Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — V 12. zboru deržavnega svetovavstva je prevzvišeni veliki škof dunajski in kardinal Rausclier poprijel besedo zastran konkordata zato, ker je v poprejšni seji deržavni svetovavec M a ager terdil, da je konkordat velika overa verske enakopravnosti v našem cesarstvu. Gospod kardinal je rekel, da je cesarsko vladarstvo pripravljeno, spoznovavcom vsake vere enake pravice podeliti in jim samostojno gospodarstvo v cerkvenih zadevah dopustiti; katoličani v protestantiških deželah nikjer take ravnopravnosti ne vživajo; po patentu 1. septembra 1. I. je vsem protestantom na Ogerskem taka samostalnost dovoljena bila, da je še na Nemškem takošne nimajo. Dolgo — je rekel veliki škof — ni nobeden konkordata očitno napadel; al zdaj se prederzujejo nekteri politikarji konkordat napadati in grajati, se potegovaje za cesarjeve pravice zastran vere, in ravno ti možje želijo cesarjeve pravice na drugi strani zatirati. Posebno je omenil gosp. kardinal dveh pritožb zoper konkordat, namreč zakone med katoličani in protestanti, in pa pokop protestantov na katoliških pokopališčih; pravdi zastran mešanih zakonov se more najbolje v okom priti, ako ne bo takih mešane; kar pa pokopališča zadeva, se protestantom ne prepoveduje, njih merliče na katoliških pokopališčih pokopavati, — kaj pa hočejo več imeti? Na vse to odgovori Maager, da se noče dalje vtikovati v veroznanske zadeve in v dogmatiko; le to še enkrat reče, da je le govoril zoper zatiranje pravic spo-znovavcov nekatoliške vere; le za enakopravnost se je potegnil in se še danes potegne za-njo; to pa je znano, da konkordat avstrijanskemu cesarstvu zlasti na Nemškem ni hvale zadobil. Temu je grof A ponj i še pristavil, da ima konkordat svojo napčno stran, zato, ker se po njegovih pravilih kratijo pravice ogerski kroni sv. Štefana. Po teh govorih je prišlo na versto posvetovanje zastran davkov. Referent grof K lam naznanja, da je odbor številko dohodkov in stroškov deržavnih sicer poterdil, pa vendar je spoznal, da gruntni, hišni in drugi neposredni davki z nakladom za vojsko so že najvišjo stopnjo dosegli. Posebno je zemljišni (gruntni) in hišni davek znašal v nekterih deželah že sam na sebi 24 gold. od sto čistega doneska. Ce se k temu še štejejo priklade za deželne potrebe, za zemljišno odvezo, za ukvartiranje vojakov in za vojaško priprego, za občinske (soseskine) potrebe, za cerkve, šole, za ceste, za bolnišnice itd., znaša davek celo 40 gld. od 100, — na Ogerskem in v Galicii pa davki celo vse dohodke pobero, da gospodarju nične ostane. Zemljišni davek je od leta 1847 do zdaj za 70 odstotkov poskočil, in to je krivo, da od leta do leta več davkov na dolgu ostaja. Zemljišni davek sam na sebi znaša 16 od sto, k temu pa še pritisne dohodkini davek z ol/3 od sto; po tem takem znaša ves gruntni davek 21 ^ g°ld. od sto. Dnarni možje, ki imajo svoje premoženje v obligacijah in kapitalih, pa le plačajo 5 od sto čistega doneska. To je velika napaka in tudi to, da je nova priklada za lansko vojsko za gruntni davek z 2% od sto, za kapitale pa le z 1 odstotkom odmerjena. Današnje okoljšine našega cesarstva sicer ne pripuste, da bi se naravnost davki mogli znižati; zato odbor le priporoča, naj bi se priklade le na dohodkini davek (to je, na gori omenjenih 5!/3 odstotkov) devali, tako, da bi pravi gruntni davek, to je, 16 od sto, zmiraj stauoviten ostal, — da bi se prihodnje leto priklade več ne devale tudi na davek za vojaščino, in naj bi se za povzdigo kmetijstva bolj skerbelo, kakor do zdaj, zato naj se podpirajo šole za kmetijstvo, naj se skerbi za hranilnice, da bo kmet lahko denar na posodo dobival, za poljsko čuvajstvo, za ziožbo gruntov in druge kmetijske potrebe. Knez Schvvarzenberg tudi opomne, naj bi se stroški in cerkveni dnarji na kmetijske zemljiša, ne pa za nakupovanj eo b 1 igaci j rabili. Tudi grof K lam se pritoži, da je na Ceskem gruntni davek prevelik v primeri z enakim davkom na Parskem, na Pruskem in v Saksonii. Po takih jasnih dokazih predsednik ministerstva grof Rechberg odgovori, da ministerstvo ne more tajiti, da so davki v resnici zlo veliki in da se bo srečnega štelo, če mu bo mogoče , zmanjšanje davka cesarju priporočiti. Kar hišni davek zadene, pravi referent, da je tudi prevelik in da to overa, da ljudje že nekaj let novih pohištev ne zidajo in da se za navadne poprave pri hišah premalo odceni. Tudi minister dnarstva gosp. Plen ner spozna, da je hišni davek prevelik; pa zdaj se ne more znižati. Dohtar Hein je nasvetoval, naj bi se pri novih zidanjih prostost davka na več let razširila, kar je tudi zbor poterdil. Zastran davka od obertnijstva in od dohodkov je referent rekel, da ni upati, da bi prerajtani znesek se res iztirjati mogel, ker zdaj obertnija, kupčija in rokodelstvo tako pešajo, da ljudje ne bodo lahko teh davkov tako plačevali, kakor so jim naloženi. Tudi se je za napčno spoznalo, da imajo uradniki (inšpektorji) tako oblast, po svoji termi dohodkini davek odmerjevati. Še več govornikov je to napčnost grajalo in nasvetovali so, naj se take napake odpravijo. Marsikaj se je še za ogersko in erdeljsko deželo govorilo, in nazadnje je bilo rečeno, naj bi vprihodnje pri nakladanji davka tudi taki možje imeli kaj govoriti, kteri sami davke odrajtujejo in niso v službi deržavni. Zastran posrednih davkov je bilo omenjeno, da je davek za žganje prevelik, in da je napčno, da se jemlje davek od droži; bolj pravično bi bilo, ako bi se od čistega žganja jemal. Knez Salm pravi, da je 3 gold. od vedra preveč. Nazadnje se je nasvet odbora poterdil. Kar zadene davek od vina in mošta, kteri je prerajtan na 7 in pol milijonov, svetuje odbor, naj bi vladarstvo poskerbelo, da bi se ponižala eolnina za vino, kadar gre v ptuje dežele, in naj berž ko bo mogoče se odpravi novi davek od vina in mošta, ker ta nova postava veliko nejevoljo med ljudstvom obudoje. O tem davku se je še več tje in sem govorilo, posebno pa je bilo dokazano, da vsi taki davki so dvojni — to je: posestnik plača že gruntni davek in dohodkini davek, potem mora pa še davek od pridelka posebej plačati. V 13. in 14. seji je bilo več deržavnih dohodkov v pretres vzeto. Zastran tobaka je bilo rečeno, naj bi se pravica, tobak saditi na vse dežele razširila, kjer tobak dobro raste, in naj bi se takim kmetovavcom, kteri se ž njim pečajo, vse podpore podelile, ktere so za povzdigo in zboljšanje tobaka pripravne. Ker zdaj le tisti sme tobak saditi, kdor ima tudi dostojni magacin, in ker ta postava pridelavo za-deržuje, je bilo nasvetovano, naj se ta postava prekliče in dovoli, da bi ljudje tobak v cesarskih magacinih proti od- - 312 rajtvilu primernega čimža shranovali. — Po tem je prišel na versto pretres štempeljnov, taks in procentnih plačil. Odbor je v tej zadevi posebno opomnil, da so te odrajtvila in plačila grozno težavne in da se v teh zadevah toliko napčaih naprav zasleduje, da je prenaredba te postave živa potreba. Zlasti so bile sledeče napčnosti razjasnjene, namreč: da je štempeljski patent tako malo razumljiv in tako zmešan že sam na sebi, da je vse skozi potreba, novih razjasnil po novih postavah dajati; tedaj je ta postava že tako zmotana, da jo uradniki sami več ne razumejo, še manj pa drugi ljudje. Grajano je bilo, da davkarji (fron-karji) takse presojujejo, kteri nimajo nobenega zapopadka od pravoznanstva, in tako dostikrat napčno plačilo nalože; davkarji naj bi le denarje pobirali, presodba taks naj se pa bolj zvedenim uradnikom izroči. Tudi je bilo rečeno, da stotero število gruntnega davka, po kterem uradnije zem-ljiša cenijo, ni pravična podlaga za cenitbo ali šacilo gruntov, — prenaredba v tej zadevi bi bila tedaj zlo potrebna. Cinži od dolžnih taks tudi niso kaj po pravici; zato naj bi se overgli saj pri plačilih spod 20 gold., in naj bi se marveč stempeljni vpeljali pri stanovitnih odrajtvilih namesto taks. Na dalje je bilo priporočano, naj se znižajo stempeljni pri časopisih in njih naznanilih in oklicih, in sploh naj se od-verne uapaka, da, če kdo premajhen štempelj vzame, mora kazen (štrafengo") plačati; če pa preveč da, malokrat kaj nazaj dobi. — Minister je sicer polajšanje obljubil; pa zdaj fcoj — jo rekel — se ne more zgoditi, ker deržavi dnarjev pomaujkuje. — Zastran loterije, ki deržavi leto in dan čez 5 m i lij. goldinarjev čistega dobička douaša , je opomnil odbor, naj se, čeravno loterija sploh ni hvale vredna naprava, saj zmanjša število loterijuih vodstev in loterijuih zastavnic, da bo več čistega dohodka. Zastran deržavnega posestva je bilo povedano, da dajo na leto 5 milijonov in 700.000 gold. čistega dobička. Ta dobiček je sicer majhen, pa vendar odbor ne more svetovati, da bi se te posestva še prodajale kakor dozdaj; na-svetovano je bilo, naj se prihodnje cesarske grajšine, kar kolj je mogoče, v štant dajo. — Zastran cesarskih fa-brik ni bilo nič posebnega nasvetovano. — Tudi zavolj telegrafov, ki neso okoli 320.000 gold. čistega doneska, se ni nič posebnega reklo. — Cesarske rudarije dajejo letnega doneska 700.000 gold.; odbor je spoznal, da je ta donesek zlo majhen; zato je priporočal, naj se upelje samostojno centralno vodstvo. Kar kovanje dnarjev zadeva, so se sicer čisti doneski z 860.000 gold. odboru premajhni zdeli, pa se ni dalje spustil v pretres. — Ko je bilo posvetovanje o duarnih zadevah končano, je referent grof Sečen še razložil, koliko da pride davka na vsakega človeka v našem cesarstvu. Za leto 1861 so prerajtani dohodki vsega davka na 341 milijonov in 107.154 gold. Če se odbijejo od tega zneska potroški pri tabaku, pri soli in pri pošti, ostane čistega zneska le 300 milijonov in 442.324 gold. Ako se ta številka razdeli med 36 milijonov prebi-vavcov, po tem takem pride na vsako glavo na leto 8 gold. 34!/o kraje, brez priklad za deželne, kantonske in soseskine potrebe, za ceste, za cerkve, farovže, šole, ukvartirengo itd. Ako se še te priklade doštejejo, pride na vsakega človeka čez 10 gold. Ker pa se ve, da vsaki človek davkov ne odrajtuje, in da je komaj 12 milijonov ljudi, kteri davke plačujejo, bi, ako bi se vsi davki med teh 12 milijonov ljudi razdelili, prišlo na vsakega toliko plačevanja, da se davki na nobeno stran kar več ne morejo povikšati. Kar tedaj dnarja za deržavne potrebe primanjkuje, se ne more več dobiti po nakladanji višjega davka, ampak se mora na drugi poti poskerbeti tako, da se zmožnost pridelka na vseh straneh okrepča in deržavni dohodki povikšajo. Davki v našem cesarstvu so že tolikšni, da ljudstvo sem ter tje ubožuje; tega žalostnega stanu vlada ne sme prezreti. Davke še bolj napeti, da bi se deržavni stroški z dohodki poravnali, ne gre nikakor več. Treba bi bilo tedaj, da bi se stroški poravnali z dohodki in da bi se še veliko več prihranilo z deržavni m gospodarstvom; al kakor je sedaj vladanje našega cesarstva osnovano, ni mogoče kaj več prihraniti. Ravno tako žalostni stan je več let z veljavo našega dnarja; cena srebernega dnarja in cekinov gre zmiraj kakor po lestvici gori in doli; to pa dela kup-čijstvu, obertnijstvu in vsemu življenju škodo, dragino itd. Da bi se duarne stiske odpravile, je treba pri korenini ozdraviti bolezen; prenaredb v vladanji je treba takih, da ljudstvo zaupanje zadobi do vlade in po zaupanji za dovolj nos t; zadovoljne ljudstva bojo rade nosile tudi težje bremena, dokler jih ni moč olajšati, in bojo pripomogle kar bojo mogle k deržavnim potrebam. Le zaupanje ljudstev do vlade more deržavo avstrijansko stiske rešiti in jo spet močno in veljavno narediti. Kakor je pa zdaj vladarstvo osnovano, se ni moglo zaupanje okrepčati, ampak čedalje bolj je pešalo. Na to poprime besedo začasni minister dnarstva, žlahni P I e u n e r, in pravi, da je odbor prenapeto popisal stan av-strijanskega cesarstva; rekel je, da gospodarstvo z dnarjem ni tako slabo, gosposke v svojih opravilih niso tako počasne, davki sicer veliki, pa vendar ne presilni, revščina ljudstva ne takošna kakor je odbor to razložil. Sedanje ministerstvo ne zagovarja napak, pa reči mora, da ni krivo vsega, kar zbor graja; 10 poslednjih let je imelo veliko težav premagati, pa je vendar marsikaj storilo; tako je doveršilo novo osnovo cesarskih gosposk, odveze zemljiš se lotilo, graj-šinsko gosposko odpravilo, železne ceste zidalo, telegrafov in pošt več napravilo, kreditnic osnovalo, svobodno postavo rokodelsko oklicalo. Ce se že vlada graja, naj se ne reče sploh, da ni nič vredna, ampak pove naj se na drobno, kar je napčnega in dokaže. Revšiua ljudstva ni tako silna, kakor odbor terdi, zakaj kave (kofeta) in cukra se je veliko več povžilo in p a vole več porabilo. Sicer nočem — je sklenil minister — starega kopita zagovarjati, ampak se le zoperstaviti temu, kar je predebelo rečeno. Potem je več deržavnih svetovavcov, kakor Borelli, Hartig, Maager, Stokan, Klam, Sečen, Salm, Majlath, An-drasy, Toperčer, Strasser, Hein, Apouyi, Wolkenstein in Barkoči, začelo to zagovarjati, kar je odbor terdil, in le ena misel je bila, da je treba, da nastopi vlada novo pot; Maager je naravnost rekel, da tiste „srečnejše prenaredbe", ktere tudi ministerstvo za potrebne spozna, ne morejo nič dtuzega biti kot deržavna ustava. Mi smo poklicani, da ne zakrivamo ničesa, ampak da resnico povemo kakor je brez ovinkov. Pervo pa, da se nesreča odverne, je, da se spozna, kje nas čevelj žuli. Mi ne rečemo, da bi ne bilo našemu cesarstvu več pomagati; pomoč je še mogoča; al treba je, vse napake, kolikor je moč, hitro odpraviti, dokler ni prepozno. — To in še več druzega se je govorilo o deržavnih premembah glede na stiske deržavnega dnarstva v našem cesarstvu. Drugi dan, preden sta grof Sečen in dr. Hein zbora naznanje dala poglavitne nasvete večine in manjšine eden in dvajsetakov, so z iskreno besedo govorili Sečen, Klam, Maager, Hein in S6gyenyi za osvobodenje časnikov iz verig, v ktere so zdaj vklenjeni, in ves zbor je nazadnje poterdil to živo potrebo. Za tem je gospod Krainski glede na zatirovanje poljskega jezika v Galicit željo izrekel, naj deržavni zbor se potegne za pravice d e-želnih j eziko v. Ko so še nekteri svetovavci o tej zadevi govorili, je bilo sklenjeno, to reč pozneje v pretres vzeti. In zdaj so se začeli najvažniši pomenki, ki zadevajo to, kako naj se vprihodnje vlada v našem cesarstva osnova. Naši bravci že vedo, da je odbor izvoljenih 21 svetovavcov se razcepil na dvoje in da je vsaka stranka nasvetovala svojo pot. Grof Sečen je z nadušenim govorom, ki je čez eno uro terpel, naznanil zboru nasvet večine; grof Klam je zagovarjal ta predlog in memo grede ojstro pikal nasvet manjšine. Preden je dr. Hein - 313 - — 314 - razložil nasvet manjšine, je prašal grrofa Auersper^-a, naj pove pred, s k te rim i pogoji se on pridruži nasvetu večine, ker je unidan rekel, da ni v vsem ž njo edinih misel. Grof Auersperg je odgovoril, da se je premislil in da zdaj popolnoma stopi na stran večine. Dr. Hein, zagovornik nasveta manjšine, je potem besedo poprijel in rekel, da manjšina tudi želi na stran večine stopiti, ako se ta uda v nektere pogoje, in sicer v ravnopravnost vseh narodov cesarstva, v ravnopravnost vseh ver in v ravnopravnost vseh stanov pred postavo. Pomenki na dalje so bili za prihodnjo sejo (v pon-deljek) odloženi; 20 svetovavcov se je že oglasilo, da bojo govorili. Prihodnje „Novice" bojo tedaj prinesle najvažniše aklepe. — Pražki vredniki čeških časopisov so poslali gospodoma deržavnima svetovavcoma Barkoči-tu in Maager-ju pismo, v kterem se jima zahvalujejo, da sta tako krepko se potegnila za svobodo časnikov. Gosp. Maager je prejel za brambo verske enakopravnosti tudi od več protestantskih krajev zahvalne pisma. — Presvitli cesar se bojo podali 11. dan prihodnjega mesca v Varšavo; časniki iz Berolina pišejo, da pruski vladar se bo 9. oktobra snidel v Koblicah s kraljico a n gle ž ko in da se bo tudi 11. oktobra podal v Varšavo. — K u rs i na dunajski banki so podali pretekli teden spet zlo in tudi ta novica jih ni mogla na bolje spraviti; še le, ko se je slišalo, da tudi cesar Napoleon želi v Varšavo priti in zbranim vladarjem mir zagotovljati, so se kursi 6fitnalo poboljšali, pa kmali so spet padli, ko se je zvedilo, da ta novica ni gotova. — Dunajski banki je temešvarska velika cesarska kasa 18. dan t. m. poslala 90 sodcov novo skovanega sreber-nega dnarja, namreč za 535.000 gold. novih petič in 465.000 gold. goldinarjev, ki so bili kovani v cesarski kovnici v Belgradu (^Karlsburg). — 20. dan t. m. so zasledili na dunajskem kolodvoru severne železnice za 22.000 gold. šestič, ki jih je nekdo v 16 centov težki kisti pod imenom železnine na Parsko hotel zmuzati; se ve, da so ga berž prijeli. Ni čuda, da nam čedalje bolj manjka šestič in da so začeli ljudje v taki sili že spet bankovce po goldinarji na dvoje ali 4 četert rezati, Povedati se pa mora, da cesarske kase ne jemljejo takih rezancov ali „flik", kakor jim na Krajnskem pravijo, in da dunajska banka take polovičarje ali četertnjake le tedaj jemlje, ako imajo celo velikost po meri razrezanega bankovca. — Po vsem cesarstvu je rekrutba oklicana, ki mora biti do 26. prihodnjega mesca gotova; razpisana je nek za 130.000 novincov. Iz Tersta 19. sept. — Včeraj zjutraj smo slišali od deleč kakor da bi kanone pokale; berž ko ne se je streljanje slišalo iz Jakina (Ankone), kjer so s terdnjave stre-lali na sardinske ladije. — Iz Dalmacije smo zvedili, da prihodnji pondeljek bo konečna obravnava o pravdi zoper K adi ca, ki je kneza černogorskega ustrelil; morivee še zmiraj terdovratno taji hudodelstvo. Vladar čemigorski je sedaj prav za prav Mirko, oče mladega kneza. Iz Benetk 21. sept. Da se odpodijo od meje nevarni ljudje in zabrani beg domačih čez mejo, pa tudi ubrani skrivno donašanje orožja in puntarskih pisem v deželo, so po ukazu deželnega poglavarstva na meji postavljene vojaške patrole, kterim je oblast dana vsaki upor z orožjem kaznovati. Osvečava primorja je prepovedana. Horvaško. Iz Zagreba. S železnico bo vendar le resnica; čuli smo, da so začeli že priprave delati za most železnice čez Savo; tudi so začeli nasipe delati za železnice od Vrabc do Podsuseda. Ogersko. Iz Pesta 21. sept. Tudi pri nas tergajo goldinarske bankovce na 4 kose, ker drobiža zlo pomanj-kuje. Deželno poglavarstvo je prepovedalo barantijo z šesticami in krajcarji, in okiicalo, da 50 gold. je najmanjša kazen za prestopke te postave. Laško. — Vse papeževe dežele, razun Rima, njegove okolice, Civitavechie in Ankone, so že v oblasti sardina ki. Raz por, ki je zdaj očiten med sardinsko vlado in med G a r i b a 1 d i -1 o m in ki utegne še veliko novih h o-niatij na Laškem napraviti, je vzrok, da je sardinska armada prehitela Garibaldovo, in z Lamoricierom veliki hoj začela 18. dan t. m., pri kterem boji je bila papeževa armada popolnoma razpodena; Lamoriciere se je otel z množico konjikov v An ko no, kjer je ostanek njegove armade. Ankona je močna terdnjava, in v njo je zdaj Lamoriciere zapert od sovražnika. Težko da se bo terdnjava dolgo deržala. Sv. oče papež so še zmiraj v Rimu; al bojo ondi ostali ali bojo Rim zapustili, nobene novice ne vejo. Najnovejše novice iz Turina pravijo, da ne samo Francozi varujejo Rim, temuč tudi Sardinci se bojo z vso silo v bran postavili, ako utegne Garibaldi Rim napasti, kakor je obljubil, rekši: ,,da iz visokega kapitola v Rimu bode oklical edino Italijo"/ Sardinska vlada, pregovarjana od cesarja Napoleona, naj se ne dotakne Rima in okolice njene in naj pusti za zdaj tudi Beneško pri miru, sicer bojo Francozi Sardince zapustili, ne more po tem takem več z Garibaldi-tom iti in zato se mu je mahoma ustavila. Pomenljive so besede vladnega časnika „Opinione" od 23. t. m., ki pravijo: Ne Garibaldovo orožje, ampak Kavurova politika bo Italijo ustvarila ; ministerstvo se hoče terdno deržati svojih vodil, in misli, da bo dosti močno, vničiti početje Garibaldovo, ktero brez pooblastenja v imenu kralja sardiuskega izpeljuje". To je pač očiten dokaz, da je zdaj velika razpertija med vlado sardinsko in G ar i bal d it o m, kteri je očitno pisal, da „ne mara za take ljudi (Kavurja) nič, kteri so osramoteli domovino in laško deželo (^NicoJ Francozom za baran tali". Ka-košen kruh bo iz te moke, sam Bog ve. Mazzini se začenja tudi bolj glasiti; iz Lugana je pisal te dni: 5Čedalje bolj obveljuje moja; nadjam se, da tudi Garibaldi bode še moj*. Tudi Košut je na Laškem; več časa je bil v Turinu; Garibaldi gaje povabil vNeapolj. — Kralj nea-politanski je še v Gaeti; ako se Garibaldi terdnjave loti, kakor časniki pravijo, pride kralj v velike zadrege. Rusovsko. Iz Varšave 16. sept. Cara Aleksandra ni volja, Poljcom podeliti vladnih prenaredb, za ktere so ga podolski plemenitaši prosili; le učenje poljskega jezika v šolah kievskih, podolskih in volhiniških je dovolil, sicer pa ni nobene druge prošnje uslišal, marveč jih še okrega !, da se prederznejo prositi za očitne pravdne obravnave po porotah (prisežnih možeh)! Francozko. Iz Pariza 22. sept. Cesar Napoleon in cesarica sta iz Algiera prišla srečno v Marsilje nazaj. Ko sta 13. t. m. v To u Ion u bila, je nekdo na cesarja ustrelil, pa ga ni zadel. Ta novica se ve da je hitro tekla po svetu; al zdaj terdijo nekteri parižki časniki, da nič ni res; eni pa pravijo, da je le nekdo hotel prazen hrup napraviti in je s pištolo brez krogle ustrelil. Serbija. Iz Beligrada. Knez Miloš še živi, čeravno so ga nekteri dunajski časniki že pokopali. Turčija. Turčine in pa jude v Siri i, ki so tako lovajsko ravnali s kristjani, turška vlada sama precej hudo kuranca; plačati morajo siriški Turki oropanim kristijanom 25 milijonov pijastrov povračila, siriški judje pa 4 milijone. Vsa škoda kristijanov je cenjena na 250 milijonov; število pomorjenih znaša okoli 8000.