THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. AMERIKANSKI NEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.-S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. - ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 237. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 6. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 6, 1930. LETNIK XXXIX. PREDSEDNIK HOOVER NE POZNA VARČEVANJA PRI UVELJAVLJANJU PROHIBICIJE. — SKUPNO RAČUNANO, BO NAKAZANIH IZDATKOV ZA PROHI-BICIJO OKROG 55 MILIJONOV. — "MOKRI BLOK" SE PRIPRAVLJA NA BOJ. CLEVELAND DOBI NOV STADIUM Washington, D. C. — Kakor je pokazala proračunska poslanica, ki je bila prebrana Pred kongresom, naš predsednik Hoover še vedno z vsem srcem gori za svoj "noble experiment", prohibicijo. Dočim je namreč v svoji poslanici priporočal kongresu in celemu narodu skrajno varčnost, da se bo lahko zakrpal deficit, ki se je pokazal v proračunu, se ta Varčnost niti najmanj ne nanaša na sredstva za uveljavljanje prohibicije, kajti za to svr-ho je priporočal, da bi se pr-'abilo nad tri milijone več cie narja kakor v prejšnjem letu. Za prohibicijski urad sam je v Poslanici nakazanih enajst in Pol milijona dolarjev,, za dva in pol milijona več kakor prejšnje leto; poleg tega pa še pet bilijonov za izdelovanje industrijskega alkohola, pol milijona več od prejšnjega le+a. fiviporoeanih pa je še ranago drugih izdatkov za izvajanje svete prohibicije, tako, daj bi suhaška postava stala deželo. Povprečno računano, okrog 55 bilijonov na leto, pet milijonov več kakor lani. Suhaški voditelji so, razumljivo, skrajno veseli te poslani ce, češ, da jim to daje zagotovo, da je administracija kljub vsem napadom v zadkih časih ostala še vedno "trdo suha" in zahteva uveljav-'jenje ne glede na to, kako bo Poročilo Wickersbamove komisije, ki ima prohibicijsko vPrašanje v proučevanju in katere poročilo baje ne bo po-Sebno ugodno za suhače. Nasprotno pa se takozvani •mokri blok" v poslaniški ^ornici energično pripravlja najodločnejši boj proti Vsakemu povišanju stroškov ^ prohibicijo, zlasti pa še Proti temu, da bi se najelo nadaljnjih 500 agentov, kakor ^ zahteva prohibicijski direk-| Woodcock. Prvi napad te-ga bloka se je pričakoval v pe-tek, ko je predlog prišel v raz-Pravo. Zahtevo po preklicu amendmenta hranijo .za ^znejši čas. -o-- VELIKANSKI POŽAR V NEW TORKU New York, N. Y. — Eden ^'večjih požarov, kar jih je v'clel New York tekom več me-Secev, je izbruhnil v sredo po-v tovarni Standard Oil K med No. 10th in No. 14th . ®et, Brooklyn, ko je iz nebnega vzroka eksplodyal ki je vseboval 10,000 JJlonov surovega olja. Pri ksPloziji se je užgalo še 15 ()J"ugih kotlov in sodi se, da je ®f£ 160,000 galonov eksplo n1Vn« tekočine gorelo istočas Divji prizor je privabil Cen°žico nad 100,000 gledal jeV- Vsled velikanske vročine bil° gasilno delo skoraj ne-in 50 strojnih brizgal ' so prihitele na pomoč STALIŠČE VLADE SE JKREP1 Nemška vlada upa zmagati s svojim programom. — Nemiri brezposelnih se pojavljajo v več mestih. Berlin, Nemčija. — Med tem, ko se po mnogih mestih v deželi pojavljajo čimdalje o-strejši protivladni nemiri in demonstracije, upa nemška vlada, da bo kljub vsem težko-čam • vendar z zadostno za-slombo glasov v parlamentu lahko uveljavila svoj proračun in finančni program. Tekom četrtkovega zasedanja je namreč neki govornik socijal-no-demokratske stranke zagotovil vlado, da se njegova stranka ne bo priključila opoziciji. Enako je tudi govornik ljudske stranke izjavil, da bo kljub temu, da se ne strinja njegova stranka v nekaterih točkah s programom vlade, vendar jo podpirala. Nasprotno pa so se narodni socijalisti, komunisti in nemški nacijonal-ci najostrejše izražali proti programu in proti vladnim finančnim odredbam in zahtevali, da se jih prekliče, dasi so že postale zakon, ko jih je predsednik Hindenburg podpisal. Nemiri po deželi, kateri se pripisujejo na rovaš hujskanja komunistov, so v noči od srede na četrtek zahtevali dve življenji, več jih je bilo ranjenih in okrog 150 aretiranih. V Leipzigu so množice priredile "gladovni pohod" kot protest proti brezposelnosti in proti zniževanju plač. Odpor, ki so ga množice izvajale proti policistom, je bil tako silen, da, se je morala policija poslužiti o-rožja. O enakih izgredih se poroča tudi iz Hamburga. V Berlinu so se v četrtek popoldne demonstracije ponovile Zgoraj vidimo načrt za nov stadium, ki se gradi v mestu Cleveland, že postavljeno in za celotno stavbo upajo, da bo izdelana do julija 1931. dva in pol milijona dolarjev ter bo v njej sedežev za 80,000 oseb. Jekleno ogrodje je Stroški za njo bodo Iz Jugoslavije. NESREČA PRI ZELENI JAMI — SMRT ŽELEZNIČARJA POD VLAKOM. — KOMAJ 13-LETNI LOPOVI. — SMRTNA KOSA. — NEZGODE, NESREČE IN DRUGO. 5,000,000 BREZ POSELNIH Strahovit napredek brezposel- nosti v novembru. Washington, D. C. — Kakor je predsednik ameriške delavske federacije, Wm. Green, objavil, je bilo v deželi v mesecu novembru že 4,800,000 oseb brez dela. V to število niso vključeni farmarski delavci in pisarniški nameščenci. Ako bo brezposelnost v takem tempu naraščala naprej, kakor je pretekli mesec, je izjavil Green, bo v februarju okrog sedem milijonov oseb brez dela. Ta porast v novembru postaja že skrajno vznemirljiv in takojšnje radikalne odredbe v odpomoč so nujno potrebne. POBOJ ZARADI NATAKARICE Mexico City, Mehika. — V nekem zabavnem lokalu v malem mestu Choluba so bili zbrani mestni svetovalci in druge visoke osebnosti. Alderman S. Tlacuilo je šel plesat z lepo natakarico, M. Cuevas. Med plesom pa je županov sin d.elal zasmehljive opazke o obeh plesalcih. To je plesalca ujezilo in je šel z revolverjem KRIŽEMJVETA — Melrose, Mass. — Neki golob je povzročil, da bi bil ogenj skoraj uničil tukajšnjo mestno hišo. Pobral je namreč na cesti gorečo cigareto in jo nesel v gnezdo pod mestno hišo. Gnezdo in z njim streha se je vnelo, a ognjegasci so bili še pravočasno na mestu. — Genova, Švica. — Ostra hota, ki jo namerava vložiti nemška vlada pri Ligi narodov proti Poljski vsled represalij pri zadnjih volitvah v Šleziji, vznemirja vse ostale države, ker utegne povzročiti resne sovražnosti, v katere bi bile vpletene še druge države. — Havana, Kuba. — Demonstracije so vprizorili tukajšnji dijaki kot protest proti zopetni otvoritvi narodne u-niverze. Pri spopadih, ki so sledili, je bil ubit en policist in eden ranjen, aretiranih pa je bilo nad 50 dijakov. — Madrid, Španija. — Neki časnikar, ki pa je neposredno prej pustil svojo službo, je v uradu predsednika Berengue-ra izstrelil nad njegovo glavo strel. Ni nameraval umora, je izjavil, marveč je storil to le v protest proti sedanjemu režimu. -o- DOHODNINSKI DAVEK SE BO ZVIŠAL ZA VARNOST NAJXSTAH Liga ustanovljena, da pospešuje varnost na cestah. Chicago, 111. — V tukajšnjem mestu je ustanovljena in se je dala inkorporirati "II-linoiška liga za varnost na cestah", ki si je nadela nalogo, da omeji čimdalje bolj se množeče slučaje avtomobilskih nesreč. Nje predsednik je izjavil, da se bo liga borila proti tem nesrečam kakor proti nalezljivim boleznim. Nesreče so postale že tako vsakdanje, da se jim več ne posveča posebne pozornosti, razen od tistih, ki so neposredno prizadeti. Poganjala se bo liga tudi za to, da bodo morali dobiti vozniki posebno licenco. -o- Žalostna smrt železničarja Ljubljana, 17. nov. — Na poti iz Zelene jame v Vodmat in na Selo so davi na vse zgodaj našli truplo moškega, oblečenega v železniško službeno obleko. Truplo je ležalo med tračnicami in glava je bila popolnoma ločena od trupla in je ležala zunaj tirnic. Nekaj korakov od glave je ležal železniški službeni plašč in čepica. Iz dokumentov, ki jih je ponesrečeni imel pri sebi, so spoznali, da je 371etni Ivan Herman, sprevodnik tovornega vlaka in da stanuje na Za-j loški cesti. Žena ponesrečenca je izjavila, da je odšel že v pe-jtek v službo in je peljal tovor-'ni vlak do Zagreba. Vrniti bi 'se bil moral že v soboto domov, a ga ni bilo. Hermanova žena je še dalje izpovedala, da je bil mož pred odhodom v službo popolnoma vesel in ni kazal nikakih znakov otožno-sti. Železniški vodja Gostič, ki sta bila s Hermanom skupaj v službi, je rekel, da sta prispela že v soboto popoldne iz Zagreba ter se podala skupaj v gostilno, kjer je on, Gostič, sedel do večera, Herman je pa še nadalje ostal tam. Ker je imel Herman že v nedeljo nastopiti službo, je verjetno, da je odšel iz gostilne proti glavnemu kolodvoru. Da bi si pa skrajšal pot, jo je mahnil kar po tiru. V svoji zamišljenosti ni slišal prihajajočega tovornega vlaka, ki ga je tako nesrečno povozil. jala na morju velika burja, ki je močno poškodovala neko jadrnico ter napravila mnogo druge škode. Sneg je pa zapadel v vsem Dinarskem pogorju -o- Smrtna kosa V Studencih pri Mariboru je preminula Marjeta Jurič, pre-vžitkarica, stara 80 let. — Na Zgornji Hudinji pri Celju je umrl Jurij Špeglič, posestnik, star 67 let. — V Gradcu je u-mrl Matija Mazelle, posestnik, star 86 let. — V Litiji je umrla ga. Koprivnikarjeva, po domače Frlančeva mama, stara 90 let. nad županovega sina. Ta pa Sklican je bil ljudski shod, na ga je prehitel in ustrelil Tla-katerem so se odigravale bur-jcuilo. Nastal je nato splošen ne scene in so se od govorni-' kov ponavljale zahteve po kruhu in delu. Množice so se nato odpravile proti predmestju in med svojim pohodom o-plenile več trgovin z živili, katere niso bile pravočasno zaprte. Policijo, ki jih je napadla, so množice obmetavale s kamenjem. FAŠISTI ARETIRALI AME-RIKANKO Rim, Italija. — Tekom zadnjih dni je fašistična skrivna policija, nazvana "OVRA", aretirala 27 oseb, ki so bile ob-dolžene zarote proti raznim osebnostim. Med aretiranimi je tudi v Ameriki rojena 60- PRVA ŽENSKA POROTA V ILLINOISU Chicago, 111. — Z izidom glasovanja pri zadnjih volitvah je bila ženskam v tej državi priznana pravica, da smejo opravljati porotniško službo. Preteklo sredo je bil prvi slučaj, o katerem smo včeraj poročali, k9 je 201etni sin ubil z avtomobilom svojo mater, Mrs. E. Wasson. Vseh šest oseb v poroti so bile ženske in koroner Bundesen jih je pohvalil, da so kazale mnogo večje zanimanje za razpravo, poboj, v katerem so se navzoči razdelili v dve stranki. Ubitih je bilo šest, med njimi županov sin., ranjenih pa 20. -o- 10-LETNA DEKLICA PRIČA PROTI SVOJEMU OČETU Chicago, 111. — Pričevanje lOletne deklice, Harriet Belak, bo bržkone mnogo pripomoglo, da bo njen oče Andrew, star 48 let, poslan vsled zločina umora na električni stol. Omenjeni je namreč 18. marca ustrelil svojo ženo in nato obstrelil v roko še samega sebe ter to imel za izgovor, da je bil obstreljen, ko je branil ženo pred napadom nekega Georgea. Hčerka pa je spalnice videla ves prizor in Washington, D. C. — V svoji posebni poslanici, v kateri je predložil proračun za pri- kakor pa moški porotniki, hodnje leto, je predsednik Vendar pa na vprašanje, ali bi Hoover objavil, da se bo mo- se mogle odločiti' za to, da bi ralo preklicati znižanje do-1 naložile komu smrtno kazen, hodninskega davka, katero je so vse razen ene izrazile sVoje bilo v veljavi preteklo leto, pomisleke proti temu. češ, da izkazuje proračun 180, -o—— milijonov dolarjev primanj-j PREJEL ZASLUŽENO KA-kljaja. Vladni stroški bodo po j ZEN proračunu znašali za prihod-j Chicago, 111. — Na tukaj-j nje leto nekaj nad štiri mili- gnjem kazenskem sodišču je leto jarde dolarjev. -o- (JI HIILCJC. U» H""'""! i I'""""........ m°8le le omejevati ogenj, ženimi sloji letna Lilian V. de Bosis, dobro poznana med rimskimi izobra-jga tudi kot priča pred sodnijo j izpovedala. NAROČNIKOM Ker je v pondeljek dne 8. decembra zapovedan cerkveni praznik Brezmadežno Spočetje Marije Device, naš list v , torek ne izide, kar naj blogo-iz volijo vzeti naročniki na znanje, Prihodnja številka izide , zopet v sredo dne 10. j bra. bil obsojen 411etni, J. Kier, 1129 E. 55th St., na eno do 20 let zapora. Kaznovani je bil zasačen, ko je od svojega prijatelja, pravnika R. Kelnerja, skušal izsiliti potom skrivnih pisem znesek $10,000 pod grožnjo, da bo drugače umoril njegovi dve hčerki, stari 5 oz. 3 leta. Sodnik, ki ga je obsodil, je izjavil obžalovanje, da decem- ga za ta umazani čin ne more ! obsoditi na smrt. Mladi banditi Ptuj, 19. nov. — Pred par dnevi je bilo skozi majhno okno vlomljeno v samotno hišo vdove Terezije Kazimir. Lopovi so odnesli veliko zlatnine, tri fotografske aparate, gramofon, samokres in več drugih reči v vrednosti nad pol milijona dinarjev. Ker so prebrisani storilci za seboj izbrisali vsako sled, je bilo zasledovanje zelo otežkočeno. Po mnogih težkih vsestranskih poizvedbah se je ugotovila njih istovetnost, ki je vso javnost presenetila. Vlomilci so bili trije komaj po 13 let stari dečki, ki so vsi iz boljših rodbin. Zraven tega se je ugotovilo, da so isti trije tički vlomili v šolsko sobo in so od tam odnesli razne toplomere, magnete, in celo mali električni stroj.— Ljudje se vprašujejo, kam pridemo, ko je že mladina tako pokvarjeno. Igrišče za golf na Bledu Na seji zdraviliškega odseka na Bledu stf sklenili po ini-cijativi upravnega svetnika "Jugočeške", da zgrade na Bledu igrišče za golf, ki bo edino te vrste v državi. Načrte bo izdelal franoeski inženir, ki pride iz Pariza. -o- Škandal v gledališču V belgrajskem Narodnem gledališču je v operi Rigoletto nastopilo več Rusov, ki četudi so že 10 let v Jugoslaviji, še vedno pojo svoje partije po rusko. Občinstvo je pa sedaj zahtevalo, da Rus Halodkov zapoje svojo partijo v srbohr-vatskem jeziku. Ker tega ni storil, je nastal v dvorani tak trušč, da je morala nastopiti policija. Večina posetnikov je zapustila gledališče in predstava se je nadaljevala pred prazno dvorano. -o- Kralj boter Polkovnik celjskega vojnega okrožja bo zastopal kralja pri krstu 19. otroka rudarja Šosterja v Hrastniku. -o- Planinski zajec Iz Braslovč poročajo, da je neki lovec v gozdovih Dobrov-lja ustrelil belega planinskega zajca, ki je redkost za tamoš-njo okolico. -o- Otrok v žerjavici V Račici, mali vasi trebe-ljevske občine, je posestnica Alojzija Planinšek pripravljala večerjo. Njen mali sinček je m^d tem časom spal v kamrici poleg kuhinje. Deček se je prebudil in ker je bil bos, ga mati ni slišala, zato jo je pocu-cal za krilo. Ker se je mati naglo obrnila, ;je deček omahnil v pepelnjak pod ognjiščem, camor je mati malo preje stresla žerjavico. Predno je prišel zdravnik, je deček za opeklinami umrl. Vihar in mraz Iz Splita poročajo, da je div- Izvir nafte Kakor pišejo listi, so v nekem vodnjaku v Bosanskem Brodu naleteli na izvir nafte. Sosedje dotičnega, katerega je vodnjak, zatrjujejo, da tudi voda njih vodnjakov diši po nafti. Sedaj bodo iskali, če bi se splačalo z izkoriščanjem. -_o- Z nožem Kakor poročajo iz Kranja, je vladalo med delavcema Fr. Bajtom in Otrom Bernardom že dalje časa sovraštvo. To sovraštvo sta obračunala pred nekaj dnevi z nožem, ko je Bajt zadal Otru tri nevarne sunke. Stran S AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 6. decembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen lets 1891. ixbaja vsak dan razun nedelj, pone-talikov Ut dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0091 Naročnina: _$5.00 . 2.50 . 1.50 Ca celo leto------ IfL pol leta ........... 2a četrt leta______ Za Chicago, Kanado ur Evropo: U celo leto_____$6.00 Za pol leta___3.00 Ca četrt leta--1-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 konkretno, realno življe- slovenski narod, ampak za katoliško vero v Ameriki. : "Prilaštitev tuje lastnine Leto 1930 še ni zašlo. — brez odškodnine se že od pamtiveka imenuje tatvina in rop in še je čas. Samo treba je neko- materialistične "morale" preide v nje, na praktične slučaje. Še druga stran. Socialist piše Subscription: For one year ------------ For half a year ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For three months-------- Chicago, Canada and Europe: For one year---------$6.00 For half a year-------3.00 For three months-----------1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu le čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov aredništvo ne vrača. ______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ J. M. Trunk: Taktika? za posameznika je to zločin in greh." Isti socialist pa bo po Marxovem nauku, da je "lastnina tatvina", zatrjeval, da ni nobene lastninske pravice, in da bi se torej ta pravica- sploh ne mogla kršiti. Isti socialist govori o "dvoobrazni morali" sedanje družbe. Mogoče, da je med družbo taka morala, in bi ne bila prava morala, ampak "morala" razmer pa sploh ni nobena morala, in tatvine ni, ako ni lastninske pravice, in je vrlo "dvoobrazno", ako se kriči po — morali in kriči nad tatvino, ko reže neka — taktika hudo v meso. liko dobre volje in složnosti. Saj je celo letošnje leto posvečeno proslavi našega slovenskega misijonarja, velikega škofa Barage. — Morebiti se bo še kdo kaj o tem oglasil. John Gosenca. -o— RAZNE NOVICE IZ MINNE-SOTE Taktika se imenuje smer v nekem postopanju. V vojaški vedi imenujejo to postopanje strategija. Skupini sta lahko zelo različni po notranjem ustroju, svojem bistvu, namenu, naravi, ampak pri postopanju za kak smoter sta pa lahko enotni, gresta skupaj, se torej strinjata v taktiki. Tudi na-^ sprotno je mogoče, da se enaki skupini razločujeta v postopanju, v taktiki. Taktika se pred vsem uveljavlja v političnem postopanju. Nemški centralist in socialisti se bistveno razločujejo po notranji smeri in naziranju, ampak pri taktiki sta te dve skupini večkrat že šle skupaj. Med socializmom in komunizmom v bistvu ni dosti razlike. Obe skupini sta izšli iz materialističnega svetovnega na-ziranja. Sorodnost se ali pripozna, ali pa odklanja. To je odvisno od zunanjega uspeha, ki igra v političnem udejstvo-vanju najvažnejšo vlogo. Kadar uspe socializem, mu tudi komunizem ploska, in če komunizem žanje uspehe, je na konju tudi socializem. Pri neuspehu se sorodstvo zanika. To je še tako, in ni samole v politiki tako. Kadar se vrne kak "Amerikanec" — suh, praznih rok in praznih žepov, ga nihče ne pozna. Ako pa se vrne s polno mošnjo, je pa vsakemu — stric. Komunizem in socializem se pogostoma pisano gledata, ko gre za politično moč. Kadar se zablišči na političnem obzorju uspeh, hvali komunist socialista in socialist komunista. Ko ne gre ravno za kak cilj, se morda sorodnost radi notranjega, materialističnega naziranja prizna. V tem slučaju se piše, da "v cilju samem ni spora" med komunizmom in socializmom". Sporna točka je vprašanje? kako priti do tistega "izma", ki predstavlja bistvo cilja. Šlo bi torej za način postopanja, za — taktiko. "Spor je zaradi taktike. Socialisti pravijo, da je taktika komunistov zgrešena, nelogična in škodljiva delavstvu. Komunisti ignorirajo najvažnejše dejstvo: razvojne stopnje raznih dežel in sodijo ves svet po ruskem kopitu. Za komuniste veljajo po vsem svetu enake socialne in ekonomske razmere, kar je seveda falacija prve vrste . . ." Tako se piše od socialistične strani. Da ostanem pri dogodku zadnjih dni, pri konkretnem slučaju. V Gastoniji je bilo sedem komunistov obdolženih umora policijskega načelnika in menda, tudi obsojenih. Napravil se je pa priziv na višje sodišče, in komunisti so bili spuščeni na svobodo, ko je za nje položila kavcijo $27,000 Unija za civilne svoboščine (Civil Liberties Union). Komunisti pa niso čakali na razpravo, temveč so jo popihali ali se poskrili, in dotična unija je prišla ob vsoto 27,000 dolarjev. Posledica je, da se vsepovsod obsoja ta komunistična — taktika. Ali gre res le za kako — taktiko? Po materialističnem naziranju, in pri tem so komunisti in socialisti edini, ni nobenih trdnih in nepremičnih moralnih načel. Vse je le posledica razmer, vsa morala le, kakor nanesejo razmere. Ako je tako in bi bilo tako, bi bili ti komunisti pri svoji "taktiki" ravnali le po načelu — razmer, in njih taktika bi bila sicer vrlo neprijetna za — oškodovano unijo, ampak težko se more .ime-rmvati krivo, zgrešeno, škodljivo, če ni nobenih moralnih načel, vse le po — razmerah. Stvar jasno kaže, da se p^jde takoj v zagato, ako teorija Gilbert, Minn. Mraz je nastopil v Minnesota Sicer ni še veiiko snega. Samo toliko ga je, da se vidi, kakšen je. Brije pa huda in mrzla burja kakor na Krasu. Sedaj v tem zimskem času sem prevzela zastopništvo za Amer. Slovenca in bom ljudem lahko postregla z listom, kakor tudi z raznimi katoliškimi knjigami ali gramofonskimi ploščami, da si boste krajšali dolge zimske večere. Rojaki in rojakinje! Koder bom hodila po Minnesoti, VsaK naj mi da kak dober svet, kako bi bilo boljše, da bi se list Amer. Slovenec razširil v vsako ali vsaj skoraj v vsako slovensko hišo. Več ko bomo imeli naročnikov, boljši bo list in zanimivejši. Sedaj, ko je pritisnil mraz v deželo, je mai^ikaterega do sedaj zdravega položil na bolniško posteljo. Kaj šele takega, ki je še po letu bolehen. V evelethski bolnici je bila o-perirana Mrs. Jakob Luzavec, naročnica A. S. Operacijo je srečno prestala in se sedaj zdravi doma. Želimo ji, da skoraj popolnoma okreva. Tudi Mrs. John Prešern se je dala operirati za golšo in se še nahaja v duluthski bolnišnici. Tudi nji kot zvesti naročnici, želimo, da se skoraj povrne k svojim malim in k možu, saj jo vsi že željno pričakujejo. Pred par dnevi je dobil Mr. Frank Lap obvestilo iz umobolnice, da mu je tam umrl brat Jožef, ki se je nahajal tam delj časa. Reveža je že dalj časa obiskovala nesreča. Pred več leti je zmrznil in so mu morali odrezati obe nogi. To ga je tako potrlo, da se mu je omračil um. Saj ni nič čudnega. Prej je bil ves Vesel in poln zdravja, naenkrat pa priti ob obe nogi, to je res nekaj strašnega. Doma je iz fare Komenda pri Kamniku na Gorenjskem. V starem kraju zapušča pokojni več domačih, tukaj v Minnesoti pa brata Franceta. Naj rajnkemu sveti večna luč, ostalim pa naše so-žalje. — V evelethski bolnici se je nahajala tudi zastopnica Amer. Slovenca, Mrs. Antonija Nemgar. Sedaj še nahaja že zopet doma in ji gre zdrav- je polagoma na boljše. Vsem bolnikom želim ljubega zdrav-ija, ker hudo je res, biti bolan. Na zahvalni večer sem jo mahnila na Eveleth. V mestnem Auditorium so naši malčki predstavljali razne igrice, petje in ples. Meni se je ples zelo dopadel, ker so ga tako izvrstno po starokrajsko plesali. Posebno se je vsem dopa-" del mali "muzikant", sinček Mr. Frank Frora. Ta mali nadarjeni deček še ni star 8 let, pa vam tako lepo igra na harmoniko, da bi človek kar poskočil. Videti je, da bo ta mladi muzikant še enkrat lahko najboljši igralec harmonik v Ameriki. Vsem naročnikom moj najlepši pozdrav. Angela Preglet. -o- DETROITČAN O BARAGO-VI STOLETNICI Detroit, Mich. Dragi čitatelji lista Amer. Slovenec! Še nekaj tednov in leto 1930 bo prošlo v večnost. Čitali smo po časopisih, kako so po drugih naselbinah prirejali razne prireditve in slovesnosti v počast stoletnice našemu velikemu možu škofu in misijonarju Baragi, ki si je vse to v resnici zaslužil. Velike zasluge mu priznavajo še oni, ki niso iz, našega tabora. Ni še dolgo tega, ko je bil mož NAZNANILO DRAM. KLUBA IN DRUGE NOVICE Sheboygan, Wis. Vsem članom in članicam dram. kluba Finžgar se naznanja, da se bo vršila prihodnja redna mesečna seja v ponedeljek, dne 8. dec., v navadnih prostorih. Ker bo to glavna ali letna seja, je vsled tega pričakovati, da se bo te seje udeležil vsak član in čla-niqa našega kluba. Naročilo se mi je, naj bi poročala v list Amer. Slovenec, da priredimo cerkveni pevci zabavo na praznik sv. Štefana, to je dne 26. dec. Kje se bo zabava vršila, bo že oznanjeno pozneje. Prošena so vsa društva in klubj v naši naselbini, da ne pripravljajo za ta dan nikake druge zabave ali veselice. Pripustite en dan v letu nam, cerkvenim pevcem in pevkam. Na bolniški postelji se nahajajo Mrs. F. Bowhan in Miss Mary Bastašič. Želimo jima skorajšnjega zdravja. — Pozdrav vsem čitateljem in čita-teljem tega lista? J. Mohar. IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 33 S.Ž.Z. New Duhith, Minn. Drage sosestre:— Naznanja se vam, da se bo vršila prihodnja seja, kakor vam je že znano, drugi torek v mesecu, to je dne 9. dec. zvečer v navadnih prostorih. Vabljene ste, da se te seje udeležite v velikem številu, ker se bo na tej seji volil novi odbor za prihodnje leto. 'Prošene ste tudi, da poravnate ves zaostali ases-ment. Imamo pa tudi še druge važne stvari za razmotrivati, da bo vse v redu. Ker naš list Zarja ne izhaja pred našo sejo, zato berete to objavo v nam vsem priljubljenem listu Amer. Slovenec, saj ste vse nanj naročene. Pozdrav vsem. članicam SŽZ.! Mary Špehar, tajnica. IZ MRZLEGA WISCONSINA Marshfield, Wis. Boljše je malo kot nič, sem si mislil in prijel za pero, da nekaj napišem v Am. Slovenca in sporočim našim prijateljem in znancem, da smo še živi. Zima se je tukaj že pričela. Malo težko se je bo privaditi. S poletjem smo bili prav zadovoljni in tudi jesen je bila precej prijetna in upamo, da se nas mogoče Bog usmili tudi čez zimo. V teh dolgih zimskih večerih človek bere in vidi, kako pri meni po svojem poslu, pa se SVet briga na vse načine. Tu sva se začela razgovarjati o tem in onem. Pred mano na njizi je pa ležal koledar Ave Maria za leto 1931. Ponudil sem mu ga, naj si ga nekoliko ogleda. Res je vzel koledar v roke in začel najprej ogledovati slike. Ko pride do slike velikega škofa Barage, se u-stavi in mi reče: "Ta mož je največ storil za slovenski narod in pagane v Ameriki." Pripomniti moram, da ta mož, ki je to izrekel, ni našega mišljenja. Pa sem si mislil, ako še celo taki priznavajo škofa Barago za velikega in delavnega moža, zakaj bi ga mi ne, ki nismo odpadniki katoliške vere? . . . Tukaj stopim pred vas, Detroitčani, in vas vprašam, kaj smo še mi storili letošnje jubilejno leto za Barago? Nismo li tudi mi zmožni prirediti malo manifestacijo možu, ki si je iztekel neminljive zasluge ne samo za naš se pa komaj za božič enkrat spravimo, da kaj zapišemo. Pa še sedaj ni posebnih novic. Bo;glavni urad, pa mi manjka do IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 19 S.Ž.Z. Eveleth, Minn. Na zadnji seji se je sklenilo, da bomo imele skupno sv. obhajilo 14. decembra. Za ta dan smo tudi naročile, da se bo brala sv. maša za umrle in žive članice. Torej, katere niste bile pri seji, da bi slišale, kaj je bilo ukrenjeno, naj vam tukaj naznanim, da na tisti dan zvečer bo tudi glavna seja. Zatorej se vas prosi, da se vse udeležite. Pri tej seji se bo volil odbor za prihodnje leto. Izberite si odbor, da bo vsem po volji in ne bo potem čez leto kaj godrnjanja, da ta ali ona odbornica nam ni po volji. Sedaj imate čas, da si premislite. Kar se mene tiče, vam povem, da se prostovoljno odpovem. Jaz sem se v teh par letih naveličala. Naj še katera druga skuša, kako je. Obenem pa prosim, da vse tiste članice, ki so zaostale z asesmentom, naj povrneje najkasneje do 24. decembra, ker jaz moram, račune urediti in dati potem vse novi tajnici. Da pa ne bo kdo napačno sodi1., zakaj se prostovoljno odpovem, je vzrok prvič to,če ni kaj pri podružnici prav, je najprej kriv odbor. Drugič je to, da nekatere članice nočejo v pravem času plačati. In ko pride čas, da se mora denar poslati na : ..• t-i^.Ttt'-- » ./V- »•%*» - • t REV. ALOJZU KASTIGAR UMRL Obveščeni smo, da je v Com-frey, Minnesota preminul slO'-venski duhovnik č. g. Alojzij Kastigar, kjer je župnikoval na nemški župniji. Natančnih podatkov o smrti pokojnega gospoda še nimamo, ko gredo te vrstice v tisk, kakor le, da se je vršil pogreb zadnjo sredo iz cerkve sv. Paula v. Comfrey, Minn., kjer je nazadnje župnikoval. Pokojni č. gospod A. Kastigar se je rodil v Dolanicah na Dolenjskem. Študiral je v No-;vem mestu in v Ljubljani, kjer je bil leta 1887 posvečen v mašnika. V Ameriko je prišel leta 1891 in je deloval 13 let na raznih župnijah Šent Paul-ske nadškofije. Leta 1904. je u-stanovil slovensko župnijo Marije Pomagaj v West Allis, Wis. in ravno tam tudi slovaško župnijo sv. Štefana. Dne 27. marca 1907. je nastopi kot župnik slovenske župnije v La Salle, 111., pyi sv. Roku, kjer je pastiroval nad 7 let. Leta 1914 'je odšel iz La 'Salle in bil na to nekaj časa župnik slovenske župnije sv. Družine na Willardu, Wis. nakar je odšel v Minnesoto, kjer je prebil ostali del svojega življenja* Kakor večinoma vsi slovenski duhovniki pijonirji, ki so začenjali po slovenskih naselbinah z župnijami itd. tudi P°" kojni č. gospod Kastigar m imel potov posutih z rožcann-Trnjeva in težka je bila njegova pot skozi življenje, a edino ta vodi v srečno večnost. Na.) ga On, v katerega službi je bil obilo nagradi v svojem raji1' kjer 'jetrja težka in trnjeva pot tega sveta. Ameriška Sloven1" ja pa ga ohrani v prijetnem pa vse polno novic, ko pridejo naši lovci nazaj s srnjakom. Takrat bo spet vse luštno. Kako pa tudi ne, ko so šli vsi ta boljši. To vam bo pečenke vsake vrste. Samo če so bili poprej vsi dovolj previdni, da so vzeli s seboj dovolj soli, da jo dajo srnjaku na rep in ga potem lažje ujamejo. Saj bo gotovo eden ali drugi kaj poročal iz Northa. Kar bo, bo že v par dneh in nato se spravimo vsi skupaj in to vam bo veselje, da malo takega. Kdor hoče biti kaj blizu, naj se le pripravi, jaz že komaj čakam, kdaj bo to. — Pozdrav vsem čitateljem tega lista. Naročnik. "Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo vseb niesrovih prijateljev! stikrat po petnajst dolarjev ali pa še več. Kje naj jaz to jemljem, da moreni potem zakla-dati? Ako bi članice suspen-dala, bi bila zamera. Zato naj še katera druga en čas skuša tajniške dobrote. Sedaj pa voščim vsem članicam SŽZ. Vesele božične praznike in srečno novo leto., SŽZ. pa veliko napredka v prihodnjem letu 1931. Sesterski pozdrav vsemu članstvu SŽZ. Josephine Rozinko, tajnica. -o- ŽENITOVANJSKO VESELJE V JOLIETU Joliet, III. Skoro na samemu koncu meseca novembra, na sam zahvalni dan se je poročil Math Gregorčič, 1222 N. Broadway Street.' Za družico v življenje spominu i si je izbral Miss Berto Culik-107 Bluff St. — Poroka se jf vršila v slovenski cerkvi, sv-Jožefa. Poročne obrede je pravil naš č. g. Rev. Mathias Hiti, s peto sv. mašo. Ker je bi' la nevesta članica Marijin6 družbe, so ji družbenice P1'?* skrbelo izvrstno petje na k°" ru. Ostale društvenice so Pa napravile lep "špalir" po cerkvi, v jako lepih primernih oblekah. Zvečer je bila gostija v 4V0" rani na Rivals parku. To van\ je. bilo žlahte in prijatelje^' da se je vse kar trlo in miza .1® bila obložena s vsakovrstni1?,1 jedrni. Manjkalo ni tudi Noe-tove kapljice in ne ječmeno^' ca. Saj smo v Ameriki. ZakaJ bi si pa ne privoščili ob taki!1 prilikah. — Dobro je bilo Vre' skrbl.ieno tudi za mladino, da. si je brusila pete, skoro do be-(Dalje na 3. strani.) MEMORANDUM sprejet na protestnem shodu, 28. septembra 1930, v Slovenskem Narodom Donu, Cleveland, O. (Konec.) Navedeni fakti so le majhen del strahot in zatiranja Slovencev in Hrvatov, ki so. bili že predloženi manjšinskemu odboru Lige narodov, kar pa ni prišlo/ v širšo javnost. Obljubljamo pa, da bomo i^nosili pred kulturni svet v posebnem memorandumu vsa zlodejsfva fašistične vlade Italije, da bo svet vedel, kako se postopa z manjšinskimi narodi v fašistični Italiji. Ameriški Jugoslovani, državljani velike in demokratične republike, ki uživamo vse prayice svobodnega naroda in državljanstva; mi, ki uživamo konstitucijonalno zaščito v vseh slučajih kot vsak turojen državljan; mi, ki uživamo absolutno kulturno svobodo, nepreklicno pravico do kulturnega in gospodarskega razvoja; mi, ki se ne samo nemoteno poslužujemo svojega jezika v našem življenju in v yzgoji naših otrok, maryec u-živamo postavno zaščito v rabi svojega jezika, iako v krogu družine kot v vseh na£ih jugoslovanskih institucijah in organizacijah ; mi, ki smo češče poklicani, da pokažemo ameriški javnosti svojo kulturo, šege in tradicije; mi, ki smo smatrani in sprejeti v politič- nem življenju enakopravni tu-rojenim državljanom; mi, ki znamo ceniti in spoštovati to demokracijo, svobodo in člo-večanstvo amer. naroda, vlade in zakonov, ne moremo več biti brezbrižni, ko se postopa z našimi rojaki v Italiji na tako avtokratičen, barbarski in brutalen način, ko se tepta njih človeške pravice, ko se jih smatra za pleme brez kulture ter skoro brez jezika in narodnosti, ko so vendar člani 200-milijonskega slovanskega naroda s svojo lastno kulturo in zgodovino. Čut bratstva in krvne vezi ter čut človečnosti nam veleva, ,du opozorimo ameriško in svetovno javnost, da še živi v severni Italiji ob Jadranu slovenski in hrvatski narod, na zemlji, ki je bila stoletja nje- gova last, ki pa je pod fašistično diktaturo postal brezpravna masa," ki se ga tepe, zapira, raznaroduje, uničuje moralno in fizično. Ta čut nam tudi veleva, da se spomnimo v istem smislu tudi nemškega naroda v Tiro-lah, ki je izpostavljen enakim šikanam. Ameriško časopisje je prineslo poročilo o elcsekuciji št; rih žrtev z dne 7. sept. 1930, ki žali čut in naš narodni ponos, ko so dejali, da so te štiri žrtve "teroristi" in "banditje". Mi vemo, da so ta poročila fašističnega izvora, in želimo, da ameriško časopisje, ki je principijelno proti vsakemu terorizmu, izve resnico ter razbremeni Slovence in Hrvate težke obtožbe. V stari Avstro-Ogrski, kjer niso imeli Slovani veliko pravic, se ni nikdar slišalo o kakih "teroristih" in "banditih". Bili so mirni in zakon upoštevajoči. Kako to, da so sedaj ti mirni, krotki Slovenci in Hrvati postali v kraljevini Italiji naenkrat taki "teroristi" in "atentatorji" in "kriminalci"? Koliko "teroristov", "atentatorjev" in "kriminalcev" Slovencev in Hrvatov se nahaja v ječah v svobodnih Zedinje-nih državah? Kolikor je nam nam znano, niti stoti dol enega procenta. Ce so postali v Italiji to, kar se jih dolži, kar pa mi absolutno ne verjamemo,, zakaj so postali? —- Iver se jih hoče popolnoma uničiti narodno, kulturno in gospodarsko; ker se jih biča s škorpijoni; ker se jih uničuje in u-pf-opašča moralno in fizično; ker se bore proti nasilju in nasilni smrti; ker hočejo živeti. Še žival se zoperstavi svojemu mučitelju. Ali naj zahtevamo od človeškega bitja, ki ima um in dušo, da se pusti trpinčiti od sočloveka-mučitelja, ne da bi izustil protesta? Naši rojaki v Italiji ne morejo dvigniti protesta proti fašizmu, ker to bi pomenilo za nje smrtne muke in končno smrt; njih protesti ne pridejo na mesta, kjer bi moyvli dobiti zadoščenje in zaščito. Zato pa si jemljemo pravico zagovora in zaščite teh bednih, do krvk, kosti in mozga prebioanih rojakov mi, svobodni ameriški Jugoslovani, državljani svobodne republike Severne Amerike ter apeliramo na ameriški narod, vlado in časopisje, na svetovno časopisje in kulturne države, na svetovno človecan-stvo, da se usmili teh naših rojakov v Italiji, ki so brez zaščite prepuščeni fašizmu, tepta njih pravice. Apeliram« na one sinove nekdaj kratične in liberalne Italije- ^ imajo v svojih srcih čut prav1^ ce in človečanstva, katere kisto preganja fašistična via; da, da se zavzamejo v besea in dejanju za te nesrečne so državljane. 12 let trpe Sloven ci i>4 Hrvati najstrašnejše m» ko. Ali bo svetovna 'civilizj* da se umori 50" Hrvatov i ja dovolila, tisoč Slovencev m Ali bo Liga narodov dopust^; d;l pojrino teh 500,000 Slove« cev in Hrvatov nasilne snu Drznemo si, v očigled ne*a£ nih krivic, ki se gode n.ang£ skim narodom v Italy i, P«* (Dalje na 3. strani.J \ r Sobota, 6. decembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 SVETILNIK katoliškega shoda. Urejuje Rev. Bern. Ambrožič, O. F. M. ZA BARAGOVO ZVEZO. Piše: Anton Grdina. Zelo mično sta napisala v zadnjem "Svetilniku" vsak svoj članek dva naša pisatelja 0 Potrebi in nalogah Baragove Zveze. T(f sta Very Rev. Ber-lard Ambrožič, O.F.M. in Rev. Aleksander Urankar, O.F.M. fovedala sta vsak svoje misli 1,1 stopila v javnost s predlo-naj se Baragova Zveza tar najhitreje organizira. Na-vedla sta celo vrsto tehtnih Urokov, zakaj naj bi se na-"•erjana Zveza poklicala v živ-'ienje. Jaz se z vsem srcem pridru-Zuiem predlogu in priznavam veliko potrebo, da se Baragova ^eza osnuje. Na lastne oči se dostikrat prepričal o te», koliko dobrega bi lahko Vila taka Zveza, ko sem po-toval po naših naselbinah od Atlantika do Pacifika. Poleg onih vzrokov, ki so bi- navedeni v omenjenih član- organizacij, če smo hoteli s kakšno bolj na široko zamišljeno idejo razgibati ves naš katoliški narod. To sicer ni bilo ravno pogubno na nobeno stran, ker idejno smo le ostali na skupni platformi, vendar se pa hote ali nehote kaj hitro opazi, da za dolgo tako ne more iti naprej. Taka podporna organizacija mora prej ali slej sama začutiti, da se ne giblje na svojem po pravilih in po programu ozko začrtanem polju. Iz tega lahko nastanejo notranja nesporazumljenja in težave. Tudi je kaj mogoče, da uradniki, ki so sicer na mestu za svojo stvar, nimajo pravega razumevanja za širše kulturno udejstvovanje in ne morejo z.vso silo delovati za stvar, ki si jo je njihova organizacija naložila. Tako se u-tegne zgoditi, da taka organizacija nazadnje ni storila za kako skupno kulturno pod-vzetje skoraj nič drugega, kakor da je posodila svoje ime, m, bi jih bilo mogoče navesti delali so pa le posamezniki in k Se mnogo več. Da rečem na Vatko: Vzrokov za Zvezo je fav toliko, kolikor je želja v o svojem notranjem in zu-^Jem ustroju tako usmerje- »a da udej- „t — se komaj more kj$Hti na široko zamišljenem Kol llL>m po)ju. Ima sama s Ul dovolj opraviti in njen st; cilj, ki je pač v prvi vr-dobrodelnost, zahteva več vso njeno pozornost in ^»ost zase. » mamica; ena po geljus-nemu raznarodovanju in kon-;tih je zadostovala! čno protestiramo proti Rapalski pogodbi, s katero se je izročilo nad pol milijona Slovencev in Hrvatov absolutni narodni smrti in oblasti fašističnega narodnega terorizma. Jugoslovani, zbrani na tem protestnem shodu, zastopajoč ves jugoslovanski narod v Zedinjenih državah, apeliramo na vlado Zedinjenih držav, na svobodno ameriško časopisje ter sodržavljane; pozivamo Ligo narodov in najvišji tribunal svetovnega razsodišča, da prisili fašistično vlado kraljevine Italije k temu, da izpolni svoje obljube, katere je dala Slovencem in Hrvatom, svojim manjšinskim narodom in Ligi narodov, da bo upoštevala pravice anektiranih narodov, jim dala narodno in kulturno avtonomijo in jih smatrala e-nakovrednim svojim državljanom. Mi, ameriški Jugoslovani, zahtevamo za naše rojake ■ v Italiji nič manj in nič več kot! narodno in kulturno avtonomijo in enakopravnost z drugimi narodi! Ta memorandum in protest je bil sprejet na javnem ljudskem shodu v Slov. Narodnem domu v Clevelandu, O., U.S.A. dne 28. septembra 1930. (Pečat Narodne Obrane, podpisi eksekutive in odbora za resolucije in memorandum.) Zgoraj naveden memorandum je sedaj v reviziji pri Press Bureau, in kakor hitro ga bo odbor dobil nazaj, bo dal istega v tisk, nato pa ga razposlal na vse vlade, ki imajo svoja poslaništva v Zedinjenih državah, Ligi narodov in odboru narodnih manjšin. Vse Naš narod rad sledi delavnim in podjetnim voditeljem. Ako. nima dobrih, gre pa za slabimi in nepoklicanimi. Od tega je pa odvisna dobra ali slaba narodna bodočnost. Zato dajmo narodu dobrih idealov in osnuj-mo Zvezo, ki bo dosledno vzga- vredno žrtvovati človeško življenje. Večje in višje so stvari, ki pišejo in določujejo vred nost našega zemeljskega življenja. Zato pa pozdravljamo z vsem srcem vzore našega SVETILNIKA, ki nam sveti na ti- jala naše ljudstvo in ga vodi- sta pota nazaj, koder so nas 1SCE SE: Neznano kam, brez vsega j sledu je izginil dne 1. novembra tega. leta "Martin Močnik", 1913 W. 21st Place, Chicago, 111. — Mož je bil doma iz Stri- j govske fare, Medjimurje, med ! svojimi in prekmurskimi roja-j ki dobro poznan; godec na 1 harmoniko, star približno 52 j let. Ako je kdo to osebo med j tem časom videl, ali ve, kje se j nahaja, se prav uljudno prosi, da to naznani na spodaj pod-1 pisanega, pri katerem je sta-j noval in tam pu;stil vso syojo, lastnino; vsa poizvedba dp se- j daj je bila brezuspešna. Ako ; torej kdo ve kaj o tej osebi, se | prosi, da to naznani ustmeno | ali pismeno na: LUDVIK KOSNIK, 1913 W. 21 st PL, Chicago, 111. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Lcavitt cesti CHICAGO, ILL. BOŽIČ v stari domovini Posebno odplutje parnikov iz New Yorka DEUTSCHLAND 11. DECEMBRA ST. LOUIS 12. DECEMBRA Tam vas čaka velik sprejem. Dospeli boste pravočasno za božične praznike. Hitro potovanje iz Hamburga Jo določenega mesta v notranjosti. Posebni zastopniki naše proge bodo spremljali vsak izlet. Preskrbite si pravočasno prostore. Za nadaljue podrobnosti se obrnite na kateregakoli lo-kalnega agenta ali na Hamburg-American Line 177 N. Michigan Ave,Chicago NAZNANILO! Prejeli smo KNJIGE ZA LETO 1931. Zbirka vsebuje sledeče knjige: Koledar za leto 1931. Slovenske večernice, 83. zvezek. slovenskega zvezek. Zgodovina naroda, 9. Zajedavci. Mati. Življenje zvezek. svetnikov, 7. Cena za, vseh 6 knjig skupaj je s poštnino"vred: $1,25 Naročili smo jih le omejeno število, zato kdor jih želi, naj takoj piše po nje na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. PREJELI SMO Družinsko ZA LETO 1931. Letošnjo "Družinsko Pratiko" krasi več zelo lepih pokrajinskih in osebnih slik. — Zlasti zanimivo je vremensko prerokovanje. — Polna humorja je zgodba o županu. — Zanimivi so pregovori. — Najbolj interesantne so pa uganke. — Takih še nikdar niste slišali, kakor so v letošnji Družinski Pratiki. Samo te so vredne, da takoj pišete po Družinsko Pratiko, ki stane s poštnino vred 20 CENTOV. Naroča se pri: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Zastopniki in razpečeval«, naj takoj prijavijo, koliko jih letaš želijo. .WW f BfrSn g 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 6. decembra 1930 .................■ami »■lllMllllMllllMlljr SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST, Iz angleščine prevel Jos. Poljanec iBiiiiHiiiiiaiiitniiiiiBiiiiniiiiHuiHiiiiiHiiiiifHiiimniBiiflmfia I iiiaiiiiia^ "Preveč sem utrujen, da bi bežal," sem odgovoril, "tudi ako bi mogel. Vrh vsega jaz pozabljam na nekaj. Pri Špancih je moj sovražnik, oni, katerega sem prisegel umoriti; zavoljo tega so njegovi prijatelji moji sovražniki in njegovi sovražniki moji prijatelji. Nočem bežati, Otomi." "Pametno storiš," je rekla; ako bi namreč prišel k Tjulom, bi te tisti človek umoril; tekom enega dneva bi te umoril na lep ali grd način, to sem razbrala iz njegovih oči. Sedaj pa počivaj; grem iskat varnosti za tebe, če je v tej od krvi namočeni zemlji sploh kakšna varnost." TRIINDVAJSETO POGLAVJE. Tom poročen. Otomi se je obrnila in odšla. Gledal sem, kako so se zlate zavese zagrnile za njo; nato sem se zgrudil nazaj na ležišče in v trenutku zaspal; bil sem slab in tako omamljen od utrujenosti, da ta čas skoraj nisem vedel, kaj se je bilo zgodilo in o čem sva bila govorila. Vendar sem se pozneje spomnil na vse. Spati sem moral dolgo časa, kajti bilo je že pozno v noč, ko sem se zbudil. Bila je noč, vendar ni bilo temno; skozi zamrežena okna je prihajal glas hrušča in boja in rdeči žar gorečih hiš. Eno teh oken se je nahajalo nad mojim ležiščem; stopil sem na posteljo, prijel za podoknico in se vzdignil vzlic bolečinam, ki mi jih je prizadevala rana, da sem videl skozi omrežje. Videl sem, da Španci niso bili zadov.ol.ini p tem, da so osvojili piramido, ampak so ponoči naskočili in zažgali stotine hiš v mestu. O-genj je bil tolik, da je bila noč svetla kot temačen dan. Ob njegovem svitu so se beli u-mikali v svoje taborišče, zasledovani od tiso-čev Aztekov, ki so jih napadali s puščicami in kamenjem. Spustil sem se s podoknice in začel premišljevati, kaj naj storim, kajti moj duh je iz-nova omahoval. Ali naj bi zapustil Otomi in se rešil k Špancem, če bi bilo mogoče, ter se podal v nevarnost, da mi de Garcia vzame življenje? Ali pa naj bi ostal med Azteki, če bi mi dali zavetje in se poročil z Otomi? Bila je sicer še ena tretja pot, da bi ostal pri njih in pustil Otomi na miru, dasi bi bilo to težko storiti brez izgube časti. Enega pa sem se zavedal: ako bi se poročil z Otomi, bi moral postati Indijanec in se odreči vsakemu upanju, da bi se vrnil na Angleško in k svoji zaročenki. To je bilo seveda kaj malo mogoče; lahko pa bi se primerilo, ako bi ostal pri življenju in ako bi imel proste roke. Ako bi bil zvezan po tem zakonu, bi se moje upanje ne moglo uresničiti, dokler bi Otomi živela ; kar se pa tiče Lilije Bozardove, bi potem pač moral reči, da sem zanjo mrtev. Kako bi mogel biti tako nezvest do nje, njenega spomina in svoje prisege? In kako zopet sem mogal dati slovo ženski, ki je zame tve-vala vse in ki se mi je—da govorim resnico, — tolikanj priljubila, vzlic temu, da je živela druga oseba, ki mi je bila še bolj ljuba? Samo velik junak ali angel je mogel najti pot iz te zagate! Jaz pa na žalost nisem bil eno ne drugo, temveč zgolj človek, poln človeških slabosti kot drugi ljudje, in Otomi je bila poleg mene, mila, ljubka, dražestna. Vzlic temu sem skoraj sklenil, da se bom poslužil njene plemenitosti, da bom držal dano besedo in jo prosil, naj me zaničuje in ne pride Več v mojo bližino, da ne bi bil primoran prelomiti slovesno obljubo, ki sem jo bil dal pod bukvijo doma v Ditchinghamu. Imel sem namreč velik strah pred to prisego dosmrtne zvestobe, katero bi moral priseči Otomi, ako bi krenil po drugi poti. ' Tako sem razmišljal ves beden in zmeden, in se nisem zavedal, da vse to ni bilo v moji moči; drugi ljudje so bili že določili pot, po kateri sem hočeš nočeš moral iti ali pa umreti. In da govorim pošteno in resnično, v dokaz bodi to, da mi ne bi bilo treba ničesar pisati o teh bojih moje vesti in o moji slabosti, ako bi hotel prikriti resnico ali jo olepšati. Kaj kmalu je imelo priti do tega, sicer ne po njeni volji, da sem moral ali poročiti se s kne-ginjo Otomi ali pa umreti na licu mesta; in mislim, da pač nikogar ni,, ki bi mi štel v zlo, da sem si izvolil prvo in ne zadnjega. Da, že poročen, bi bil lahko izjavil svoji zaročenki in vsemu svetu, da sem bil tako rekoč suženj dogodkov, zavoljo katerih je bilo nemogoče, da bi drugače ravnal. Ampak to še ni bilo vse, kar se je v meni godilo; bil sem namreč še neodločen, kaj naj storim, in povem odkrito, da mi ne bi bili drugi ljudje, v katerih moči sem bil, določili toka moja življenja, ne vem, kako bi se bil moj notranji boj končal Ko se sedaj oziram nazaj v daljno preteklost in pretehtavam strogo in nepristransko kot krvnik svoja dejanja in svoj značaj, se mi vidi, da je bila še ena stvar, ki bi bila gotovo nagnila tehtnico v korist kneginje Otomi, da bi bil jaz imel čas za premišljevanje. De Garcia je bil med Španci in moje sovraštvo do de Garcie je bila prva in zadnja strast mojega življenja, jačja strast celo kot moja ljubezen do dveh ljubih mi žensk. Daši je že mnogo let mrtev, ga sovražim še dandanes, in najsi je želja še tako pregrešna, povem odkrito, da še v teh svojih starih letih dostikrat želim, da bi mi bilo še vedno dano, da bi mogel izvršiti maščevanje. Dokler sem bil pri Aztekih, je bil de Garcia njihov in moj sovražnik in lahko bi nameril nanj v boju in ga ubil Ako pa bi se mi posrečilo dospeti v špansko taborišče, je bilo skoraj popolnoma gotovo, da bi bil jaz moral neutegoma umreti. Nobenega dvoma ni, da me je bil sedaj že toli očrnil pri Špancih, da bi tekom ene ure visel kot ogleduh ali bi me pa drugače spravili s sveta. Vendar naj preneham s temi nekoristnimi ugibanji in razmišljanji, ki imajo samo eno vrednost, namreč da pojasnijo moj čudni položaj, v katerem sem bil primoran voliti med ljubeznijo v daljni domovini in ljubeznijo, ki je bila tako rekoč pri roki in mi rešila življenje ; nadaljujem naj z opisovanjem dogodka, pri katerem nisem nimalo mogel pretehtava-ti svojih pomislekov in dvomov ter jih jemati v ozir. (Dalje prih.) 22nd Annual Report of the Slov. Home Building & Loan Ass'n. ASSETS Loans on real estate —--------—------- Loans on stock pledpred -------------- Interest due afid unpaid ----------------------- Installments on stock due and unpaid- Furniture and stationery --------------------- Cash in hands of treasurer ----------------— Cash in hands of secretary____________— ...$520.650.00 ... 38,590.00 ... 1,056.55 .. 8,414.19 265.00 1,195.84 200.00 TOTAL $570,371.58 LIABILITIES Regular installments paid in on stock..........,......$297.852.74 Installments on stock paid in advance........-..............2.006.19 Installments on stock due and unpaid.............._.... 8,414.19 Paid-up Stock .............,.................................................._....................84,600.00 Interest and premiums paid in advance.......................4,918.66 Matured Stock ....................................................................7,200.00 Bills payable ......................................................................................................................................28,000.00 Prepaid stock .........................................................................................74,625.00 Contingent fund ........................................-.............................................12,503.00 Profit (divided) .................................................................. . 411,651.80 Električna Cvetlična Košarica LEPA DEKORACIJA IN BOŽIČNO DARILO (Vredna $15.00). Samo $5.95. Tukaj imate zadnjo in najlepšo novost kar Rte jih še videli. To je hliščeča električna cvetlična košarca narejena tako lepo in umetno, da jo težko razločujete od naravnih rož. To je najlepša dekoracija in božično darilo. Redek odsev rož združen z barvanimi lučicami bo v resnici prinesel čar v vašo hišo. Lahko se. tudi rabi brez lučič. Ta košarica je 22 inčev visoka narejena iz najboljšega vrbičja in pozlačena; ima 9 velikih "American Beauty" rož, lepo urejene in okrašene z vednim zelenjem. Te rože so importirane iz Evrope iz posebnega materijala (ne iz papirja ali voska) in trajajo dolgo. Vsaka roža ima pravo barvano ameriško — Mazda žarnico, ki je skrita v roži, pa daje luč ; pogled na to košarico je presenetljiv. Vsakdo bo to košarico občudoval ko jo bo videl v vaši sobi. Ta lepa cvetlična košarica irna C. čevljev dolgo vrvico za električno napeljavo, "plug" in 9 žarnic za rabo. Vrednost te košarice je $15.00 Naša posebno nizka cena za Božič je samo $5.95. Ako niste z blagom zadovoljni, vam vrnemo denar. ZASTONJ! Z vsako cvetlično košarico damo absolutno zastonj krasen, božični venec za okno. NE POSILAJTE DENARJA NAPREJ. Izrežito samo ta oglas in priložite 75c4 za poštnino. Za košarico boste plačali $5.95 ko vam isto pismonoša v hišo prinese. GRAND NOVELTY COMPANY 1723 N. Kedzie Ave. DeDt. 214 Chicago. Ill ^ pOOOOO00000000 00000<>0<>fKKKK. OOO C at .1, PISflNG POLJE ^orXKK> jyj^ Trunk yooooooooooo jli )G> POSTAVNE LISTINE za tu in stari kraj vam napravi Anton F. Kozleuchar — JAVNI NOTAR — TISKARNA vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 — 51st Avenue, West Allis, Wis. NAJBOLJ MODERNI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V MILWAUKEE JOHN R. JELENC 827 So. 2nd St. (poprej 347 Reed St.) (V ZVEZI Z W. J. GKONEWALDU) Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Organ Service. Pokličite telefon: Hanover 4497 Kilbourn 1644 V uradu Na domu PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ŽEFRAN 1941 w. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Roosevelt 34O8 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvašna kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerni. Veliki otroci. Otroci so pač otroci in ravnajo otroško. Imajo svoje stalne čednosti, in to je pač otroško — lepo, a imajo tudi svoje stalne napake, ki kot napake niso lepe, dasi se otrokom ne zapišejo prehudo na rovaš. Ena izmed splošnih, otroških napak je, da pri napakah po kazujejo na druge napake, in hočejo s tem svoje napake 0-pravičiti. To ne gre, se razume, a je pač otroško. Ampak odraščeni včasih ne pridejo iz otroških čevljev, niti ne celo taki odraščeni, katerim bi človek prisodil več razumnosti, ker jim morda v marsičem take razumnosti ravno ne manjka. Arthur Brisbane n. pr. je razborit pisatelj in tudi dobro in izborno plačan. Ampak tudi otročji je včasih. Nadškof v Pragi je izdal pastirski list, kjer svari pred požrešnim in krivičnim kapitalizmom, ki izžema delavske sloje in pripravlja tako pot komunizmu. Arthur Brisbane ravno ne zagovarja krutega kapitalizma, tega ne, ampak ker je prišel glas iz kroga cerkve, pokazava na razmere v francoski cerkvi pred izbruhom revolucije. To je otročje. Ako postopa kapitalizem kruto in izžema zdaj v modernih časih in na moderen način, se ga mora obsojati in pred njim svariti, in je otroško naivno, ako se po-kazuje na neki cerkveni kapitalizem v preteklosti, ker oba sta obsodbe vredna. Tudi cerkev mora računati z razmerami, in po razmerah se pogosto hudo prikaže vpliv človeškega elementa. Tako je bilo že v prvih stoletjih, kadar je odnehal vihar preganjanja. V drugi obliki pozna zgodovina galikanizem, jožefinizem in še druge oblike, zoper katere so se vršile hude borbe. Nihče pa ne more kakih napak opravičiti, ako kaže na napake drugih, to je otročje početje. # * Nekaj veselja. Veselje je zdaj v protestan-tovskih krogih, pa se bo pokazalo tudi v svobodomiselnih, ker je prizadeta baje katoliška cerkev, in Herod in Pilat sta nekoč tudi postala prijatelja. Tudi posamezniki bodo veseli, neki posamezniki pač, saj so neki nekako silno zadovoljni, ako kak duhovnik kaj zagreši, in je v San Franciscu veselje, ker se je kaj takega v Montrealu dogodilo. Episkopalni list "The Living Church" v Milwaukee.iu poroča, da se je "spreobrnil" k epi-- TOTAL $570,371.58 RECEIPTS DISBURSEMENTS Cash in treasury last quarter______ Installments received ------------------------ Interest received____________ Premiums received ---------------------- Membership fees --------------—---- Transfer fees ------------------- Fines ----------------------—...........—------------ Pass Books ............................................... Loans repaid and matured Real Estate...... Stock Loans ------------------------------------,-------— Bills payable --------------------------—--------------------- Contingent fund ................................ ...$ 907.20 .. 145,981.19 ... 32,309.62 477.98 - 1,414.52 40.20 423.60 67.16 . 142,500.00 - 44,980.00 .. 17,000.00 - 1,600.00 Loans on real estate -___________________________ Loans on stock pledged ...........-............................. Installments withdrawn and matured Interest or profit on stock withdrawn. Paid up Stock ______________________________________________ Interest .........._................................................................. Bills payable........................................................... Interest .................................................................................... Matured stock.................-............-............................. Prepaid Paid Stock .....-................................................... Expenses, general _______________________________________ Expenses, salaries ..................................................... Expenses, stationery, postage ____________________ Cash jn hands of treasurer ______,_____________ Cash in hands of secretary ...................... Contingent Fund .................................. ...$185.400.00 31,620.00 193,080.47 ... 32,975.08 6,600.00 006.90 21,00l!.(iil 1,991.25 4,000.00 .. 12,225.00 683.SO 2,664.60 198.53 3,195.84 200.00 1,600.00 NAJLEPŠI BOŽIČNI DAR TOTAL 1495,841.46 TOTAL $495.841.46 WE, THE UNDERSIGNED, member, not officers of the Slovenian Home Building and Loan Assoaiation, have carecully examined thebooks and accounts of the Secretary and find above to be correct statement of the affairs of this Association October 30, 1930. LUDVIG KOSNIK, SYLVESTER H RASTER, ANTON GREGORICH. on THE DIRECTORS MEET EVERY TUESDAY EVENING AT 1856 W. 22nd PLACE. skopalcem in se pridružil "brezrimski" cerkvi škof dr. Julio Garrett, in bo potegnil za seboj menda do milijon katolikov. Dr. Garrett je škof v Cochabambi v državi Bolivia. Od katoliške strani še ni podatkov. Recimo, da se vest. potrdi in bi bil škof res odpadel. Obža> lovanja vreden je pač v prvi vrsti škof sam, ker bo težko imel kakih resničnih razlogov, ko so episkopalci šturmali ves čas zoper — Rim, pa niso dosti opravili. Heretični odpadi so bili vedno od strani škofov, celo kardinalov. V ozadju je navadno človeški element, in med temi je najhujši časni dobiček. Ta je bil tudi za vso "reformacijo", in ima svojo silo še dandanes. Krist sam napove P0' hujšanja, pristavi pa tudi, gorje tistim, po katerih bodo Pn* šla. Ni ravno posebnega povoda za kako veselje. Mogoče je tudi, da poteg"® odpadli škof za seboj nekaj Bolivijancev. Tam je 20 odstotkov belih, 30 mešancev"1 50 pristnih Indijancev. Om$a je na nizki stopnji, ker je me, tremi milijoni katolikov komaJ do 1100 duhovnikov, in vzafltf stoletja težkega dela, da se dvigne kak narod na visj° stopnjo omike. Protestantje z vsemi svojimi sredstvi še niš® omikali nobenega naroda Prl misijonskem delu, dočim kat° liški misijoni kažejo vse dru£e uspehe. Časa in dela pa vza" me tudi na katoliški strani- Rusiji je tudi katoliška cel'' kev nudila gmotno pomoč, je bila sila tam velika, amP1 propagande katoliška cerkeV ni delala. Protestantje so prišli z gmotno pomočjo, pa so se takoj vrgli tudi na proselital/ stvo, in izgledalo je, da z ve'1' kim uspehom. Pa se je vse i'a?" blinilo, ruski narod ni šel f limanice, in boljševiki so .i'111 pokazali vrata. Za katoliš1*0 cerkev, ki ni delala za proPa' gando, so pa šanse čimdalJe ko oak dasi vzame vse bolj ugodne, mnogo časa. Veselje, ki prihaja le iz Č'0' veških slabosti, je navad«0 zelo — kratko. TRI DNI ŽIV POD ZEMLJA Dortmund, Nemčija. —" bližini mesta Kastrop se ,le nekem premogovniku vdrl ro ir. pokopal dva rudarja,, ki s delala v njem. Splošno se J6 domnevalo, da sta ubita, kler se ni enemu izmed posrečilo, da je stopil v 7jVef> z ostalim svetom potom zračne cevi. Odkopati reve2 še ni bilo mogoče, pač Va že več kot tri pošiljajo po m« cev' tekoča živila in upati je, da ostal pri življenju. ♦ Katoliški Slovenci oglašaj1® svoje prireditve v "Amerika" skem Slovencu"! je gotov denar. Vaši rojaki in znanci, ako imajo v roki gotovino, si morejo kupiti, kar oni sami hočejo ali kar najbolj nujno potrebujejo. Darovi, ki dospejo do njih pred božičem, imajo za nje dvojno vrednost. Naše direktne zveze z bankami v stari domovini in naš veliki prome? nam omogočujejo, da moremo vsako naročilo izvršiti v najkrajšem času in po najpovoljnejJih cenah. Tisoči naših zadovoljnih odjemalcev so najboljši dokaz, da je naša postrežba zanesljiva in sigurna. Imejte pred očmi božični izlet v staro domovino, ki se bo izvršil na naj-boljših parobrodih ob sodelovanju najboljših in izkušenih spremljevalcev. Za vsa navodila se obrnite na K ASP AR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICI Zdaj so že na razpolago ^ čas za pisati v stari kraj kmalu bo tudi za tukaj, stopniki in trgovci, ki že razglednice naj prijavijo, » liko jih želijo. Prodajajo se- 3 RAZGLEDNICE Zastopnikom in trgov«** dovolimo, ako jih naroce v* manj ducat poseben pop"*- Knjigarna •AMERIKANSKI SLOVEN^' 1849 W. 22nd St., Chicago,