev izrednega stanja« se je zgrnila v Čikmagalur; za Indiro Gandhi korakajo ljudje, ki trdijo, da so jih prisilno sterilizirali, oče nekega študenta, ki so ga tedaj ubili, hči nelke igralke, ki je umrla v zaporu ... Vložili so tudi dve zahtevi za preprečitev kandidature Indire Gandhi. Na sodišču so zahtevi zavrnili. V tem neprizanesljivem boju pa tudi nasprotna stran ni ostala dolžna. Indira Gandhi zatrjuje, da se bojuje proti »svobodi, ki pomeni svobodno delovanje tihotapcev, morilcev, tatov ...« Iz kroga njenih privržencev je Slišati obtožbe, da »džanata ponuja po 50 rupij (okoli 125 dinarjev) za vsak glas«. Oba tabora obljubljata: Femandes novo jeklarno v Cikmagalurju z letno zmogljivostjo milijon ton jekla. Indirini privrženci, natančneje Devarardž Urs, pa olajšave za revne, zemljo ljudem brez zemlje. V vladajoči džanati so v hipu pozabili na stara trenja. Celo vodja notranje opozicije Caran Sing, ki ga je Desai sredi leta izključil iz kabineta, je podprl Virendro Patila. V pričakovanju izzida volitev petega novembra so odložili tudi dolgo napovedovano prerazdelitev resorjev v kabinetu premiera Desaia ln imenovanje novih osebnosti na šest praznih položajev. ZORAN DOGRAMAD2TJEV £ Bikoborba v klavnici V bikoborbi proti lastni volji je bil v klavnici lo-renskega kraja Jarny hudo poškodovan 47-letni mesar. Bik, težak skoraj tono, je mesarja dobesc dno nasadil na rogove in ga vrgel v zrak. Ponesrečenca so zaradi hudih poškodb po glavi odpeljali v bolnišnico, bik pa je ušel iz klavnice. Ne bodo več semenj za Evropo Vest, da je angleško blago za Evropejce poceni, ne drži več — Lani so turisti odnesli za 25 milijonov funtov čevljev in drugega blaga — Letos nič več LONDON, 30. oktobra (Tanjug) — Evropejci, ne hodile več v Anglijo, ker London ni več Meka za poceni nakupe! Kajti cene dobrega angleškega D aga so znova zasoljene. Tudi funt ne ždi več v senci dolarja. Zato sc ni več mogoče peljati čez U Manche s plitvim žepom ln se vrniti s polno vrečo blaga. tudi naglo povečal turistični promet na otoku. Leta 1977 se je v Veliki Britaniji nabralo 2,5 milijarde »turističnih« funtov, to pa je več kot polovica britanskega »nevidnega izvoza«. Po vsem sodeč so minili časi, ko je bil London poceni tržnica stare Evrope. Si-cer pa hladnokrvnim Angležem ta vloga ni bila pogodu To Je naposled tudi uradno razglasila britanska turistična organizacija BTA, ki je ponosno zapisala: »Velika Britanija ni več semenj za Evropo.« Spričo nizkih cen dobrega angleškega blaga pa so se Evropejci zadnja leta pogostokrat odločali za pot čez Rokavski preliv. Tako se Je Mesto Evropejcev bodo zasedli Američani Število turistov se je naglo večalo. Leta 1977 jih je bilo za 15 odstotkov več kot leto poprej Turistični dohodek pa se je povečal kar za 30 odstotkov. Torej so tujci veliko kupovali. V prvi polovici letošnjega leta pa se Je priliv turistov v Anglijo zmanjšal za dva odstotka, čeprav vemo, da Je prav leto 1978 »leto turizma«. V Anglijo torej prihaja manj Evropejcev, zato pa bo letos več Američanov. Predvidevajo, da se bo spričo invazije Američanov (zaradi velike pocenitve letalskih vozovnic za pot čeiz Atlantik) število turistov v letu 1978 ven darle povečalo za 500.000 v primerjav Iz letom 1977. Vsi vemo, da so se Evropejci zadnja leta zgrinjali v Anglijo zaradi izredno ugod nih cen kakovostnega blaga Tako so ugotovili, da so turisti lani kupili za več kot 25 milijonov funtov čevljev m tekstila. To je četrtina celotnega britanskega izvoza tovrstnega blaga. V Britanijo samo na ogled lepot To Je bilo v prid angleškemu gospodarstvu, ki je za-bredlo v hudo krizo. Inflacija je znašala več kot 10 od stetkov, armada več kot milijon ljudi je bila brez dela, funt Je bil poceni... Zdaj pa so se stvari začete spreminjati, s tem pa se tudi Anglija vrača v stare, mirne tirnice. Kaj Je pomenil ta turistični razcvet za izredno občutljivo angleško gospodarstvo, priča dejstvo, da se je v turizmu zaposlilo okoli 1,5 milijona Angležev. To je trikrat več, kot je zaposlenih v sloviti angleški industriji avtomobilov z »Rolls-Royceom« na čelu. To je bila bilanca dejstva, da je London postal »cenena Meka«. Se en podatek nam lahko razkrije bistvo turističnega razmaha v Angliji: lani so Angleži s turizmom zaslužili milijardo funtov več, kot so Jih porabili za turistična po-tovanja v tujini. Zato zdaj iz Londona sporočajo: Evropejci, pridite spet, da si boste ogledali lepote Velike Brita n)je, ne pa zato, da bi poceni kupovali dobro angleško blago! Troje trgovin za meso Problem cen mesa in živil nasploh se na Poljskem še vedno vrti v začaranem krogu - Bojazen pred spremembami POSEBEJ ZA DELO VARŠAVA, 30. oktobra — Kronična bolezen, ki pesti poljsko notranje tržišče — pomanjkanje mesa — je prisilila vlado, da se je odločila za ukrepe, za bolj racionalno distribucijo tega osnovnega živila. Kot so uradno objavili, se je prodajna mreža razdelila na tri vrste trgovin, ki so jih državljani za silo poimenovali: standardne, komercialne in luksusne. V standardnih prodajalnah prodajajo meso po najnižjih, osnovnih cenah, ki jih je vla da zamrznila že decembra 1970. V teh prodajalnah lahko kupiš meso najnižjih kategorij, pa tudi cenejše mesne iz-del'’-', ki gredo dokaj v prodajo. Izdelki boljše kakovosti so že dlje časa naprodaj v posebnih trgovinah po tako imenovanih komercialnih cenah, povprečno za dvakrat višjih od normalnih; te cene približno ustrezajo proizvodnim stroškom. Zdaj so odprli še tretjo vrsto prodajaln, v katerih so mesni izdelki že posebej pakirani. Uradna agencija PAP pa je demantirala govorice o uva janju »superkomercialnih« tr-gcivin in je pojasnila, da me so v teh prodajalnah stane nekaj več zaradi stroškov paki-ranja. Zadnja nerodovitna leta v kmetijstvu so še povečala pomanjkanje -mesa, pa tudi nova žetev ne olieta, da bi se razmere kaj bistveno izboljšale v bližnji p: ihodno- sti. Da bi lahko zadovoljevali osnovne potrebe, so lani uvozili 100.000 ton mesa, v tem letu pa so zaradi ostrih ukrepov v zvezi z racionalizacijo uvoza ta artikel črtali z uvoznega seznama. Letos so odkupili za 89.000 ton več mesa kot lani, vendar to ni dovolj niti za pokrivanje primanjkljaja, do katerega je prišlo zaradi omejitve uvoza. Ponudba mesa na notranjem tržišču bo manjša kot lani, a kot je pričakovati, bodo komercialne cene omejile porabo v razumne meje. število specializiranih prodajaln se bo povečalo od zdajšnjih 3C' na 450, v teh trgovinah pa bodo prodali le 6 odstotkov vse ponudbe mesa in mesnih izdelkov. Največji porabniki so še vedno restavracije družbene prehrane, kjer se hrani dobršen del zaposlenih Poljakov. 'r časopisih velikokrat kritizi-rajo strukturo prehrane in neracionalno porabo mesa v državi. Naglejšii razvoj indu- strije za predelavo zelenjave, ribištva in perutninarstva se še ni tako razmahnil, da bi ti artikli mogli izpodriniti meso iz tradicionalne poljske prehrane. V zadnjih sedmih letih se je odkup mesa povečal za 60 odstotkov, a prodaja po zaslugi intervencijskega uvoza za 80 odstotkov. V istem razdobju so se osebni dohodki Poljakov povečali za 2,5-krat. Na večjo porabo niso vplivale le večje plače, temveč tudi politika cen nasploh. Med novimi porabniki so se pojavili kmetijoi, ki v prodaji na drobno dobe meso pogosto po dvakrat nižjih cenah od tistih1 ki jim jih plačuje država pri odkupu živine. Vsi na Poljskem se strinjajo, da je zdajšnji sistem doti-ranja proizvodnje in prodaje nevzdržen, vendar pa si še nihče ne upa teh stvar) kore niteje spremeniti. To bi namreč terjalo »odmrznjenje cen« ln nove podražitve, za kar so Poljaki nadvse občutljivo. Za to v tem »začaranem krogu« iščejo zasilne in pičle rešitve, ki pomenijo zgolj izogibanje korenitejšim spremembam, do katerih mora priti v politiki cen, pa tudi v širšem pogledu, v sistemu gospodarjenja. ILIJA MARINKOVIČ Vsak tretji pričakuje peterko Okoli štiri milijone Mad* žarov igra v lotu — Dražji stavni listki POSEBEN TANJUGOV DOPIS BUDIMPEŠTA, 2. novembra — Pet zadetkov v madžarskem lotu praviloma pomeni, da prejme izžrebanec do 3,5 milijona forintov. Za to vsoto se dobi 8—10 enosobnih stanovanj ali 40 avtomobilov lada. Vsak teden kupuje tri do štiri milijone! Madžarov stavne listke, v katere vpisujejo številke od ena do sto. Mnogi izmed tistih, ld jim žreb ni namenil niti dveh zadetkov, so se začeli vpraševati, katj počno z denarjem srečniki s petimi zadetki. Tako se je razvila »teorija«, da Madžaru zadošča miltjon forintov za zadovoljitev »narav, nih potreb«, vse drugo pa da Je luksus. Tisti, ki Jim Je rešila življenjske probleme mnogo nižja vsota, kot je milijon, so se začeti pikro vpraševati, kakšne so »naravne potrebe«, za katere je potreben milijon forintov. In dalje: ali tisti, ki nikoli v življenju niti približno ne doseže te vsote, sploh pooseblja »madžarskega člove-ka«. MILOŠ COROVIC PRIMORSKI DNEVNIK 6 4. novembra 1978 FEDJA ZIMIC Zakaj dražji bencin? Te dni je bila v mnogih jugoslovanskih mestih tema številka 1, ali se bo bencin podražil ali ne. Marsikje so se zaradi tega zaloge goriva občutno zmanjšale in nemalo voznikov je ostalo s praznimi posodami za gorivo. Ko smo bili že čisto prepričani, da bomo po seji zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ v sredo kot novico dneva zagledali v časnikih naslove o podražitvi, pa se je izkazalo, da se republike in pokrajini niso sporazumele glede predložene podražitve in da je stvar začasno odložena. V čem so pravzaprav sporna vprašanja in zakaj se bodo bencin in drugi derivati sploh podražili? če pomislimo, da so v skupščini SFRJ, a tudi drugje večkrat — še preden se je zvedelo, da je podražitev naftnih derivatov »v zraku« — govorili o tem, da je treba tako ali drugače kinčati nerealno stanje, zasnovano na dejstvu, da industrija dosega svoj razmah na sorazmerno nizkih cenah energije, se zdi sedanje nesoglasje republik in pokrajin s predloženo podražitvijo na prvi pogled nekako nerazumljivo ali vsaj nejasno. Toda če se pozanimamo, kakšno je ozadje zavrnjenega predloga za podražitev, se zdi, da postajajo stvari nekoliko jasnejše. Cilj predloga, po katerem naj bi podražili bencin in druge naftne derivate (delegatom je predlog dostavil zvezni izvršni svet) namreč ni tisto, na kar so delegati opozarjali, ko so govorili, da bo nujno treba uveljaviti realno razmerje med industrijo m cenami energije. Osnovna, če ne že prevladujoča pobuda te zahteve po podražitvi ni omenjeno iška-n|e realnejšega razmerja med energijo m proizvodnjo, temveč je dosti bolj povezana s fiskalnimi elementi oziroma z dejstvom, da imamo v proračunu federacije primanjkljaj. In zaradi tega primanjkljaja, s katerim se otepamo že daljši čas, se ZIS čuti prisiljenega, da dodatna sredstva zagotovi z neposrednim davčnim »posegom«, v tem primeru iz bencina. Res je v predlogu podražitve tudi rečeno, da ne gre samo za ta namen, temveč za željo, da bi potrošnike prisilili k preusmeritvi na druge, po možnosti domače in cenejše vire energije. Vendar se zdi, da na podlagi tistega, kar je bilo slišati med dvodnevno delegatsko razpravo, delegati takemu načinu utemeljevanja pravzaprav nimajo kaj očitati. Nasprotno, bistvo njihovega nasprotovanja se skriva v dejstvu, da takšna po dražitev ne pelje nikamor drugam kot k verižni podražitvi cele vrste izdelkov in storitev, to pa je dosti hujše od tistega, kar bi dobili pozitivnega z ukrepi, katerih edini cilj je spremeniti strukturo energetske porabe. Na drugi strani pa so kamen spotike cene derivatov, s katerimi predlog ZIS o podražitvi bencina pravzaprav nima nikakršne zveze. Kajti ZIS v tem krogu podražitev bencina sploh ni mislil na zahteve rafinerij. Delegati so zaradi tega seveda negodovali, saj Vedo, da oi gamzacije, ki se ukvar jajo s predelavo nafte, pravzaprav ne ustvarjajo niti povprečja akumulacije jugoslovanskega gospodarstva. Zaradi tega je. popolnoma jasnoj zakaj so delegati rekli »ne« za podražitve, ki ne bi izboljšale položaja tistih, katerJto.. izdelki bi se podražili. Podražitev bencina je zdaj torej odložena, dokler je ne bodo potrdili v skupščini ■SFRJ. Glede na to, da je omenjeni predlog izraz večstranske potrebe — pogojene s primanjkljajem v proračunu federacije, s potrebo po drugačni strukturi energetske porabe, a tudi z nujnostjo uveljavljanja ■realnih razmerij med energijo in proizvodnjo — se zdi, da je bil nekoliko prenagljen. Bolje rečeno — da je posledica te prenagljenosti pravzaprav zamujanje na nekem drugem področju. Gre namreč za to, da bi bilo verjetno s soglasjem, a tudi s posegi iz uveljavljene podražitve bencina drugače, če bi pravočasno sprejeli družbeni dogovor o nafti. Zdaj pa smo, namesto da bi stopili na torišče sorazmerno jasnih odnosov, s tem, ko smo odprli razpravo o enem vprašanju, zaradi nedogovorjenosti neizogibno odprli tudi vrata za vsa tista vprašanja, ki jih bo treba rešiti še pred tem. £ Komu cenejši bencin? Zcla), ko si pod črto ogledujemo številke letošnje turistične bere, med drugim ugotavljamo, da bencinski turistični boni, na katere so tuji gostje pri nas dobivali za 20 odstotkov cenejši bencin, niso v celoti dosegli svojega namena. Zakaj? Poa vprašajem je predvsem način razpečavanja teh bencinskih bonov, ki jih prodaja AMZ (avto moto zveza Jugoslavije) domačim in tujim turističnim agencijam, kar pomeni, da so ben. cinski turistični boni naprodaj doma in v tujim — za devize. Pogoj za nakup občutno cenejšega turističnega bencina v Jugoslaviji so torej samo devize, s čimer pa še zdaleč ne dosegamo osnovnega namena te prodaje. Cenejši bencin naj bi bil, kot povsod po svetu, nagrada samo za naše stacionarne. nikakor pa ne tu.di za tranzitne goste Kakor kažejo prvi nepopolni podatki. je letos daleč preveč tako pocenjenega bencina steklo v rezervoarje grških, turških, domačih m drugih zdomcev, ki nedvomno sodijo samo med tranzitne goste, namesto v avtomobile turistov, ki so pri nas zares preživljali počitnice. Do konca septembra smo prodali za 34 milijonov litrov bencinskih turističnih bonov (z 20-odstotmm deviznim popustom), in sicer 60 odstotkov v tujini, 20 odstotkov v Sloveniji in 20 odstotkov v drugih jugoslovanskih republikah in pokra]inah To pomeni vrednost skoraj 200 milijonov (novih) .. „ ieviznifj- dinarjev, fav ggloti niso dosegli zaželenega namena — ln uspeha — posebej v Sloveniji. Prav spričo tega je zdaj čas, .da z» prihodnjo turistično sezono, ko bo cenejši bencin za devize spet tekel v potokih, pnpravimo modrejši način prodaje bencinskih turističnih bonov. NIKO LAPAJNE Spominski park naj živi Prizadevanja, da bi širše o bmočje Kumrovca in Trebč ostalo, kakršno je, so premalo — Nujna rast kmetijstva LJUBLJANA, 2. novembra — Ožje in širše območje Kumrovca in Trebč s svojimi zgodovinskimi, kulturno-spomeni-škiml in krajinskimi vrednotami je že zdaj v določeni meri družbeno varovano. Predvsem s prizadevanji, da se obrani, kakršno je. Taka odločitev je vsekakor pravilna, vendar pa »konzerviranje« obstoječega stanja v tem primeru ne bo prava rešitev Posebno, če ljudje ne bomo imeli možnosti, da bi se spominski park tudi funkcionalno razvijal z vsemi kvalitetami in prednostmi, ki jih ima. Tako so zaokrožili eno od osrednjih ugotovitev na nedavni seji odbora za druž-bene dejavnosti pn IS skup ščine SRS, ko so razpravlja U o predlogu za Izdajo za kona o spominskem parku Trebče—Kumrovec, kf ga ta čas pripravljamo v sodelovanju s sosednjo Hrvaško. V razpravi so podprli temeljno načelo zakonskega va rovanja spominskega parka Kumrovec-Trebče, da bi ohra nili okolje, najtesneje po vezano z življenjem an delom tovariša Tita ter našo novejšo zgodovino. Zakon pa naj pri tem predvsem upo števa dejstvo, so opozorili na seji, da je razvoj kmetijstva na tem območju pogoj za ohranitev kulturne krajine. Seveda so mislili na kmetij stvo, zastavljeno na sodob-nih načelih, ki bodo pospe ševala razvoj kmečkega in izletniškega turizma, skladno s tem pa tudi potrebno prometno in komunalno infrastrukturo. Nenazadnje pa ne gre zanemariti tudi razvoja industrije. Celotno območje Kumrovca in Kozjanskega je širše že »obdelano« v predlogu prostorskega plana, ki sta ga pripravila Razvojni cen ter Celje in Urbanistični in štitut Hrvaške. Ti študiji bosta dobra strokovna osnova za oblikovanje spominskega parka Trebče. Pri tem je treba omeniti, da so na Hrvaškem že lani sprejeli svoj zakon o spominskem parku Kumrovec, ki je zasnovan bolj kot zakon o upravnem zavodu, ki skrbi predvsem za nekatere pomembne objekte. Za celovitejšo krajinsko-prostorsko ureditev in bodoče delovanje tega spominskega parka se bo zato treba še dogovarjati z ustreznimi inštitucijami sosednje repub. like. Odločilno vlogo bodo morali pri tem odigrati »prizadeti«, občine, pa tudi Za vod za družbeno planiranje, Zavod za spomeniško varstvo SRS, Regionalni zavod za spomeniško varstvo Celje in po sedanjih razpravah tudi občina Brežice. Dogovoriti pa se bo seveda treba tudi o financiranju nalog v zvezi z razvojem tega spominskega parka, in načinu upravljanja z njim. DRAGICA BOŠNJAK ANDREJ NOVAK • /4z(Tir^/^— Tovariši, kje naj dobimo denar, saj dosledno uveljavljanje načela delitve po rezultatih dela, nekateri delavci razumejo tako dobesedno, da hočejo biti po rezultatih dela tudi plačani. Nakit skozi stoletja Arheologe v Makedoniji so čakala skladišča okrasja — Polni muzeji SKOPJE, 30. oktobra — Nakit ima v Makedoniji že staro tradicijo, ki sega daleč v antične čase in še globje v temo prazgodovine. Nakit, večinoma ženski, so odkrili v nekropolah, zlasti v grobnicah bogatih žena, saj je okrasje v tistih starih časih opozarjalo na lastnikov družbeni položaj. V Makedoniji so našli kar cela skladišča dragocenega nakita. Eno od takšnih zakladnic so izkopali pri vasi Brazdi v bližini Skopja. Na začetku antične ere se je nakitje navzelo novih, večinoma orientalskih značilnosti. Iz tistih časov so se ohra-nili stožčasti uhani, izdelani v granulacijski tehniki, tanke zapestnice, ki so jih izkopali tudi jv Proseku, Bitoli in Oh-ridu, tanke zapestnice s prekrižanima kačjima glavama. Poleg brona, srebra in zlata se je v tistih časih pojavil tudi jantar, iz katerega so izde- Ne drobiti moči Za skupni raziskovalni program bomo v dveh letih dali 1354,7 milijona din LJUBLJANA, 30. oktobra — Raziskovalna dejavnost mora prek občinskih raziskovalnih skupnosti globlje prodreti v razvojne programe organizacij združenega dela, pri čemer naj vsak na svojem področju teži h kakovostnejšemu in bolj organiziranemu delu pri uveljavljanju interdisciplinarnega pristopa in povezovanja raziskovalnih zmogljivosti. S takimi vsebinskimi poudarki je pripravljen predlog dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v Slo. veniji v tem petletnem ob. dobju, ki ga je na današnji seji potrdila skupščina Razi-skoval-ne skupnosti Slovenije in zajema glavne naloge in sredstva pri uresničevanju skupnega raziskovalnega programa in , drugih programov v prihodnjih dveh letih. Predlog dopolnila, ki bo kmalu v javni razpravi, predvideva, da bo v prihodnjih dveh letih združeno v repu. bliški raziskovalni skupnosti skupaj 1354,7 milijona dinarjev, od tega 1979. leta 656,3 milijona (vse izraženo v ce. nah za prihodnje leto) za ! uresničevanje skupnega raziskovalnega programa. Pri- spevna stopnja za letošnji obračun prispevkov kakor tudi akontacijska stopnja za prihodnje leto znašata 1,4 odstotka. V predlogu dopolnila je določilo, da bo del tega denarja v znesku 122,77 milijona di. narjev v treh letih porabljen kot posebna intervencijska sredstva za financiranje raz. vojno-raziskovalnih programov v rudnikih Mežica in Idrija ter na področju speci, alne elektronske tehnologije. Ta del dopolnila je bil že v pripravljalnem obdobju žgo. ča točka, zato je skupščina po dolgotrajni razpravi sprejela posebna stališča o vlogi intervencijskih sredstev in bo besedilo posredovala javnosti skupaj s predlogom dopolnila. BRANKO SOSIČ • Klofuta iz brivnika Kakor piše francoski tisk, mora ameriško podjetje Remington umakniti iz prodaje v Franciji in Veliki Britaniji brivnike tipa M-3. Po napaki v tovarni Penfeld v Alzaciji so prišli v notranjost brivnikov drobci žice, zaradi katerih prihaja med britjem do sunkov, podobnih klofuti. Tovarna je sklenila aparate z okvaro zamenjati z drugimi. £ Konec vožnje brez izpita Za 64-letnega upokojenca iz severnofrancoske vasi Vouziers so se končali avtomobilistični časi. »Monsieur Louis« je 34 let vozil brez vozniškega dovoljenja, trinajstkrat je padel pri izpitu. Te dni je po lastni krivdi zašel v mrežo, čeprav se ni nikoli zapletel v prometno nezgodo. Pijan je prišel v bolnišnico, kjer je razgrajal. Poklicali so policijo. ki ga je najprej vprašala po vozniškem dovoljenju. Priznal je, da ga ni nikoli imel. V Skopje štirikrat tedensko Mariborsko letališče dobilo neposredno zvezo s Skopjem MARIBOR, 30. oktobra — Poslej bodo z mariborskega letališča tedensko letela v Skopje štiri letala. Maribor bo tako vzpostavil letalsko zvezo z makedonskim glav. nim mestom v torek In četrtek in sicer bosta dnevno letefli dve letali. Pri Inex Adriji Avioprome. tu pravijo, da letala ne bodo letela prazna. Dosedanje letalske zveze Maribora s Skopjem so bile sila zamudne. Nove proge bodo nedvomno prišle prav poslovnežem, primerne pa so tudi za turistične obiske. Zanje se že za-nimajo nekatere avstrijske potovalne agencije. Nova linija pa Je zanimiva tudi za nekatere mariborske delovne organizacije, ki so doslej pošiljale blago v Makedonijo z letali preko Beograda, poslej pa ga bodo lahko neposredno makedonskim naročnikom. J. J. lovali nakit v obliki raznih južnih sadežev in rastlin in v obliki stilizirane človeške glave, iz steklenovine pa so izdelovali črne bisere. Pri izdelavi nakitja so uporabili tehniko prepletanja zlatih in srebrnih niti — filigran. Ta tehnika se je prek rimskega in bizantinskega obdobja ohrani-la na Balkanu in v Makedoniji vse do današnjih dni. Konec četrtega stoletja pred našim štetjem se je pojavilo novo nakitje, ki je ostalo v r od1 do propada makedonske antične države. To je okrasje iz obdobja Filipa II., Aleksandra Makedonskega in drugih vladarjev antične Ma-kedonioe.Iz časov Oktavijana so se ohranili dragoceni predmeti, ki so jih izkopali v Skupiju, Stobiju m Herakleji. Zlasti zanimivi so listi iz zlate folije, ki so jih našli na več krajih Skopja, čemu so rabili, še ni popolnoma znano. Izdelovanje nakita se Je zlasti razmahnilo pod imperatorjem Konstantinom. Za ogrlice pa so tistikrat najpogosteje uporabljali bisero-vino in steklo. Okužena galebja jajca ne pridejo na jedilnik Splitski strokovnjaki izdelujejo zemljevide z oznakami, kjer se ob morju dobi hrana, če odpovedo redni viri SPLIT, 30. oktobra — Narava kaže zobe tudi tam, kjer je bila pred nekaj leti še povsem miroljubna, pravi splitski dipl. ing. biologije Josip Bakič, ki je v imenu inštituta za pomorsko medicino skupaj s sodelavci desetletje proučeval, kaj je v naravi užitno, a ni na naših vsakdanjih krožnikih. Naloga, dokaj obsežna, a vendar omejena le na obmorski del države, je pri kraju. Strokovnjaki te dni izdelujejo zemljevide z označbami, kje in kaj je mogoče najti za pod zob, kadar odpovedo vsakdanji viri preskrbe, bodisi ob naravni ujmi ali v času morebitne vojne. Toda še preden bo izšla tretja dopolnjena knjiga in preden bodo zemljevidi gotovi, bo treba vnesti v komaj pridobljeno znanje nekatera nova spoznanja. 2al — negativna. Narava ponuja veliko Skupina, ki je raziskovala, kaj ponujajo obale otokov, obala kopnega, pa nekateri gorski masivi (Velebit, Bio-kovo), ki so obrnjeni proti morju, jd pod vodstvom split. skega inženirja ugotovila, da se je mogoče prehraniti z več sto različnimi rastlinami in več kot sto živalmi. Podatki so sicer novi, a jih bo treba kmalu zmanjšati, oziroma nekatere vrste hrane označiti z vprašljivo užitnostjo. »Najprej je presenetilo sporočilo iz Pulja. Leta in leta smo poskušali in tudi zatrjevali, da so galebja jajca odlična hrana, ki jo je mogoče enačiti z jajci drugih ptic. Toda sporočilo iz Pulja pravi, da so našli galebja jajca, v katerih so bile klice. Sal-. monele. Okužena jajca lahko povzroče zelo veliko težav, v najhujših primerih tudi smrt. O tem, da bi vsako jajce pred zaužitjem pregledovali ni možno niti v vsakdanjih, navadnih ramzerah, da ne govorimo o nenavadnih življenjskih okoliščinah. In kakšna so jajca drugje? Nihče ne ve natanko, saj je lahko velika večina jajc užitnih, dovolj I je nekaij okuženih in potem takšna hrana ni več zanesljiva. Podatki kažejo, da te lepe morske ptice, ki so pred nami kot simbol snažnosti, spreminjajo prehranske navade. Prej so lovile ribe, sedaj pa brskajo po kupih odpadkov. In teh je seveda vsak dan več...« »Vera je tista, ki je natančno določila, kaj naj bi bilo užitno in kaij ne. Hrana »užitna« in »neužitna« je v grobih orisih opisana v verskih knjigah. Iz tega izhajajo navade, te pa je seveda zelo težko odpraviti. Mislim pa, da bo veliko ljudi, predvsem tistih, ki radi žive v naravi, seglo po knjigi in se poskušalo iz .taborniških’ pobud med počitnicami hraniti z doslej malo znanimi sadovi narave. Z vidika obrambe pred ujmami in preživetja v morebitni vojni pa bi bilo zelo koristno o naših spoznanjih poučiti tudi najmlajšo generacijo. Pouk biologije bi bil s takšnim dopolnilom bolj privlačen in seveda tudi koristen.« JOŽE VETROVEC LJUBLJANA, 30. oktobra — »Skate-board«, za Slovence »rolka«, je v Ameriki slavila že 20-letnico, povzročila kup nesreč nad pešci ter nazadnje le dočakala, da so jo prepovedali uporabljati na pločnikih in drugih javnih mestih. Za rolkarje so zgradili posebne betonske steze, ki so na ameriških igriščih zdaj obvezne kot na naših tobogani. Pa pri nas? Posebnih stez nimamo, zato se rolkarji gnetejo na ljub ljanskih podvozih in na klancu pod halo Tivoli. Svojega kluba tudi nimajo, čeprav se množe hitreje kot zmajarji, hotdogarji in jadralci na deskah. Sprva smo deščice na koleščkih kupovali v ZR Nemčiji, od 20 do 300 mark, potem so se zbudili naši trgovci. Prva jugoslovanska rolka je zletela po asfaltu letos marca. Delovna organizacija za proizvodnjo, kooperacijo in trgovino v 'Litiji jih pošilja že na vse konce: Slovenijašportu v Ljubljano, v Osijek, v Beograd. Zanjo izdeluje štiri vrste lolk zasebni strojni ključavničar Matija Jager z Litijske ceste: dve vrsti plastičnih po 493 din, lesene po 695, iz fi-berglasa po 795 din Izdeluje jih tudi Me-hanotehnika iz Izole: ta samo plastične po 495 din, ki jih je pa med glavno sezono — med šolskimi počitnicami — zmanjkalo. Delovna organizacija iz Litije namerava ponudbo izpopolniti. Spomladi bodo začeli prodajati še podložene ščitnike za komolce in kolena ter uvožene čelade. Starši jih bodo razgrabili, saj se njihovi sinovi odpravljajo z deščicami vedno le na ceste. N. S. Foto: MARJAN ZAPLATIL Zccsedli so asfaltne klance Kratke in dolge poti naše pošte pod budnim očesom naslovnikov Akcija je s pošto zasula petinštirideset dopisnikov »Dela« — Najhitrejši je bil Nairobi, poslednja pa Murska Sobota — Mačehovsko s časopisi LJUBLJANA, 2. novembra — Zamujati je človeško. In če se v tako velikem stroju kot je PTT kaj zatakne, skoraj zagotovo ni kriv vijak, ampak je posredi človeški faktor... O tem, kako hitro oziroma počasi potujejo pisma, predvsem tista, ki se jim že na nosu vidi, tla vse. bujejo »pokvarljiva« sporočila (označena so z nalepko »express«), smo se v naši hiši, torej hiši »Delo«, že nekajkrat prepričali Z akcijami, ki na nekaterih področjih začuda nikoli ne propadejo. Najtemeljitejša in tudi najizvirnejša ter najbolj kratkočasna med njimi je bila doslej zagotovo tista z golobi. Ti so prehiteli vsakršen telegram (z avlonl se niso spuščali v tekmo), poštarje pa tudi, saj človek ni ptica. Vnaprejšnjo (nehoteno) črnogledost akcije je mogoče spregledati že po tem, kdaj smo jo sprožili: na petek, 13. oktobra. Ob devetih zjutraj so na ljubljanski glavni pošti dobili sto dvajset kuvert in nekaj manj denarnih nakaznic, kajti poslati dopisnikom iz tujine po pet dinarjev bi bilo zagotovo zelo zapleten posel, štiriddeset dopisnikov iz raznih krajev Slovenije, pa iz Sarajeva, Zagreba in Beograda, je torej dobilo po tri pis- ma, od katerih je bilo eno navadno, drugo označeno z R, torej priporočeno, in tretje ekspresno. Beograjčani, Sarajevčan in Zagrebčan in seveda tudi vsi dopisniki iz tujine so dobili še avionsko pismo. In avion je bil tudi edino prometno sredstvo, s katerim smo upali kar najhi treje priti v stik z Jožetom Šircljem, dopisnikom iz Nad-robija, ki drugačnih pisem, odkar živi tako daleč od nas, najbrž sploh še ni videl. Poročila o tem, kdaj so pisma in poštne nakaznice prišle na cilj, smo dobivali po te-lexu in telefonu, zakaj prenaporno, ne pa nezanimivo, bi bilo čakati na odgovore, ki bi se vračali po enaki poti, kot so odpotovali. Pet dinarjev — pet dni Kljub splošnemu mnenju, da bo treba najdlje čakati sporočilo iz Nairobija, temu ni bilo tako: predposlednja vest o usodi pošiljk Je »priromala« iz Murske Sobote. Naslovnik je dobil pet dinarjev, se pravi denarno nakaz nico, bravo! Potovala je deset dni, natanko toliko, kot je priporočeno pismo potrebovalo do Moskve. Iz tega sovjetskega mesta pa je tudi prišlo zares zadnje potrdilo, da je tudi četrto pismo (navadno) na svojem cilju in da je do tja potrebovalo štirinajst dni. Tovariš iz Prekmurja je pripomnil, da sta nuje dvajset metrov stran od pošte... Drugače pa so mnogi naslovniki že naslednji dan, to je v soboto, 14. oktobra, odpirali nekatere kuverte s sicer povsem nevznemirljivo vsebino. Tisti, ki živijo v Ljubljani, Kranju, Kopru, Novi Gorici, Slovenski Bistrici, Ilirski Bistrici, Radovljici, Brežicah, Mariboru, Trbovljah in Novem mestu. V Ljubljani je imel naslovnik, ki stanuje v Mostah, malo več sreče od tistega, ki stanuje v šiški. V Moste so namreč prispela vsa tri pisma hkrati (denar pa čez dva dni, torej v ponedeljek), medtem ko Je Siškar ugledal svoje priporočeno pošto in denar šele štiri dni po navadni In ekspresni, to je v torek. Istega dne kot občan šiške so dobili enako pošto tudi Kranjčan in Trboveljčana. če ne upoštevamo denarja, so imeli gotovo najhitrejše noge poštarji v Kopru, ki so obema dopisnikoma vsa tri pisma prinesli naslednji dan ob deveti zjutraj (le denar je eden dobil dan poprej kot drugi!), v Radovljici (s pripombo, da je bil kup skupaj z obvestilom o priporočeni pošiljki, lepo v poštnem predalu) in Mariboru. Eden od obeh Novomešča-nov je bil kar zadovoljen s hitrostjo svojega poštarja, medtem ko je drugi povedal, da je »pošiljati ekspresno pismo nesmiselno, ker ga dobiš s preveliko zamudo«. In da je bilo v času akcije poslovanje novomeške pošte »izredno in izjemno hitro, saj je denar za potne stroške prav kar potoval štiri dni«. Daleč od doma, a bliže srcu torej, saj so vsi, ki dopisujejo iz krajev izven Slovenije, dobili naše besede hitreje kot na primer Trboveljčani ali Kranjčani. Nairobi je dobil avionsko pismo v štirih dneh, torej le dan pozneje kot eden od Beograjčanov, štiri dni prej kot Moskva, dan pozneje kot Pariz in Celovec in istega dne kot Bonn. Naš Celovčan je dobil ekspresno pismo tako kot Ljubljančan ali Koprčan, avionsko in navadno pa le dva dni pozneje. Poročevalka iz Bonna je dobila ekspresno pismo dan pozneje, torej v nedeljo, vse ostalo pa v torek, torej v štirih dneh. Parižan je prejel avionsko pošiljko v treh dneh, od petka na ponedeljek, priporočeno in ekspresno dan pozneje in navadno še dan kasneje. Torej je drugi dve pismi dobil istega dne, kot je dobil Ljubljan čan (iz šiške) svoj R, in dan poprej, kot je svojega dobil dopisnik iz Brežic. Blagor Francozom. Moskovčanu je šlo veliko bolj počasi. Njegovo avionsko pismo je letelo pet dni, toda od tega, tako nam Je sporočil, je tri dni ležalo na mednarodni pošti. Ekspresno pismo je prišlo do te pošte v osmih dneh, tam pa je ležalo še dva dni. Priporočeno pismo je potovalo šest dni, jih preležaio štiri, medtem ko Je navadno pismo potrebovalo za pot enajst dni, tri pa je počivalo. Še posebno za doma torej velja, da ni nič gotovo (tudi za tujino: če napišete Celovec, namesto Klagenfurt, se zgodi, da vam vrnejo pismo, na katerem piše »nepoznan«). Posebno s priporočenimi pošiljkami je velik križ, kajti če so pomembne, pa so vse prej kot hitre. A to je bila ena akcija. Ce bi jo ponovili, bi bili njeni rezultati najbrž drugačni. Človeški faktor, kot rečeno. Neki poštar Je potreboval dan hoda, da je izročil pismo kmetu, ki je živel za devetimi gorami. Ta pa, idilično zaljubljen v mehanizem, imenovan Pošta, je trudnemu pismonoši rekel: »človek božji, zakaj ga pa nisi poslal po pošti.« V starih časih so, vsaj v Perziji, vse pomembne novice in sporočila raznašale po deželi konjske štafete. V galopu. Na srečo mi pomembnih novic nismo razpošiljali. DOPISNIKI IN VESNA MARINČIČ primorski DNEVNIK 7 ŠPORT ŠPORT SR@R1 n 4. novembra 1978 NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI TUDI JUTRI DVA DERBIJA Breg bo igral s Primorjem, Zarja pa s Primorcem - V 3. AL Je Mladost okrepil bivši igralec Primorja Bruno Šuligoj Prvenstvo se bo jutri nadaljevalo Pan osmega kola, v katerem bosta tolfrrfu spet dva derbija, in si-■norec ' ^mor^e ter - Pri- Breg — Primorje ®dnjih dveh nastopih sta enaj-, opustili igrišče poraženi in ^ P°l°žaj Primorja na lestvi-ekin “ramatičen, saj se proseška Pa nahaja sama na repu lestvice . I^In* točkami. Niti položaj Brcal najboljši: s šestimi točkami se u, . nahajajo na spodnjem delu tri 31 ^ razumljivo, da se ju-dprlvt8. v 0°^ni napet in zanimiv epi *’ kj^r bo borba za točke pre-biiostra- Zato smo se obrnili do buri 3 vratarja Brega Marjana Ba-p_i^a> je letos prestopil v vrste deriv°rja’ ^a nam komentira ta dan ekipam, da bo Primorju ven-. e uspelo priti do prve zmage, bn se zavedam, da naloga ne jje ,anka. Tudi Brežani rabijo toč-čan'n 2310 i® razumljivo, da bo sre-urm-t °^prto vsakemu izidu. Če pa oštevamo, da igramo v gosteh, bi PriJ?dovt)1ii'a tudi točka. Problem mJ?°na ostaja še vedno napad. Prizna: ■ 6 nam spreten strelec, ki bi stVa lastiti priložnosti, ki jih u-m frdaj° vezni igralci. Borza nogo-taria.S€v se je končala in tega na-mor^ia n‘smo našli, zato ga bo « inener poiskati v naši sredi, da n® iz mladinskih vrst. Upam, trrf mu kd to uspelo, sicer nam ko rriQa Pred'a, saj je dovolj, da dobijo en gol in smo skoraj obsojeni nacP°raz' T° dokazujeta zadnja dva ie ® Bregu lahko rečem, da »a p omogena ekiPa> videl sem jo v izboljšuje in to ne glede moj* lestvico (Zarja je na prvem Tr_ u> skupaj s tremi ekipami). Trg lrati sta začela tudi Grgič in irnein’ Tako bo naš trener končno Pleta •klI'a'u na razP°'aS° vse nogo-nih „Se' Tutri verjetno ne bo poseb-se .sPrememb v postavi. Zavedamo na’Daj ^rjreorec razpolaga z dobrih* tudi aom.’zato bo naš trener uvedel ‘rebenP,imerno taktiko, da zaustavi terno ^ naPad. Kot ponavadi starta 113 ^ago, čeprav bi se nam joi af11? točka prilegla. Važno pa in' ivf °° 'torbi ha primerni višini , zadovoljil navijače.* je rg 311 piuk (Primorec): «Zarja p-av,? solidna ekipa in dobro pri-slu Jena’ za kar ima veliko za-ciij nJen trener. Zato je naš Vsak? jutri točka, pa čeprav (kot dj ma ekipa, ki gre na igrišče) tu-s‘avi Upamo ro zmago. V naši po-ipem, Verjetno ne bo bistvenih spre-latje ' kklino Mauro Kralj II. se je st(U Poškodoval in zato njegov na-Sot'Jnn> gotov. V primeru, da bo od-v ned r gotovo naž trener Kralj (ki tadi-ir ne smcl na igrišče za-no *z,iučitve) pomislil nr. primer- nadomestitev.* p°s*alunga — Gaja Gaia dvek zaporednih porazih gre z^j^.goste k Costaiungi, ki se je (V... lsko Dresenetliivo z.maao nad OpiciTJSK° Presenetijivo zmago nad Gaji 30 P°stavila spet v ospredje. Wtn,Se .t°rej jutri obeta naporno jUpij. anie- Domačini so odločni in stg]u t° na celoten izkupiček. Co-kljub ?a j® močna in solidna ekipa, niCa. t®reu, da ni na zgornjih stop-stapt-]. ,stvice. Tržačani so slabo (pPv0 1 ln so z zmago nad Opicino Polet 'v111 prvenstvu) dobili tisti stya Lkl jim je ob začetku prven-Gajo ^Pjkal. Zato ti jufri točka za , Postavljala že lep uspeh. jtav®nUna — Fiumtcello ste „režci sPreJmejo tokrat v go-Piup-ifarnega nasprotnika, ekipo Ce>lo, ki je do sedaj podlegla le Romani (v drugem kolu prvenstva). Ta podatek jasno govori, da je nasprotnik homogena ekipa, ki razpolaga z dobrim napadom in solidno obrambo. Na lestvici imajo predstavniki Fiumicella devet točk. Prav gotovo bodo v Štandrež prišli z namenom, da odnesejo vsaj eno točko. Kaj pa Juventina? Po porazu v Štarancanu se je položaj na lestvici štandrežcev nekoliko poslabšal. Zato smo prepričani, da bodo Radikon in tovariši jutri naredili vse, da bi osvojili celoten izkupiček. 3. AMATERSKA LIGA Esperia — Kras Kras gre jutri v goste k močni ekipi Esperia SA, ki je v tem prvenstvu doživela le en sam poraz. Tržačani so trenutno (skupaj z Vesno in Esp Sv. Ivan) na vrhu lestvice in želijo to mesto obdržati, ker pomeni, da jutri računajo na zmago. Za Kras bi bil remi že u-speh in ker ima sedaj v svojih vrstah spretnega napadalca (Rase-nijr) lahko doseže tudi kaj več od točke. Vesna — Edera Vesna bo sprejela v goste Edero. Razpoloženje v kriškem taboru je po zadnjih uspehih odlično. Križani se dobro zavedajo, da Edera ne bo lahka ovira, vsekakor pa so prepri čani v svoje moči in s podporo svojih zvestih navijačev, lahko presenetijo tudi Edero. B. R. Mladost — Isonzo Mladost bo v jutrišnjem srečanju gostila vodečo enajsterico Isonza, ki ima na lestvici le točko več od naših fantov. Mladost je v nedeljo povsem zasluženo odnesla dragoceno točko z nevarnega gostovanja v Poggiu, ostala pa je tako le točko za vodečimi enajstericami. Mladost bi rotrebovala v jutrišnjem srečanju obe točki; realno gledano pa to ni mogoče, saj je Isonzo res izkušena ekipa, ki ima svojo udarno moč v hitrem napadu, zato bi predstavljala točka za Doberdobce že zadovoljiv rezultat. Za Mladost bo igral tudi Bruno Šuligoj, ki so ga Doberdobci v ponedeljek kupili od Primorja, da bi ojačili svojo ekipo. Sovodnje — Piedlmonte Po spodrsljaju v petem kolu v gosteh pri Isonzu jurišajo naši fantje n., zmago, saj bodo ostali v stiku z vodečimi enajstericami le če si priborijo celoten izkupiček. Piedi-monte je vsekakor povsem neznana enajsterica. V -larlskem' -»rypnstvu -bila dokaj''šiLlfa 'ih se'je na končni razpredelnici uvrstila na nižja mesta. Dosedanji izidi (zbrala je štiri točke) pa dokazujejo, da le ni tako šibko moštvo, zato naloga Sovodenjcev nikakor ne bo lahka. Ascoli - Lazio X Atalanta - Perugia 2 Avellino - Caianzaro X Fiorentina - Bologna 1 Inter - Napoli 1 Juventus - Milan X Vicenza - Verona 1 Roma - Torino X Cagliari - Bari 1 Taranto - Genoa 2 Udinese - Lecce 1 Livorno - Tcramo 1 Messina - Trapani 1 2 X 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 1 1 2 X 1 X 1 2 1 1 V sovodenjski ekipi bo odsoten vezni igralec Egon Petejan. ■ ffg> ODBOJKA DANES V DOLINI Sedem ekip na turnirju Danes popoldne bo v Dolini zanimiv ženski odbojkarski turnir, na katerem bo nastopilo kar sedem slovenskih šesterk. Razpored tekem, ki se bodo odvijale v občinski telovadnici, bo tak: 15.00 Breg A — Sloga B 15.30 Breg B — Bor 16.00 Kontovel — Sokol 16.30 Sloga A — Bor 17.00 Breg A — Sokol 17.30 Breg B — Sloga A 18.00 Sloga B - Sokol 18.30 Kontovel — Sloga B 19.00 Kontovel — Breg A Na tiskovni konferenci v Moskva je svetovni šahovski prvak Anatolij Karpov izključil možnost, da bi se v kratkem srečal z Američanom Bobbyjem Fischerjem. «Med srečanjem s Korčnojem sem shujšal kar pet kg,* je dejal Karpov, «zato bom vsaj do konca leta počival. Moj povratek za šahovnico je predviden šele za pomlad, ko bom nastopil na nekem velikem turnirju v ZDA. O svojem srečanji: s Korčnojem je dejal, da je v njem naletel na zelo dobrega nasprotnika, ki pa je ves čas protestiral, vse te njegove «poteze* pa so bile vnaprej preračunane. Izjavil je tudi, da je Korč-noja med dvobojem sovražil z vso dušo, ker je ta zapustil svojo domovino in je proti njej uperil zaporedne napade. * * * Na šahovski olimpiadi v Buenos Airesu je Jugoslavija premagala Švico s 3:1, izgubila pa je dvoboj z ZDA z 2,5:1,5. .................................. .................................................... ................................ • ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... DOMAČI ŠPORT DANES . : . Primorec in Breg (na sliki) sta se pred tednom dni srečala med seboj, jutri pa bosta akterja še dveh domačih derbijev: Trebenci bodo igrali z bazoviško Zarjo, Brežani pa s proseškim Primorjem SOBOTA, 4. novembra 1978 NOGOMET KADETI 14.30 v Dolini Breg - Rosandra * « * 14.30 v.Trebčah Primorec - Portuale CICIBANI 15.30 v Trstu, Čarbola Campanelle - Primorje * * * 14.45 v Miljah Muggesana - Breg KOŠARKA MLADINCI 18.30 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Bor MINIBASKET «ZINI & ROSENWASSER» 17.00 na Kontovelu Kontovel - Polet DEČKI PRIJATELJSKA TEKMA 18.00 na Kantovelu Kontovel - Sokol Osmo evropsko sankaško prvenstvo bo od 24. do 28. januarja 1979 v dolini Aoste. To bo v bistvu le «ge-neralka* za svetovno prvenstvo, ki bo v februarju v Innsbrucku. NOGOMET PRI ŽREBANJU ZA POKAL UEFA Milan ni imel sreče Težkega nasprotnika bo v osmini finala imela tudi Crvena zvezda ZORICH — Včeraj so na sedežu UEFA izbrali pare za osmino finala pokala UEFA, ki mora (glede na ostala dva pokala) opraviti kolo več. Edini italijanski predstavnik Milan ni pri žrebu imel sreče, saj se bo moral pomeriti z močno an: gleško enajsterico Manchester City. Isto velja tudi za edinega jugoslovanskega predstavnika, beograjsko Crveno zvezdo, ki bo igrala z londonskim Arsenalom. Arsenal je že izločil, čeprav z veliko mero sreče, splitski Hajduk. Prve tekme bodo 22. novembra, povratna srečanja pa 6. decembra. PARI OSMINE FINALA: Esbjem (Danska) — Hertha Berlin (ZRN) Honvea Budimpešta (Mad.) — Ajax Amsterdam (Niz.) KOŠARKA V MLADINSKI LIGI Jadran pred lahko nalogo Težkega nasprotnika pa bo v tem kolu imel Bor Tretje kolo mladinskega prvenstva je bilo ugodno za Jadran, ki je po zmagi nad Servolano in po porazih Bora in Ferroviaria ostal sam na vrhu lestvice. Jadranovci so brez težav premagali Servolano, ki ostaja še vedno brez zmage na zadnjem mestu lestvice. Jutri bo Jadran imel še eno lahko nalogo, saj se bo spoprijel s Stello /.zzurro. Ta je s Servolano edina ekipa, ki še ni zmagala. Bor je po prvih dveh uspešnih nastopih ostal praznih rok. Razloga za poraz sta predvsem dva: odsotnost centra Raceta v Borovih vrstah ter prisotnost kadetskega reprezentanta Prodana v vrstah Ala-barde, ki je v svoji prvi tekmi v mladinskem prvenstvu dosegel kar 49 točk. Ze danes bo Bor. ponovno pred zelo težko nalogo, saj bo v gosteh pri Ferroviariu, ki je v sredo izgubil tekmo z močnim Hurlinghamom le s tremi točkami razlike. V četrtem kolu bo, verjetno, najzanimivejša tekma v športni palači, kjer se bosta spoprijela Inter 1904 in Hurlingham, seveda, če bo Inter nastopil s popolno postavo. Servolana pa bo skušala Alabardi iztrgati svoji prvi dve točki v tem prvenstvu. IZIDI 3. KOLA Ferroviario - Hurlingham 77:80 Stella Azzurra - Inter 1904 58:101 Bor - Alabarda 91:103 Jadran - Servolana 115:67 LESTVICA Jadran 6, Bor, Hurlingham, Ferroviario in Inter 1904 4, Alabarda 2, Stella Azzurra in Servolana 0. PRIHODNJE KOLO Ferroviario - Bor (danes ob 18.30 v Miramarskem drev.), Stella Azzurra - Jadran (jutri ob 9. uri v Ul. della Valle), Alabarda - Servo-lana, Inter 1904 - Hurlingham. / PRIJATELJSKA TEKMA Kmalu se bo pričelo tudi prvenstvo dečkov. Priprave naših ekip so seveda že v teku. Danes se bosta na Proseku spoprijeli ekipi Sokola in Kontovela, ki bosta nastopali v tej kategoriji. Favorit je prav gotovo Kontovel, ki razpolaga z višjo in izkušenejšo ekipo. Marko VESLANJE NA SVETOVNEM PRVENSTVU Včeraj dan počitka KARAPIRSKO JEZERO - Na svetovnem veslaškem prvenstvu so i-meli včeraj dan počitka. Ekipe, ki so se uvrstile v višje kolo, so izkoristile prosti dan za trening pred nadaljnjimi nastopi. Danes bodo na sporedu finalne regate žensk in polfinale v nekaterih moških kategorijah. Moški finale bo na sporedu jutri. Milan (It.) — Manchester City (Anglija) Valencia (Šp.) — West Bromwich (Anglija) Borussia Monchengladbach (ZRN) — SJask Wroclav (Poljska) Stuttgart (ZRN) — Dukla Praga (češkoslovaška) Crvena zvezda (Jugoslavija) — Arsenal London (Anglija) Strasbourg (Fr.) — MSV' Duisburg (ZRN) NAMIZNI TENIS NA I. DEŽELNEM TURNIRJU Med sodelujočimi tudi Kras in Mladina Jutri bo v nabrežinski telovadnici prvi deželni namiznoteniški turnir v letošnji sezoni. Na sporedu bodo vse posamezne discipline, od dečkov do absolutne kategorije. Turnirja se bodo udeležili predstavniki zgoniškega Krasa, ki bodo tako „Vi jmoškir kot v, ženski -konkurenci nastopili skoraj v vseh disciplinah. Odsotna bo edino Sonja Miličeva, ki v teh dneh nastopa z državno reprezentanco na mednarodnem prvenstvu Italije v Bocnu. Poleg Krasove ekipe bo v Nabrežini prisotna tudi kriška Mladina, ki bo nastopila predvsem z najmlajšimi igralci. HOKEJ NA KOTALKAH SAN JUAN (Argentina) — V drugem kolu svetovnega prvenstva v hokeju' na kotalkah je Italija podlegla domači reprezentanci s tesnim izidom 3:1. Med ostalimi rezultati velja omeniti čisto zmago favorita: Portugalska je premagala Avstralce s 16:1; Mozambik pa je brez težav odpravil Japonce z 8:1. TENIS TOKIO — Šved Borg in Američan Mayer sta druga polfinalista teniškega turnirja v Tokiu. Borg je premagal brez težav solidnega So-lomona (ZDA) s 6:1 in 6:2. Mayer pa je pripravil majhno presenečenje s tem, da je v četrtfinalu izločil Gerulaitisa (ZDA) s 6:3, 3:6, 6:3. Polfinalna para sta torej Borg -Nastase (Rom.), ki je v četrtfinalu premagal Američana Dibbsa in Ma-yer - Teacher. V tem drugem polfinalnem srečanju se bosta spoprijela igralca, ki predstavljata veliko presenečenje turnirja. Teacher je namreč prej slavil zmago nič manj kot proti prvemu favoritu, Con-norsu. KOLESARSTVO V CIKLOKROSU Jutri začetek sezone Na tekmovanju v Vidmu bo sodelovala tudi Adria Jutri se v Vidmu prične letošnja tekmovalna sezona v ciklokro-su s prvo dirko, veljavno za «Tro-fejo Al Fogolar*. Tekmovanje je sestavljeno iz devetih dirk, ki se bodo odvijale v vseh štirih pokrajinah naše dežele, ob koncu vsakega nastopa pa bo sestavljena splošna lestvica za vse kategorije, od amaterjev do mladincev in ci-kloamaterjev kategorij A, B, C in D. Absolutni zmagovalec te manifestacije je bil lani Luigi del Bian-co, amater, ki je letos nekaj časa tekmoval med cikloamalerji C, nato pa bil izključen in se letos ne more udeležiti te manifestacije. Naj omenimo, da je bil med ci-kloamaterji zmagovalec član lo-njerskega kluba Adria Cerasari, ki bo nastopal tudi letos in je za to manifestacijo navdušil še druge predstavnike lonjerskega društva, ki je tako sestavilo petčlansko e-kipo. Poleg Cerasarija bodo v ci-klokrosu nastopali še Sandro Čok, Fabio Ruzzier, Rajko Godnič in Maks Petelin. Za te nastope pa so se lonjerski kolesarji odločili zato, ker je bilo ugotovljeno, da je tekmovanje v ciklokrosu izredno koristno kot priprava za cestne dirke in so še rezultati videli že letos s Cerasarijem ter z ostalimi krosisti, -ki so po desetih nai-stopih v krosu tekmovali na cesti in tu je treba všteti mnoge italijanske državne reprezentante, ki so nastopili tudi na svetovnem prvenstvu. Odločen zagovornik manifestacij ciklokrosa in udeležbe na njih je tudi vodja italijanske amaterske državne reprezentance Edi Gregori, ki vodi svoje najboljše varovance na razna tekmovanja v krosu po Italiji in v tujini. Sedaj pa je ponudil svoje sodelovanje tudi lonjerskim kolesarskim delavcem, da skupno z njimi trasira progo za deželno prvenstvo Furlanije - Julijske krajine, ki bo 8. decembra v Lonjerju. Spored dirk v ciklokrosu za leto 1978-79 je v naši deželi naslednji: 5. 11.: Videm 12. 11.: Variano (UD) 19. 11.: Spessa (GO) 26. 11.: Cordenons (PN) 3. 12.: Cordenons (PN) 8. 12.: deželno prvenstvo v Lonjerju v organizaciji KK Adria 10. 12.: Ravosa (UD) 17. 12.: Trst (organizira Cottur) 26. 12.: Variano (UD) 7.1. 79: Brazzacco (UD) - zaključna dirka veljavna za trofejo Al Fogolar Prva dirka se bo odvijala jutri na gmajni ob reki Cormor v Vidr mu, tekmovalci pa bodo morali voziti osemkrat po istem krogu, v skupni dolžini 23 kilometrov. Start dirke bo ob 10.30. R, Pečar KOŠARKA Tekma Bor - Breg preložena Jutri bi se morala v prijateljski tekmi kadetov spoprijeti Bor in Breg. Ker pa se bo večina trenerjev obeh društev udeležila trenerskega tečaja v Ljubljani, bodo to srečanje verjetno odigrali med tednom. V povratnem srečanju 1. kola za pokal «L. Ronchetti* je torinski Tek-sid premagal Hapoel iz Tel Aviva s 112:56 (55:29). Turinska peterka je v prvi tekmi zmagala s 104:70. NEW YORK — Terry Rudd je s konjem «Rise and rule* na posebnem tekmovanju preskočil višino 210 cm. ODBOJKA TURNIR BREGA (ženske) 15.00 v Dolini Nastopa sedem ekip JUTRI NEDELJA, 5. novembra 1978 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini Breg - Primorje * * # 14.30 v Bazovici Zarja - Primorec * * * 14.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju Costalunga - Gaja * * # 14.30 v Štandrežu Juventina - Pro Fiumicello 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu Mladost - Isonzo * * * 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Piedimonte * * * 11.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju Esperia S. Luigi - Kras * » • 14.30 v Križu Vesna - Edera NARAŠČAJNIKI 9.00 v Žavljah Blue Star - Zarja * * # 9.30 v štandrežu Juventina - Sanrocchese * * » 9.30 v Sovodnjah Sovodnje - Poggio ZAČETNIKI 10.00 na Proseku Primorje - Ponziana * * * 10.00 v Dolini Breg - Don Bosco * « « 11.00 v Moši Mossa - Juventina KOŠARKA MLADINCI '9.00 v Trstu, Ul. della Valle Stella Azzurra - Jadran KOLESARSTVO AMATERJI - CIKLOKROS 10130 v Vidmu Nastopa tudi Adria NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR 9.00 v Nabrežini Sodelujeta tudi Kras in Mladina Košarkarsko mladinsko prvenstvo je na Tržaškem v polnem teku. Na sliki: dvoboj med Borom in Servolano r, MIŠKO KRANJEC \Nekoč bo lep (Dve povesti) kotu je stala omarica za posodo. Vrata na njej 1 odprta, da je Ogrinec videl v njej nekaj posode. — kuhinje so bile prazne, zakajene. Nad štedilnikom bel prtič, rdeče obšit, s pobodo matere in otrok, naPisom: KJER SO DOBRI LJUDJE, STA SREČA UBEZEN DOMAI — Gospod Ogrinec si ni mogel a se ne bi nasmehnil: Kje, v čem je doma ta sreča? jo ta drobiž, ki naj bi bil «dobri ljudje«. Ni dvo-a Je tu ljubezen doma. In sreča? Sreča, je pomis 1 , zelo nestvarnega in nedoločljivega. Najbrž pa je tu doma, dasi večkrat grenka kakor vesela. hec kuhinjskem stolu ob steni je stal star radio. Ogr|-ti^ ga ie gledal in ko je Jožica dvignila glavo, je pomignil radio in vprašal: «Poje?» *Ne.» je odvrnila dekle. *Že dva meseca nam ne poje.» *^aka.i ga ne date popraviti?« boja . ' «a včasih nesemo,« je rekla Jožica, *nekaj časa le,’ ‘n spet preneha. Potem čakamo, ker vedno ne spredi v Popravilo... Sploh pa so nam rekli, da ni do-PUda,. Ogrinec se je nasmehnil. Saj si je lahko mislil vse to. Vstal je in stopil do radia. Začel ga je obračati. Otroci, ki so ga ves čas radovedno opazovali, so prenehali z delom. Mlajša dva sta se celo približala temu gospodu. Vsi so postali napeti, kakor bi se bali, da jim ga bo ta tujec odnesel, čeprav ta njihov zaboj «ni dosti prida«. Nazadnje je Slavko kakor v imenu vseh dejal: «Ne smete ga drezati. Lahko se še bolj pokvaril« Ogrinec je pogledal fanta in mu hudomušno odgovoril: «Mogoče pa, da ga ne pokvarim še bolj?« Slavko je zmignil rekoč: «Če se kdo ne razume na radio, ga lahko pokvari« • Vsako stvar lahko pokvari,« je prikimal Ogrinec. O-troci so postali še bolj nezaupljivi, ko si je Ogrinec primaknil drug stol, obrnil radio od stene proti sebi, privlekel iz žepa nožič, ki je imel na enem koncu tudi odvija-lec, in se kratko malo brez njihovega dovoljenja lotil radia. Otroško skrb za radio je prevzela njihova radovednost: vedno jih je mikalo, da bi si ogledali, kaj se skriva v tem zaboju, kdo je, ki poje, ki igra, ki govori. Zlasti najmlajša sta slutila tam mnogo ljudi, «tako majhnih, mičkenih.« sta kaj rada kazala s prsti. Zdaj bi na vsak način rada videla te možičke in že kar nista bila več huda na tega tujca, da tako počne z njihovim radiom. A tudi Slavko se je izluščil iz svoje toge napetosti, ker je nepričakovano vprašal. •Ali bo pel?« •Najprej moramo videti, kaj mu je,» je odvrnil Ogrinec. •Vi popravljate radie?« je spraševal dalje Slavko, spet v imenu vseh. •Samo svojega, kadar se mi pokvari. Drugih ne,» je rekel Ogrinec. Pogledal je fanta, se mu nasmehnil in vprašal: «Se bojiš?« Ko Slavo ni ne potrdil ne zanikal, je Ogrinec nadaljeval: «Ne boj se. Ne bom ga pokvaril!« Začel je bezati po njem, si ogledoval vso tisto za otroke tako zapleteno in skrivnostno stvar; otroci so tako rekoč vtikali nosove prav do Ogrinčevih ramen, ki je kar naprej nekaj bezal med žicami, žarnicami, vtikal, pritrjeval, razmišljal. Vse to je trajalo dobre pol ure. Nato se je radio nenadoma hripavo in trudno oglasil, kakor bi se izkašljeval. Otroci so začeli pomežikovati, spogledovali so se, smrkali, bili napeti. Očitno je bilo, da radio hoče peti, čeprav nebogljeno. «Ali ga že dolgo imate?« je vprašal vmes Ogrinec. Slavko je odvrnil: •Že dolgo. Oče ga je bil kupil.« Ogrinec se je nehote ozrl po Jožici, ki je tako vneto molčala in ga samo opazovala. »Ljubosumna je,» ga je obšlo. »Najbrž misli, da je kak materin častilec, ki je vdrl v njihov dom!« Bezal je dalje po radiu, ki je vse bolj jasno pel. • Poje« je dejal najmlajši veselo, že kar presenečeno. • Poje,« se je nasmehnil Ogrinec s svojevrstnim zadovoljstvom. «Mislim, da vam bo pel!« Tedaj se je vrnila Dana in jih našla zamaknjene v to delo. Bila je presenečena: če bi že koga pričakovala tu, Ogrinca nikakor ne bi. Nehote je vrgla oči po neredu v kuhinji. Bilo ji je mučno, bolj kakor če bi jo kdorkoli našel v takem neredu. Sama ni vedela, zakaj jo taka čustva navdajajo prav pred Ogrincem. Ta je opazil njeno zadrego in dejal: «Nič se ne vznemirjajte, gospa! Zaenkrat radio popravljamo.« •Mama!« so vzklikali otroci. «Že poje!« — «Poje, poje!« sta vzklikala najmlajša. Niso mogli prikriti svojega veselja, da jim bo radio spet pel! Le Jožica je molčala. Pač pa je ves čas opazovala zdaj tega tujca, zdaj mamo, kakor da se je v njeni glavi začelo nekaj jasniti. •V lepem neredu ste nas našli!« je dejala Dana smehljaje. »No,« je odvrnil, ne da bi ga to kaj motilo, «vedel sem, da vas ne bom našel dolgočasno posedati v salonu. Takale družba mora napraviti nered, če ves dan kaj premetava in če se kdo še tako trudi za red. Kdor hoče imeti red, mora imeti ali mnogo denarja ali dovolj časa in ne sme imeti otrok! Kjer je mati v službi, otroci pa sami doma — mar naj bo tam drugače?« Vendar je s tem razumevanjem ni pomiril. Bolj kakor s tem se je v mislih ukvarjala z vprašanjem, zakaj je prišel k njim. On pa, kakor da ji noče dati časa za razmišljanje, je govoril dalje: »Zamudili ste se?« Pogledal jo je. »Mislil sem, da ste ob pol treh že doma. Izrabil sem to priložnost in kakor vidite — popravili smo radio, kaj ne, otroci?« Dana je bila vznemirjena. Morala bi zakuriti in začeti kuhati, a Ogrinčeva navzočnost jo je motila. Zato je rekla' «V sobi imamo še bolj mrzlo, ne morem vas tja povabiti. Tudi pospravili še nismo,« se je nasmehnila. •Zjutraj vedno odidem ob pol sedmih, ko otroci še ležijo. Pospravljamo šele popoldne.« Kar naprej se je opravičevala in za vse: kamor se je ozrla, vse je bilo treba opravičiti. »Najprej moramo skuhati kosilo... pozno, kaj ne? Šele potem pride vse drugo. Ko pospravimo, je že spet večer in nered se začne znova. O kuhinji sploh ni, da bi človek govoril! V enem kotu pospravljam, v drugem ža delamo nered. Večno tako,« je dejala z žalostjo. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 4G7”’ (* linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letno naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 RIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 400 lir za Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61C00 L|ubl|oM Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 m',|l 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sozoll« mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnije-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih deze Stran 8 4. novembra 1978 krajine se naročajo pri oglasnem v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska P IZTT Trst Član »talij Zveze časopisnih II Založnikov FIEGV ŠKANDAL BI LAHKO IMEL PRAV TOLIKŠNO ODMEVNOST KOT AFERA LOCKHEED Z mastnimi podkupninami se je ITT izognila italijanskim valutnim predpisom Protizakonite kupčije z dvema italijanskima podjetjema - V ZDA potrdili da je ameriška družba finansirala sovražnike čilskega predsednika Allendeja Cvetje v Ul. Fani NEW YORK — Po škandalu Lockheed, ki je privedel na zatožno klop dva bivša ministra in o katerem razpravlja v teh dneh u-stavno sodišče, so na obzorju poraja nov škandal, škandal ITT, ki bi lahko imel v Italiji še večjo odmevnost. Na zahtevo SEC (Secu-rity and Exchange Commission), a-meriške zvezne ustanove, ki nadzoruje finančne operacije državnih in večnacionalnih družb, je včeraj newyorški zvezni sodnik George Hart dal na razpolago telesu gradivo, ki dokazuje, da je družba ITT v obdobju 1970 - 75 potrošila na milijone dolarjev za podkupnine v tujini. Kar zadeva Italijo je po izsledkih SEC večnacionalna družba izplačala vsaj dva milijona dolarjev podkupnin (približno milijardo in 300 milijonov lir po tedanjem teča- ju dolarja), da bi se ob nakupu dveh italijanskih podjetij izognila davkom in italijanskim valutnim normam. Prva taka operacija naj bi zadevala nakup tovarne «Way Assauto* (gre za zelo znano podjetje, ki proizvaja blažilnike za avtomobile), za katero je ITT odštela 22 milijonov dolarjev, od katerih pa je dva milijona namenila za «mazanje* potrebnih kolesij. Podobno naj bi ravnala tudi pri nakupu družbe «Gallino», ki ima 1.600 uslužbencev in predeluje predvsem gumo in plastične mase. Kar zadeva ostale prizadete države (Indonezija, Filipini, Alžirija, Nigerija, Mehika, Turčija in Čile) velja pa omeniti, da gradivo, ki ga je zbrala SEC potrjuje med drugim, da je 1970. leta ITT podprla nasprotnike predsednika Salvadorja Allendeja s 400.000 dolarji, VVOJTVLA JE MNOGIM NAŠEL ZAVETIŠČE PRED NACISTI Janez Pavel II. in Židje med zadnjo svetovno vojno Kot krakovski nadškof pripomogel k vzpostavitvi dialoga med katoliškim in judovskim svetom RIM — Predsednik neke mednarodne judovske organizacije Joseph Lichten, ki se te dni mudi v Rimu, je dal nekaj zanimivih izjav ter posredoval vrsto podatkov, ki osvetljujejo vlogo, ki jo je imel sedanji papež Janez Pavel II. za časa vojne pri reševanju poljskih Židov. Med nemško okupacijo Poljske je bil Karol Wojtyla, ki je takrat imel nekaj več kot 20 let, na črnem seznamu nacistov. Bil je namreč pripadnik ilegalne kristjanske organizacije «Unia», zaradi česar so ga gestapovci vneto iskali. Takrat je mnogim poljskim Židom, ki so živeli v Krakovu našel zavetišče ter jim priskrbel lažne osebne listine, iz katerih je izhajalo, a je o primeru Loan izjavil, da je med ofenzivo Tet na vsem teritoriju veljal vojaški vojni zakon in so lahko pri priči u-strelili vsakega oboroženega civilista. Ky je še dodal, da je Loan delal to, kar je počenjalo na tisoče vietnamskih in ameriških vojakov in da je zato »muhasto* in «čudno» imenovati to početje vojni zločin. Švicarji za uvedbo smrtne kazni ŽENEVA — Večina Švicarjev, in sicer več kot 48 od sto (6.9 od sto se jih ni izreklo) je za ponovno uvedbo smrtne kazni. To je pokazala anketa, ki so jo pred kratkim izvedli med javnim mnenjem, njene rezultate pa je včeraj komentiral dnevnik »Tribune De Geneve*. da bi tako preprečila podržavljenje rudnikov bakra, ki so bili njena last. Izjave ameriških zveznih teles, ki vsekakor še niso sporočila imen skorumpiranih, niso imele doslej nobenega odmeva v italijanskem finančnem ministrstvu. Pristojni funkcionarji so na vprašanja časnikarjev odgovorili, da doslej še nimajo nobenih stvarnih elementov za kakršen koli poseg, če pa bodo zbrali indicije o valutnih in drugih prekrških, bodo sprejeli vse ustrezne ukrepe, (vt) PO PISANJU TEDNIKA NIN SFRJ menda ne namerava izročiti Zah. Nemčiji domnevnih teroristov BEOGRAD — Jugoslovanska vlada naj bi nameravala zavrniti za-hodnonemško zahtevo po izročitvi štirih mladeničev, ki so jih aretirali maja letos v Zagrebu in ki jih sumijo, da pripadajo teroristični organizaciji «Rote Armes Fraktion*. štirje domnevni teroristi — Brigitte Mohnkauft, Zigelinde Hoffmann, Rolf Clemens Wagner in Peter Bocck — bi se na ta način v kratkem znašli spet na svobodi. Vest o skorajšnji osvoboditvi četverice je objavil beograjski tednik «Nin», ki pravi, da so mladi zahodni Nemci že skoraj v celoti prestali kazen, ki so jim jo naprtili zaradi ilegalnega prehoda čez mejo. Po pisanju revije ni zahodnonemška vlada nudila nobenih dokazov o njihovi pripadnosti teroristični organizaciji, na osnovi samih »sumov* pa jih ni mogoče obsoditi. Po poročilih agencije ANSA iz Beograda bi morebitna osvoboditev četverice utegnila vnesti nove elemente napetosti v jugoslovansko -zahodnonemških odnosih. Kljub temu, da obstaja med obema državama že od leta 1975 sporazum o e-straoiciji in o sodelovanju preti terorizmu, so zahodnonemške oblasti pred kratkim zavrnile jugoslovanske *aihtevčr*pd izročitvi znanega ustaškega 'zldčinča Stepana Bi-landžiča in njegovih pajdašev, ki sc jih aretirali v Zahodni Nemčiji, a malo pozneje izpustili na svobodo. Samemu Bilandžiču pa zahodne-nemške oblasti še naprej dovoljujejo, da nadaljuje s svojo protijugoslovansko kampanjo. OB VČERAJŠNJEM ZAČETKU PROCESA PRED MILANSKO POROTO Čudno politično ozadje ugrabitve in usmrtitve inž. Carla Saronia Med obtoženci domnevni pribočniki preminulega založnika Feltrinellija in gangsterja Vallanzasce, ki je bil povezan s fašističnim kolovodjo Concutellijem Na dan mrtvih so mnogi Rimljani položili cvetje tudi v Ul. Fani, kjer je bilo 16. 3. barbarsko ubitih pet agentov, ki so spremljali Alda Mora MILAN — Pred tukajšnjo poroto se je včeraj dopoldne začel proces v zvezi z ugrabitvijo in umorom inž. Carla Saronia pred tremi leti. Pričetek sodne obravnave je bil na moč živahen, saj sta se sodnemu zboru predstavila le dva obtoženca (Carlo Fioroni in Aliče Carrob-bio), medtem ko peterica Carlo Ca-sirati, Ugo Felice, Rossano Cochis, Enrico Merlo in Gennaro Piardi tega ni hotela iz protesta, ker je morala «kar dve uri* čakati na pričetek obravnave ter se je rajši vrnila v jetnišnico San Vittore. Okoliščina je sprva dokaj vzburila duhove, ki pa so se pomirili brž, ko je predsednik sodišča dr. Cusuma-no utemeljil zamudo: od skupnega števila 20 izžrebanih porotnikov se jih je ja rilo samo šest (najnižje možno število za sestavo porotnega zbera). Predsednik je nato prečital obtožnico, kj dolži osem oseb udeležbe pri namernem uboju, prikritja trupla ter ugrabitve zaradi izsiljeva-lnih namenov. Nadaljnjih 12 ljudi se mora zagovarjati zaradi manjših prekrškov, tako posrednega sodelovanja pri gornjih zločinskih dejanjih, prevzema tujega blaga ipd. Glavni obtoženci so Carlo Fioroni, Carlo Casirati, Giustino De Vuono, Franco Prampolini, Aliče Carrob-bio, Rossano Cochis, Maria Cristina Cazzaniga in Gennaro Piardi. Pred navedbo določenih značilnosti nekaterih, ki sede na zatožni klopi, naj omenimo, da se pokojni Saro-nio izrecno ni ukvarjal s političnimi zadevščinami, oziroma ni bil vpleten v kakšnega od tolikšnih škandalov finančne ah drugačne narave, ki smo jih v Itahji že vrsto let tako navajeni. Opomba je ........................................................................................imiiilimimulm.iiiM.M.iiiiiiillliiiiiimiHlliiliiilllllliniiiiiiHilllillliniii.iiiiiiiiiirMinimmiiiimiimi.nnmiiiiiiiMii....n,m BUENOS AIRES — Otok Dominika v Karibskem morju, ki je bil od leta 1976 «pridružen» Veliki Brita-proglasitev neodvisnosti so izbrah niji, je včeraj postal neodvisen. Konstruktiven predlog feldmaršala Amina za rešitev spopada! KAMPALA — Kriza med Tanzanijo in Ugando je torej praktično rešena: kot so približno 2600 let pred našim štetjem prebivalci Rima (takrat še pod kraljem Tulom Hostilijem) in sosedje iz Albe sklenili poravnati medsebojni spor z neposrednim spopadom treh najmočnejših predstavnikov Rima in treh najmočnejših predstavnikov Albe (gre za znano legendo o Horacijih ih Knrijacijih), tako je leta 1978 ugandski dosmrtni predsednik feldmaršal Idi Amin, po domače Dada, pozval na dvoboj tanzanijskega predsednika Juiiusa Njerereja. Kaj pogajanja, kaj diplomacije, da o Organizaciji afriške enotnosti in Organizaciji združenih narodov sploh ne govorimo: spor bodo rešili s pretepom. Ne "Stiffer navadnim ' pouličnim pretepom," temveč po vseh pravilih, na ringu. Sodil naj bi Cassius- Clay - Mohamed Ali; da pa kdo ne bi mislil, da se bi Amin, kot bivši ugandski prvak težke kategorije, hotel okoristiti, se bo doktor Amin, rektor kampalske univerze, boril z eno roko zvezano za hrbtom, na nogah pa bo imel uteži, da bi dal nekaj možnosti tudi Njere-rejn. Skratka, zmaga naj boljši! PO IZREDNI ZAOSTRITVI POLOŽAJA V IRANU Opomin ZDA šahu Pahlaviju j*., * Med študentovsko demonstracijo po teheranskih ulicah sili GVINEJSKI PREDSEDNIK POZVAL OBE DRŽAVI K POMIRITVI Boji med Tanzanijo in Ugando še v teku Splošna mobilizacija v Dar es Salaamu Ugandske čete razstrelile edini most na reki Kagara - Amin si je ogledal fronto DAR ES SALAAM — Medtem ko je v Tanzaniji v teku splošna mobilizacija, so ugandske oborožene sile razstrelile edini mest, ki drži čez reko Kagera in tako v bistvu onemogočili tanzanijsko protiofenzivo, ki jo je predsednik Julius Nje-rero napovedal v četrtek, potem ko so Aminove čete zasedle 1.800 kvadratnih kilometrov Tanzanije in je Kampala proglasila reko Kagera za svojo novo naravno mejo. Most so razstrelili nekaj po 15. uri po italijanskem času, pri tem pa so sodelovali vojaki in tudi izvedenci rudarske službe. Tanzanijski protinapad postaja sedaj kar se da problematičen. Poročila s fronte so na moč negotova in protislovna. Kaže vsekakor, da so trenutno v teku spopadi pri mestu Kiaga, se pravi prav tam. kjer je bil edini most čez rek-* Kagera. Mesto leži trideset kilometrov od ugandske meje. Na zasedenem ozemlju je trenutno, kot kaže, kakih dva tisoč do tri tjsoč ugandskih vojakov, ki razpolagajo s topovi in tanki. Koliko pa je tanzanijskih vojakov, ki se udeležujejo spopadov, ni mogoče zvedeti. Dejstvo je, da je v teku obširna mobilizacija in da so oblasti vpoklicale pod orožje vse tiste, ki imajo vojaško izobrazbo. Naj omenimo, da so od leta 1966 vsi državljani, ki so imeli nekaj šol opravili leto ali dve vojaške službe, kar pomeni, da bo obrambno ministrstvo lahko v kratkem razpolagalo z več tisoč vojaki. Iz Dar Es Salaama tudi poročajo, da je včeraj vozilo skozi mesto večje število oklepnikov, ki so- jih nato natovorili na vlak in jili odpeljali na fronto. Vehka ovira za tanzanijske čete so ogromne razdalje. Dar Es Salaam, ki leži ob Indijskem oceanu, je oddaljen več kot tisoč kilometrov od meje z Ugando, medtem ko leži ugandsko glavno mesto Kampala le 250 km od kraja spopadov. To je omogočilo vrhovnemu poveljniku ugandskih oboroženih sil Idiju Aminu, da si osebno ogleda kraj spopadov. Predsednik Gvineje Sekou Toure je v četrtek zvečer naslovil na A-mina in Njerereja ter na predsednika Organizacije afriške enotnosti Jafaarja Nimeirija nujno poslanico, v kateri poziva Ugando in Tanzanijo, naj takoj prenehata s spopadi. Gvinejski predsednik je med drugim _ zahteval od obeh,držav naj u-makneta svoje čete na' razdaljo 5 kilometrov od meje. V nadaljevanju svoje poslanice predlaga, -Sekou Toure predsedniku , OAE Nimeiriju, naj 'določi tri afriške predsednike, ki naj skupaj s predstavniki Ugande in Tanzanije proučijo «temelje in načela za sožitje, ki naj se prelevi v bratsko sodelovanje*. Sekou Toure trdi v svojem pismu, da bi bila priključitev dela Tanzanije Ugandi očitna kršitev listin Organizacije afriške enotnosti in Organizacije združenih narodov ter bi pomenila dejansko podporo onim imperialističnim silam, ki bi hotele povzročiti destabilizacijski val v A-friki. Oglasili so se tudi italijanski delavci, ki v Tanzaniji zidajo jez na reki Rwana. Pravijo,‘clfLjfc 'v tistem predelu vse mirno, saj je kraj oddaljen kar 600 kilometrov od fron-te. (if) GLEDE PREKOPA BEAGLE Nadaljuje sc spor med Čilom in Argentino SANTLAGO DE CHILE — Večmesečna r.apeta pogajanja med Čilom in Argentino o teritorialni pripadnosti strateško izredno pomembnega prekopa Beagle so se zaključila predvčerajšnjim, ne da bi državi, ki sta medtem tudi rožljali z o-rožjem, dosegli sporazum. Zato je Čile predlagal, da bi se obrnili do mednarodnega razsodišča v Haagu ali do države, ki bi bila sprejemljiva za obe sprti strani. Vendar je argentinska vlada to zavrnila in izrazila prepričanje, da so najboljša rešitev neposredna pogajanja. Huda prometna nesreča v Venezueli CARACAS — Deset ljudi je zgubilo življenje, dvajset pa jih je bilo ranjenih v prometni nesreči pri nestecu San Juan De Los Morros v Venezueli. Vzroka nesereče sta tema in pa neka ženska, ki je vozila v vinjenem stenju. Njen avto je l.amreč na ovinku trčil v neki avtobus. Nekaj ljudi je izstopilo in pričelo diskutirati o nesreči, tedaj pa je pripeljal mimo tovornjak in povozil osebe, ki so stale na cesti. NA DRUGOSTOPENJSKEM PROCESU V RIMU Sodišče oprostilo časnikarja Ghiotta Pred tremi leti je bil obsojen na skoraj tri leta zapora, ker je objavil «zaupno poročilo» veleposlanika Messerija o položaju na Portugalskem po Salazarju RIM — Proces pred rimskim porotnim prizivnim sodiščem proti bivšemu odgovornemu uredniku tednika «11 Mondo* Renatu Ghiottu se je zaključil s popolno oprostitvijo časnikarja. Na prvostopenjskem procesu pred tremi leti so sodniki Ghiotta obsodili na absurdno kazen dveh let in desetih mesecev zapora pod obtožbami, da je obrekoval bivšega italijanskega veleposlanika v Lizboni Girolama Messerija, da si je priskrbel vesti, ki zadevajo državno varnost, in da je objavil tajne dokumente. Kot je znano, se je Ghiotto omejil na to, da je v svojem časopisu ob javil odlomke iz »zaupnega poročila*, ki ga je Messeri poslal iz TEHERAN — Iranski šah ni odgovoril z običajnim nasiljem na zadnje manifestacije in stavke, ker ni več tako prepričan, da bi ga v tem primeru ameriški predsednik še dalje podpiral. To zatrjuje ameriška televizijska mreža «ABC», ki se pri tem sklicuje na kroge blizu iranskega dvora. V teh krogih naj bi namreč pojasnili, da je veleposlanik ZDA v Teheranu opozoril Rezo Pahlavija, naj se izogne «preveč brutalnim* nastopom, če si noče zapraviti ameriške naklonjenosti. Isti viri tudi zatrjujejo, da'bomo v prihodnjih tednih priča izbruhu državljanske vojne ali revolucije v Iranu. Da je to poročanje morda tudi resnično, potrjuje predvčerajšnja študentska manifestacija v Teheranu, ko je več tisoč mladincev zapustilo univerzitetno naselje in se v sprevodu podalo po mestnih ulicah. Policija jih je silovito napadla s solzilnimi bombami in brizgalnami, vendar ni posegla po strelnem orožju, čeprav so jim študentje odgovorili s kamenjem. Nekaj takega bi bilo še do pred kratkim nepojmljivo. V sedanjem položaju ni šahu preostalo drugega, kot da išče stike in sporazume z opozicijo. Vendar je vsak tak poskus obsojen na propad, zatrjuje vodja muslimanskih šiitov Komeini, ki je v izgnanstvu v Parizu. V izjavi, ki jo je dal neki radijski postaji naglaša, da se morata šah in vsa njegova dinastija umakniti. Do sedaj, je dejal, smo se izogibali državljanski vojni, če pa bo treba, si ne bomo pomišljali seči po orožju. Še bolj oster je bil Komeini med srečanjem z iranskimi študenti v Parizu. Obsodil je vsako popuščanje opozicije, ki bi bilo po njegovem mnenju usodno, napadel pa je tudi ameriškega predsednika Carterja in ga je označil za »šahovega gospodarja*, (db) GENOVA — Rdeče brigade so si prilastile odgovornost za požig treh avtomobilov, last treh paznikov genovske kaznilnice Marassi. Tehnika požigov je bila v vseh treh primerih ista: teroristi so polili vozila z lahko vnetljivo tekočino in nato zane tili ogenj. Vsi trije avtomobili so bili popolnoma uničeni. niiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiimiMMiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiMiiniiHiHiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Samomor ravnatelja «lagerja» v Aversi NEAPELJ - Včeraj popoldne si je v Aversi vzel' življenje prof. Do-menico Ragpzaino, eden od najbolj znanih italijanskih . psihiatrov in bivši ravnatelj kriminalistične umo-bolriice v' apulijskem mestecu. Ra-gozzino, ki mu je bilo 54 let in ki zapušča ženo ter dve hčerki, je bil pred nedavnim obsojen na pet let zaporne kazni zaradi nečloveškega ravnanja z jetniki. Kriminalistična umobolnica v A-versi, ki je bila od nekdaj v središču polemik zaradi neustreznosti prostorov in osebja, je pod Ragoz-zinorim vodstvom postala pravi la-ger, madež v madežu italijanskega kaznilniškega sistema. Številni jetniki so umrli zaradi mučenja, drugi so bili umsko ali telesno pohabljeni, nekateri pa so si vzeli življenje, da bi tako ušli roki krvnikov, ki so s prisilo in, z načrtno uporabo zdravil ubijali njihovo osebnost. No- tranja logika kriminalističnih umobolnic kot ustanov je postala tako perverzna, da jih je po oetri kampanji časopisja pravosodno ministrstvo ukinilo. V podobnih okoliščinah kot Ra-gozzino je pred nekaj meseci umrl v Neaplju prof. Giacomo Rosapepe, ravnatelj nekdanje tamkajšnje kriminalistične umobolnice, ki je bil tudi obsojen na štiri leta zaporne kazni zaradi poneverbe javnih sredstev in kršitve kaznilniškega pravilnika. Krivično bi bilo trditi, da sta bila Ragozzino in Rosapepe edina odgovorna za to, kar se je dogajalo v Aversi ali v Neaplju, ker so kriminalistične umobolnice nagniti sad kaznilniškega sistema, ki sistematično prezira načelo, da mora kazen služiti prevzgoji jetnika. Brez dvoma pa sta s svojim ravnanjem oba ravnatelja še zaostrila izkrivljeno in Derverzno logiko kriminalističnih umobolnic, (vt) V SEVERNEM WALESU Obesili so sojetnika LONDON — Z dvema obsodbama na dosmrtno ječo in dvema na nedoločen čas, se je včeraj zaključil proces proti petim zapornikom, ki so obesili komaj 17-let-nega Davida Evansa, ki je bil z njimi v celici. Evans je bil obtožen posilstva neke mladoletnice, v tistem zaporu, drugi jetniki takim ne prizanašajo. Presenetljiv, pri tem je, da so bili njegovi morilci obtoženi istega prekrška, vendar so to skrivali in da bi pokazali svojo »nepopustljivost*, so ga ponoči pretepli ter obesili. Obsodba »za nedoločen čaš* pomeni, da spu stijo na svobodo, ko spremembe v značaju to dopuščajo. Lizbone zunanjemu ministrstvu o položaju na Portugalskem po padcu Salazarjeve diktature. Šlo je za zanimiv dokument, v katerem je Messeri (ki je sedaj veleposlanik v Ankari) pel hvalnice bivšim fašističnim voditeljem, nove voditelje pa je prikazoval kot «agitatorje*, ki da bodo pahnili državo v kaos. V kratkem komentarju je Ghiotto veleposlanikovo pisanje označil kot «neverjetno», kar ga je stalo obtožbo obrekovanja, proti njemu pa je nastopil tudi takratni zunanji minister Mariano Rumor, ki je zahteval sproženje sodnega postopka proti časnikarju. Drugostopenjsko sodišče je sedaj popravilo neverjetno obsodbo izpred treh let, ki je po soglasni oceni demokratičnih krogov pomenila gro-bo kršenje svobode tiska. Sam javni tožilec je včeraj zahteval časnikarjevo oprostitev, pa čeprav z različnimi formulami. Sodišče se je na koncu odločilo ze popolno oprostitev: obtožbe prisvajanja informacij o državni varnosti, ker dejanje ne obstaja; obtožb obrekovanja in objave tajnih dokumentov, ker dejanji nista kaznivi, (trn) potrebna zato, ker lahko najde®10 med člani tolpe, ki je inženirja u' grabila in zatem umorila, ne le t®' ko imenovane običajne zločince, temveč tudi politične ali vsaj lažnopo-litične kriminalce. Največ pozornosti posvečajo seniki Fioroni ju. Gre za pripadnik® skrajnolevičarskega krila tukajšnjega političnega ozvezdja, ven' dar svojevrstnega, nekje izoliranega borca zoper tisti državno P0-litični mehanizem, nad katerega s* najmanj že od jeseni 1969. leta zna; šajo protidemokratične, bolj ®® manj oborožene skupine tako iz vrst izrazito fašističnih krogov kakor iz osredja s proletarsko krinko za' strtih malomeščanskih »revolucionarjev* pod taktirko domačih in tu" jih hujskačev. Fioroni izhaja iz premožne družine iz Cittiglia (Varese). Opravlj®1 je profesorsko službo v Milanu t® hkrati deloval v levičarskih izve®' parlamentarnih gibanjih, kakor «P°' tere operaio* in «Autonomia oper®' ia». O njem govore kot o domnevnem pribočniku «rdečih brigad1" stov», predvsem pa kot o sodelavcu »založnika - gverilca* GianjP®' coma Feltrinellija, saj naj bi bj‘° ugotovljeno, da je bil na Fioronije-vo ime zapisan furgon, ki so ga našli 1. 1972 v neposredni bližini e-lektričnega opornika, na katerem je našel zaradi peklenskega stroj® smrt sam Feltrinelli. Fioroni J® priznal sodelovanje pri ugrabit^ Saronia, ki mu je bil tudi prijatelj' Med drugimi obtoženci gre omeniti Casiratija, ki je bil aretiran lani v Franciji in se je zoperstavi izročitvi italijanskim oblastem P00 obtožbo udeležbe pri Soroniovi u" grabit vi s tem, da je priznal sodelovanje pri napadu oziroma umoru predsednika turinske odvetniške zbornice Fulvia Croceja; dalje D® PO PODATKIH KPI Oktobra v Italiji 178 terorističnih dejanj RIM — Oktobra je bilo v Italiji skupno 178 terorističnih izpadov, s čimer je število primerov nasilja od začetka leta naraslo na 1.983. Po podatkih, ki jih je zbral odsek za državna vprašanja pri vodstvu KPI teroristični izpadi dokazujejo, da se .je po kratkem premoru spirala nasilja začela nevarno zavijati _ v večjih italijanskih mestih kot so Rim, Milan, Padova, Bologna in Neapelj, ki so skupaj s Turinom v zadnjih letih bila prizorišča najbolj krvavih terorističnih atentatov. V navedenih mestih so zabeležili 142 cd skupnih 178 terorističnih izpadov. Ne da bi se spuščali v Podrobno razčlenjanje vseh primerov nasilja, naj omenimo le. da so zahtevali tri smrtne žrtve (Claudio Miccoli, ki so ga fašisti ubili v Neaplju, Alfred« Paolello, ki so ga pripadniki skupine »prima linea» ubili V Neaplju, in Girolamo Tartaglio-ne, ki so ga rdeči brigadisti u-. bili v Rimu) in 26 ranjenih. Samo v Rimu si je odgovornost za razne atentate prilastilo devet terorističnih skupin (desničarskih in ultralcvih), ki se vse, če izvzamemo Rfi in PL pojavljajo, zginjajo in nato pojavljajo v drugačnih agregacijah na prizorišču terorizma. V Rimu aretirali urugvajskega roparja RIM — Včeraj zjutraj je v Rimu policija aretirala urugvajskega roparja Rado Garcio Julia, ki je 21. julija oropal zlatarno Dominga Ba-guesa v Barceloni in se polastil za 3 milijarde lir draguljev, španska policija je takoj aretirala 5 njegovih mož; njemu in še dvema drugima pa je uspelo zbežati. Rado se je najprej zatekel v Grčijo od tam pa v Italijo. Tu ga je vče raj aretirala italijanska policija. V stanovanju je našla za 100 milijonov lir draguljev, za 20 milijonov lir nemških mark. Vuona, čigar ime je bilo mog<** zaslediti na seznamu notranje®® ministrstva, ki zadeva ugrabite* in uboj predsednika krščanskodemo- kratske stranke Alda Mora: Čari0®' biovo, ki je »prijateljica* CasiratiJ® pa še Cochisa, ki je sodil med gl®£ ne sodelavce zloglasnega gangster' ja Vallanzasce, iz proletarskih k