TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3,1879. TELEFON PISARNE: 4887 CORTLANDT NO. 142. — ŠTEV. 142. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 18, 1914. — ČETRTEK, 18. JUNIJA, 1914. VOLUME XXn — LETNIK XXH Triiimf generala Ville. Nadvladal je Garranzo. Generali ko&stitucij onalistov 30 prisilili Carranzo, da je zopet sprejel Villo. USPEHI FEDERALCEV. Federalna bojna ladija je poto, pila edini kanonski čoln, katerega so imeli ustaši. El Paso, Tex., 17. junija. — Sedaj ho v resnici izbruhnila na-sprotstva mw1 Carranzo in Villo, o katerih so že večkrat poro-talo. Villa je dal včeraj, kakor že poroeano, zasesti vse Carran-zove Ufa do v Juarezn, Chihualiui in Torreonu ter j<> pustil danes z vojaškim spremstvom prevesti v Chihuahuo veliko število uradnikov. Prejini governer Chihualiue, Manuel Chao, ki s? je mudil par o precejšnega razburjenja je prišlo danes, ko je skušalo nekaj delavcev položiti mostič preko Turtle Creek ter na ta način z veza t i naprave s Pennsvlvansko žf leznico. Družba je pričela danes razpošiljati stavkarjem pisma, v katerih se jih poživlja, naj se vrnejo na delo ter naj ne poslušajo hujska cev, ki prihajajo iz drugih krajev ter le skušajo .škodovati delavcem. Ta pisma so ostala seveda brez vsakega odmeva pri stavkarjih. Tekom dneva se je vršilo par dobro obiskanih zborovanj v Turtle Creek Tabernacle in v East Pittsburgh u. Danes so aretirali nekega stav- -----.—..........j.—jLj Columbus, O., 17. junija. — s< b» danes je dosp-io semkaj po .Zastopniki istavkujočih premo-ročilo, da je oborožena transport-[ Sarjev, ki so dospeli danes sem-na ladija {Vd^raleev "Guerrero''! kaj, so dali izraza bojazni, da bi v eraj na višini Topolabambo po- neodgovorni agitatorji I. W. W topila edini kanonski čoln usta-žev "Tampieo". Moštvo "Tampiea'* sta vz>ela s svojim hujskanjem med delav-sttvom ne poslabšali položaja. Agitatorji I. W. W. so priredili na krov "Guerrero" in pa kri- v zadnijh tednih med tujerodni- mi premogarji več zborovanj, na katerih so hujskali proti organizacijam. Danes se je zopet vršila seja žarka Združenih držav "'New Orleans'Kapitan in prvi dnže-ner "Tampiea" sta izvršila samomor, ko sta videla, da je vsak . ______ boj proti močnejši federalni la- plačilnega komiteja, ki naj bi diji brezuspešen. Deset mož je'Vdelal plačilno lestvico soglasno bilo ubitih, deset ranjenih. iz novo postavo za zavarovanje Izguba edinega kanonskega' delavcev, čolna je za ustaše tem občutne j- Afera nem. poslanika. Špecijalni policist je streljal na avtomobil, v katerem se je nahajal nemški poslanik. —o— Champaign, 111.. 3 7_ junija. — Neprijeten dogodek se je pripetil danes grofu Ivanu pl. Berns-torfl'u. nemškemu poslaniku za Združene države, ko se je peljal avtomobilu ter je neki špecijalni policist streljal na avtomobil, ne da bi koga zadel. Avtomobil se je bližal 1. in University Ave., ko je Michael Murphy, neki od trgovcev najeti "policist'7, dvignil roko, da ustavi avtomobil. Murphy ni nosil uniforme in ra-ditega se ni šofer brigal za moža. Očividno razljučen, da se ga ni upoštevalo, je oddal Murphy na avtomobil en strel. Razven poslanika so se nahajale v avtomobilu še štiri druge osebe. Murphy je pozneje izjavil, da je streljal na kolesa, dočim so trdili potniki, da je bil namenjen strel oseba Župan Dobbins se je formelno opravičil pri poslaniku ter izjavil, da se bo vzelo Murphy-ju licenco. Bernstorff se ni dosti zmenil za celo stvar ter je izjavil, da je povsem brezpomembna. "Kaiser Wilhelm II." Cesarski manevri, kolidiral na morju. Parnik Severonemškega Lloyda "Kaiser Wilhelm H." je kolidiral včeraj v gosti megli V ANGLEŠKEM PREKOPU. Avstrijski prestolonaslednik se bo udeležil velUcih vojaških vaj na Nemškem. Dunaj, Avstrija, 17. junija. — Nemški cesar Viljem II. je povabil avstriskega prestolonaslednika k velikim aemškim cesar-0 skim manevrom, ki »e bodo vrsi- Zadel se je v oklopni parnik "In-'li od 14- do 18. septembra v cemore" ter se je moral vrniti v Westerwald-u. Franca Ferdinan- Položaj v Albaniji. Pred padcem Drača. Nemčija in Francija skušata na vsak način preprečiti izbruh nove grško-turške vojne. .POGREB. Theodore Roosevelt. Vihar na Nemškem. Delavke so napadle sufragetke in dve dodobra preteple. Otto Li-lienthaL Southampton. Junaški stražnik. Včeraj popoldan je prišel v neki hiši na 164. cesti, New York, 2-l«etni otrok /Josephine Kruber preblizu ognja, tako da se mu je vnela obleka. Xeka soseda je poklicala stražnika AVilliama Ber-gera, ki je otroka zavil v svoj karjiU ki je baje z besedlmi ža-l^if fe pri. t(;ni hu;10 °Ppkc1' lil nekega stavkokaza. Zdravniki imajo le malo upanja, da bi otrok ©zdravel, ker je za-dGbil hude opekline. Lorimar in Munday pod obtožbo. Chicago, 111., 17. junija. — •"William Larimer in €has. B. Munday sta stavij-sna pod obtožbo, da sta oropala La Salle Trust & Saving Bank za nekako $2,500,000. Generalni odvetnik Luccy je uvedel proti njima postopanje. ša ker nimajo sedaj na celi za-pad ni obali nobene oborožene la di je. V državni department so do Trgovec z dekleti. Včeraj so aretirali v New Torku 281etnega Friedricha Katza, ^jM-la danes od konzula Edwasd- j ker je prekršil postavo, ki prepo st v E1 Paso poročila, da je spor.veduje trgovanje z dekleti. 211^t-"d < .n ranzo in Villo zopet po- ni Klari Ghanwitz je prigovarjal, ravnan ter da je Vila že odpo-'da bi se vdala sramotnemu živ-toval v Zaeateeas, kjer prevza- ljenju. me vrhovno poveljstvo. Glasom poročila konzula je vložil Villa svojo resignacijo, potem ko ga je imenoval Carrauza eirilnim fcovernerjem Paznik pred sodiščem. Sodišče je spoznalo krivim ..... . „ „„.„ - države prejšnjega paznika okrajne jet-* Mihii;thi:<\ U \iilo so se poteg- nii.nec v Mineoli na Long Islan- »uli ostali generali ter izjavili 'du. N. Y.. ker je posilil nio kaz tla nikakor n- oaobravajo pošto-' njenko. panja napram tovarišu. Carran-za je bil koneeno prisiljen uda ti se. Nato je preklical Villa svojo resigiijuijo ter odpotoval v Za-eatccM, kjer bo prevzel vrhovno poveljstvo. Naatop generalov proti Car-ranzi je bil baje že bolj slieen u-pora in vsled tega je zelo trpel ugled Carraiue kot vrhovnega načelnika lcofristitucijonalistov. V vladnih krogih niso nič kaj veseli, da je opustil Vilia nasprotovanje napram Carranzi. Tukaj bi raj&e videli da bi se končal spor s popolno zmago Ville, ker soboto. Obsodba bo izrečena v 60 zveznih uradnikov odpuščenih. Washington, D. C., 17. junija. Komisar Saltzgarber je odpustil včeraj 60 uradnikov, ki so bili uslužebni pri penzijskein oddelku. S tem so prizadeti vsi drugi departments Preiskava glede katastrofe. Quebec, Canada, 17. junija. — Kapitan Kendall je moral pri včerajšnjem zaslišanju pripoznati, da je plula 'Empress of Ireland' pred kolizijo z veliko hitrostjo. Neprodime predale je zapovedal šele po koliziji zapreti. Veliko je tudi zak i vil prvi častnik ker ni takoj, ko je nastopila megla, poklical na poveljniški mostiček kapitana. —Parnik je vozil s hitrostjo 10 vozlov na uro. Denarje v staro domovino pošiljamo: Southampton, Anglija, 17. junija. — Parnik Severonemškega Lloyda "Kaiser Wilhelm II." ki je odplul danes zjutraj od tukaj proti New Yorku, via Cherbourg, je kolidiral popoldne'v gosti megli z oklopnim parnikom "Jnee-more obrežno ladijo, t ?r bil tako poškodovan, da se je moral vrniti v tukajšnje pristanišče. Ko je dospel daues zvečer semkaj, je bilo videti, da je poškodovan pod vodno črto. Brezžična poročila, katera je odposlal il Incemore" v Spithead, pravijo, da je Incemcre" poškodovan nad vodno črto, da pa se lahko vzdrži na vodi. "Ince-niore" se je nahajal na poti iz Liverpoola v tukajšnje pristanišče, ko je- kolidiral v kanalu z nemškim parnikom. Celi dan je ležala po angleškem kanalu gosta in težka megla. Vsi parniki, ki so vozili po njem, so vzeli kurz, ki jih je do-vedel blizu skupaj. Ko se je završila kolizija, so bili ljudje na obeh parnikih zelo prestrašeni, a kmalu zopet se je posrečilo napraviti mir in opaziti ni bilo nikake panike. Rešilne čolne na obeh parnkih se je pripravilo, a niso prišli v akcijo. Oba paruika sta obstala, nakar se je ugotovilo poškodbe. "Kaiser Wilhelm II." je odplul nazaj proti Southampton z lastno paro, dočim so "Ineemore" spravili v pristanišče vlačilni čolni. Potnike nemškega parnika bodo najbrž prekrcali na "Imperatorja." Parnik "Kais?r Wilhelm II." je bil zgrajen leta 3902, je 684 črevljev dolg, 72 širok, 40 visok ter vsebuje 39,361 ton. Parnik "Tncemore" je last Rowanmore Steamship Co.. Skeb, daj kožo n^zaj!" Pittsburgh, Pa., 17. junija. — "Skeb, daj kožo nazaj!" je v nekem časopisu naslov članku, S. $ K. $ 5____ 1.10 130.. . 26.65 10____ 2.15 140.. . 28.70 15.*.. 3.15 150.. . 30.75 20.... 4.20 160.. . 32.80 25.... 5.20 170.. .. 34.85 30.... C. 25 180 . . 36.90 35.... 7 30 190.. . 38.95 40.... 8.30 200.. .. 41.00 45.... 9.35 250.. .. 51.25 50.... 10 35 300.. .. 61.50 55____ 11.35 350.. .. 71.75 12 40 400.. . 82.00 66.... 13.40 450.. . 92.20 70.... 14.45 500.. .. 102.50 75.... 15.45 600.. .. 123.00 80____ 16 50 700.. .. 143.00 85.... 17.50 800.. .. 164.00 90..,. 18.50 900.. .. 184.00 100.... 20.50 1000.. .. 204 00 11«.... 82.55 120____ 24.60 5000.. .. 1018.00 j. slednji veliko prijaznejša na- ki se bavi s stavko v Westing-pram Združenim drvavam kot house tovarni. Neki Charles Men-pa < arranza. Ni pa izključeno sor je brez vednosti svojih tova-da bo zopet pnilo do spora in si-|riSev odšel zopet na delo in pri-cer potem, ko oodo za^dli usta- čel skebati. Ko se je ta človek 411 "ieh!*ko K's v no mesto. nt., 17. juni- zdravniki le na ta način ohraaii-:,Mtlhwfl delegati so danes H pri življenju, da so mu prišili objavili vzroke zekaj da odkla- 102 kvadratna palca kože, kate-njajo >se kandidate za provizo- ro ^ daii na Tazpolago njegovi neno predsedmstvo, katere so tovariši. Sedaj zahtevajo, da naj preneha skebati, ali naj jim pa vrne "posojeno" kožo. priporočite Združene države. V Utinakih republikah je vpliv ctranke ma volitve iz- lin raditega je provizorična -vlada v rokah nepotrebno, da je pristranskega. Mi^mBBi J ...i: v ... .iiill^i,; U.... . L..' ...... Poštarina je všteta pri teh svo tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpo šilja na zadnjo pošto e. k. postni hranilničzd urad na Dunaju v naj krajšem času. Denarje nam poslati je najpri ličneje do $50.00 v gotovini v pri poročenem ali registriranem pis mu, 'večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. frank sakser, 82 CortUcdt St. New York, N.Y 6104 St Clair Avenue, N. B. Cleveland, Ct Štiri usmrčenja. V treh nemških mestih so usmrtili štiri osebe. V Kelmorajnu se je začela senzačna obravnava. Berolin, Nemčija, 17. junija.— V treh nemških mestih so danes usmrtili ob istem času štiri morilce oziroma morilke. V Altoni je plačal svoj zločin s smrtjo pristaniški delavec Bohn, ki je umoril svojo nevesto, ker je hotela razdreti zaroko, v Gradanz pa privatnikovo ženo Marijo Hass. Zastrupila je svojega moža, da bi se poročila s svojim ljubimcem, s katerim je imela že dalj časa ljubavno razmerje. V Strassbur-gu so odsekali glavo dninarju Jožefu Wirtu in 411etni Magdaleni Mendel. Wirt je šel junaško v smrt, dočim so morali Magdaleno Mendel nesti na morišče. da bo spremljal šef generalnega štaba avstroogrske armade, baron Conrad pl. Hotzendorff. Kust'os umetnišk'j galerije in akademije za ^ vpodabljajočo u-metnost, Gerisch, je hotel popraviti neko staro sliko. Ko je odstranil gornje barvne plasti, je opazil, podpis slavnega slikarja Tiziana. O pristnosti slika ni nobenega dvoma. Praga, Češko, 17. junija. — Pogajanja med Cehi in Nemci se bodo morala v kratkem preki-ni-ti, ker nimajo nobenega uspeha. Nemci so mislili, da bodo Cehi ugodili njihovim zahtevam v bodočem zasedanju deželnega zbora, toda sodeč po nekaterih izjavah voditeljev čeških strank se to 'ne bo zgodilo. Petdeset delavcev zgorelo. Moskva, Rusija, 17. junija. — Petdeset delavcev je zgorelo danes, ko je vpepeiil požar neki veliki mlin za žaganje. Nesrečne žrtve so bile v poslopju kot v pasti ter jim je bil odrezan vsak izhod. Španski sleparji Rojake moramo posvariti pred pismi, katere pošilja v svet neka španska sleparska banda. Pisma se navadno tako ali pa podobne glase: — Jaz sem bogat človek in se nahajam zaradi nekega političnega prestopka v ječi. Ker ne morem do svojega denarja, bi vas prosil, ua mi pošljete gotovo svoto, s pomočjo katere bi mi bilo mogoče vrediti vse potrebno. Kakor hitro bom prost, bom delil z Vami svoje premoženje. — Pismu je navadno priložen kak ponarejen izrezek iz kakega angleškega časopisa. V New Yorku so dobili sleparji že precej lahkovernih oseb, ki so jim sedle na lim. Osveta Italijana. 25-letni Italijan Paolo Com-pagnini je napadel včeraj zjutraj na Spring St. v New Yorku z britvijo svojo rojakinjo Frenzi. ko je »la slednja na delo. Prizadel ji je grdo rano od ušes preko vratu. Deklica je pred kratkim odklonila njegove ljubavne ponudbe. Ustaši so se začeli umikati proti Tirani. Priprave za nov napad. Grška protestira. —o— Dunaj, Avstrija, 17. junija. — Mesto Drač. bo v teku nekaj ur padlo. — Tako naznanjajo brzojavk? iz Italije. Ustaši so ga od treh strani obkolili in čakajo samo prilike, da ga napadejo. Po noči se bo skoraj gotovo vršil hud boj, od katerega bo odvisna bodočnost nove kneževrn?. Knez Viljem je sicer dobil par tisoč Malisorov na pomoč; toda ti ne bodo mogli veliko opraviti, ker niso izvežbani vojaki. Danes zjutraj so se začeli ustaši umikati nazaj proti Tirani, zvečer so se pa vrnili zopet nazaj. Popoldan so slovesno pokopali poveljnika holandske žandarme-rije, polkovnika Thomsona, kije padel v boju z ustaši. Pri pogr ku je bil navzoč knez Viliem, člani diplomatičnega -zbora in častniki mednarodnega brodovja. Nemčija in Francija si na vse mogoče načine prizadevata, da) bi preprečili novo vojno med' Gr- i ško in Turčijo. — "Neue Freie' Presse je dobila iz Carigrada brzojavko, da sta se nemški in francoski poslanik dolgo Časa posvetovala s turškim velikim vezirjem. Turško bodo skorajgo-tovo prisilili, da bo sprejela nazaj vse one Grke, katere je izgnala iz svojega ozemlja. Veliko vprašanje je seveda, če bo imelo posredovanje kaj uspeha. Grška vlada je poslala Turški ostro noto v obliki protesta. Delavski tajnik — doktor Washington, D. C., 17. junija. Poljedelska visoka šola. v Marv-landu je imenovala danes delavskega tajnika Wilsona častnim doktorjem. Pariško neurje je zahtevalo 11 žrtev. Pariz, Francija, 17. junija. — V kolikor se je ugotovilo dose-daj, se je vsega skupaj smrtno ponesrečilo vsled viharja in po-vodnji preteklega ponedeljka 11 oseb. Temelji mnogih poslopij so tako izpodjedeni, da se bodo hiše najbrž posule. Zagonetna smrt slepe pevke. Oakland, Cal., 17. junija. — Pred porotnim sodiščem vKel- Krog polnoči je umrla tukaj sle-morajnu se je začela danes ob- pa pevka Helen Mesow in sicer ravnava proti 201etni Briinhildi|v tako skrivnostnih okoliščinah, Wilden in njenemu prejšnjemu zaročencu, zdravniku dr. Noltenu. Obdolžena sta, da sta umorila asesorja dr. Nettelbecka. Obto-ženka je izpovedala, da je imela ž njim ljubavno razmerje in se da skuša policija dognati, ali se gre za samomor ali hudodelstvo. Zdravnik, ki jo je skušal obuditi s pulmotorjem v življenje, je mnenja, da se gre za zastruplje-nje z modro kislino. Dk je izvr- je nameravala nekega večera v (šila pevka samomor, je nevrjet-njegovi sobi, boječ se, da bi je ne no, ker je bila bogata ter uspeš-izdal dr. Nolten, ustreliti Ko ji'na v svojem poklicu. * je iztrgal revolver iz roke, se jej --r- orožje sprožilo in krogija ga je j Poročna postava v Wiscottinu. zadela naravnost v srce. Sodišče BKadisoii, Wis., 17. junija. — zelo dvomi o resničnosti te izjave, j Državno nadsodišče je proglasilo -7--j kot ustavno novo poročno po- ROJAK1 NAROČAJTE SE NA stavo, s katero se predpisuje, da "GLAS NARODA", NAJVEČJI morajo novorporočenei predložiti Trije mrtvi v vodnjaku. Driftwood, Pa., 17. junija. — Pri igranju !boleg zapuščenega, 23 črevljev globokega vodnjaka je padel 31-letni Harold Jordan v globočino. Njegov tovariš, 17-letni Rodney Joes mu je skušal priti na pomoč, a je tudi on padel v vodo. 55-lettni John Jordan, stric prvoimenovanega dečka, ki je slišal klice na pomoč, je prihitel obema na pomoč, a izmučeni žrtvi sta ga potegnili v globočino, kjer so utonili vsi trije. Ko so prišli na mesto drugi re-šilci, je bila vsaka pomoč prepozna. 'TEDDY' BOLAN. Najmanj tri mesece ne sme imeti nobenega govora. Reke so prestopile bregove. London, Anglija, 17. junija. •Specialist za bolezni v grlu, profesor St. Clair Thomson, je preiskan bivšega predsednika Zdr. držav in izjavil, da ima nevarno vnetje v grlu. Najmanj tri mesece ne bo smel javno nastopiti. Kot se čuje. se :ie bo vdeležil bodoče neu vorške governerske kampanje. Bolezen si je nakopal v Braziliji. Na zajtrku pri london-skem škofu se je Roosevelt izra- '■ — doginatično teologijo »o zelo malo zanimam, toliko več pa za njeno prektično uporabo. Stuttgart, Nemčija, 16. junija. Med zapadnim in severnim delom Nemčije je divjal včeraj grozen vihar. Reke so prestopil« bregove in napravile povsod o-gromno škodo. Železniška proga je na več mestih razdejana, vsled česar imajo vlaki velike zamude, oziroma sploh ne vozijo. _ Najbolj je še prizadeta okolica Kassela. Strela je ubila pet oseb. London, Anglija,. 17. junija. Delavke so napadle danes oddelek sufragetk, ki so nosile plakate z izzivajočimi napisi. Dve su-fragetki so tako" preteple, da so ju morali prepeljati v bolnišnico. Neka sufragetka se je sama privezala h kipu vojvode Wel-lingtonskega pred Kraljevo borzo. Na to je začela prositi mimoidoče trgovce, da naj se zavzamejo za zaprte sufragetk-e. Ljudje so se nekaj časa norčevali iz nje, slednič jo je pa policija aretirala. Berolin, Nemčija, .17. junija. V Lieherfeldu so postavili spomenik Ottu Lilienthalu, ki je rešil problem letanja po zraku. Nesrečni zrakoplovec se je leta 1896 ubil. Rocsevelt — kandidat. Baltimore, Md., 17. junija. — Na neki konferenci so pristaši i progresivne stranke pripoznali Theodore Roosevelta za voditelja in predsedniškega kandidata pri volitvah leta 1916. Peticija za prohibieijo. Olympia, Wash., 17. junija. — Uradniki protisalonske lige so vložili danes pri državnem tajniku peticijo za državno prohibieijo, vsebujočo 112,101 imen. Po postavi bi bilo treba le 32,000 podpisov. Premalo dopusta. Washington, D. C.. 17. junija. Včeraj je dospel iz Vera Cruza mornariški poročnik M. -B. Humphrey in se poročil z Ruth Boyce. Pri mladi ženi sme ostati samo 36 ur, ker pod nobenim pogojem ni mogel dobiti več dopusta. Skrben soprog. Washington, D. C.t 17. junija. Kapitan nekega carinskega parnika, Preston M. Ueberroth, je odpotoval iz Alaske v Philadelphijo, ker je njegoya žena obolela na smrt. Zdravniki pravijo, da bi ji le operacija zamogla rešiti življenje. SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. zdravniško spričevalo, pre dno se jim da licence. vožnja krasni in brzi prtrnib «VRtra American proge KAISER FRANZ JOS vpitje * soboto, dne 4. 1 -ožaf« do Trate «amt» 13 do do TrsU ali Reko Con« voznih listkov: do Ljubljane do Zagreba poaebaa ktainc (»ddelo* ni« U. la IEL iwmr*us*t) aonu« . jm $4.00 rej s« odraat«, » otroke polovic« Ta tddilvk lilaoaa priporočamo V«t«|» 'ora izvanredno ! da ne bo nihče več posodil Dom-Kopali so, nalagali in vo- ki so bili že zadolženi, zemljo, da je bilo veselje. Pa t A Krištof je imel drug načrt, podporna društva so nam ki ga ni hotel povedati prijatelju na pomoč. Društvo E- odvetniku Završkemu, in o kate-7 S. D. P. Z. je darova-J rem je hotel govoriti samo z ba-tvo av. Mihaela st. 40 ronico; bil jc prepričan, da mu J. p* $50. Nadalje je pojde na roko in da jo pridobi društvo prirediti zase. so v korist S. "No, kaj mislite, gospod Kri-' "Sedaj vidim", mu je segla v besedo baronica, ki je postajala nestrpna, "da se niste še odločili postati zakupnik naših posestev. Mislila sem, da je to gotova stvar ko vas je priporočal moj odvetnik." "Ne mislite, vaša milost", je hitel Domjanie, "da odklanjani to zakupnino. Samo ne želim kupiti, kakor pravijo, mačka v vreči, ker, odkritosrčno rečeno, moje materijelno stanje ni tako, da bi mogel vse to prevzeti na svojo škodo." "Kdo zahteva to od vas?" je skočila baronica na noge, govoreč dosti razdraženo. "Samo od vas je odvisno, hočete ali nočete? C'e nočete vi, se prijavi pa kdo drugi. In tako ne bo treba kupovati mačka v vreči, kakor pravite... Čudim se, da ste mogli kaj takega izpregovoriti. Tu so vam pod božjim nebom vidna in pristopna vsa tri posestva!... Poglejte jih ter sodite... Ako ste gospodar, uvidite takoj, da cena, ki jo zahtevam, ni pretirana." Domjanie je zapazil, da je san-guinična baronica razdražena nad njegovim obotavljanjem in da bi ga mogla, kakor je ona nagla v vsem, prav na kratko potisniti skozi vrata. In to bi bilo zanj zelo neugodno. Ni mu bilo toliko za^ nakup posestev, kolikor do tega, da si pridobi milost baroniee Pu- deneijane, o kateri je vedel, da ima največji vpliv na — Gito. "Naj se ne srdi vaša milost", je pričel Domjanie ponižno. "Ko bo cula vaša milost vso resnico i mojih ust, mi oprosti, da delani opreno v tej stvari. Pro primo: jaz nimam nič lastnega premoženja ; vse je le očetovo in dokler on živi, nimam službe; pro se-condo: imam dolg, ki največ pada na moje rame, iz časa, ko sem bil še častnik..." "Kaj mi to pravite, to že vse od preje vem", je rekla baronica jezno. "Hotel sem prepričati vašo milost, da imam mnogo razlogov za opreznost." "Cemu ste pa potem prišli?" se je zadrla skoro surovo baronica na plemiča, ki ga pa ni nič zmotilo. "Prišel sem, da stavim vaši milosti nek drug predlog", je odgovoril Domjanie z mirom, ki je imponiral baronici. "Kakor sem vas razumel, noče imeti vaša milost posla z upravo posestev. Naj vaša milost poveri to upravo meni za leto dni. V tem času se natančno poučim o vaših posestvih in morda se takrat pomeniva o zakupu. Kar se pa tiče vaše milosti, to vam jamčim, da dobite največje dohodke, kar je sploh le možno. In to bo znašalo gotovo več nego 2000 forintov, ki bi jih dobila vaša milost od zakupa." "Ali znate gospodariti?" je vprašala baronica naglo. "Ze od mladih nog sem se ba-vil z gospodarstvom", je odgovoril Domjanič, "in kakor častnik sem imel v Belgiji in Holandiji prilike mnogo videti in se mnogemu priučiti, o čemer še drugi ničesar ne slutijo. Priporočam se vaši milosti; inonam odkritosrčno reči, da mi izkaže vaša milost veliko dobroto, če mi izroči upravo svojih posestev, a zopet moram izreči, s svojo plemiško besedo, da se vaša milost ne bo nikdar kesala, da je to storila..." Baronica Pudencijana je bila očividno omehčana s tem Domja-ničevim razlaganjem. Govoril je tako ponižno in vedno je vpletal v govor besedi: vaša milost, da je to čez mero ugajalo gospe baronici. Nato se je skliceval na njeno velikodušje, rekši, da bi bila to zanj velika dobrota, če mu izroči upravo posestva. Prava ka-valirka ne sme nikdar kaj takega prezreti. Dobro torej, zadovoljna sem! Tem boljše, videli bomo. In o vaši plači vam že pove moj odvetnik. Zadovoljni boste; mi Pa-tačiči ne skoparimo, a tem bolj nas skubijo drugi, kjer le morejo. Več vam nimam sedaj povedati, nego to, da pojdete takoj na posestva. Završki vam vse pove in izroči. Stanujte v Kaštelu in glejte, da bode trgatev kmalu gotova. Pazite, da nam kmetje -ne pokradejo grozdja in da bo mošt dobro spravljen. Poskrbite za dobre kupce in prodajte ga čim preje; moj sin Adam mi piše z Dunaja, da silno rabi denarja, torej se moramo požuriti.... Vale!" Pri zadnji besedi je pomolila svojo močno mesnato roko Dom-janiču v poljub. Spoštljivo polju-bivši jej roko in priporočivši se, je odšel iz sobe. (Pride še.) jatelje, posebno pa Janeza Hab-jan in njegovo soprogo ter Janeza Kočevar z družino v Eveleth, Minn. Z Bogom do svidenja! New York, 17. junija 1914. Jožef Germ. Pred odhodom v stari kraj še enkrat pozdravljam svoje sorodnike in prijatelje v Gilbert in Sparta, Minn. New York, 17. junija 1914. Janez Vidmar. Thaw ne misli na beg-. Gorham, N. H., 16. junija. — Poročilo, ki ga je priobčil neki tukajšni časopis, da nameravam odpotovati v Francijo je podlo obrekovanje. Podal se bom samo v Pittsburgh, pa .še to ne prej, dokler ne dobim izrecnega dovoljenja. Tam bom ostal pri svoji družini iji se posvetil trgovini. — To izjavo je podal včeraj Harry Thaw. 50 milijonov kron škode je napravil mraz v prvi polovici maja na Nižjem Avstrijskem. Na Ogrskem je škoda še večja. Tudi na Moravskem so vinogradi popolnoma uničeni. Pred odhodom v stari kraj še enkrat pozdravljamo vse prijatelje in znance Sirom Amerike, posebno Jožefa Samsona z družino in družino Kunstel v St. Louis. M o. Z Bogom do svidenja! New York, 17. junija 1914. Janez Samson z družino. Marija Meden. Predno se podam na parnik "Martha Washington", še enkrat | pozdravljam z obali Atlantika vse} prijatelje in znance v Milwaukee, Wis., posebno pa Jožeta Sever z družino in vse one, ki so me spremili na kolodvor, veselo svidenje! New York, 17. junija 1914. Franc Osojnik. Kadar je kako drjgtvo namenjeno kupit; bandero, zastavo, regalije godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek srečnn in pman it:i ' n® kupite prej nikjer' da tudi meDe «cen« vpraSate. Upraiaeie srečno in Vag gtane ]e 2c> pa 8i bodete prihraniH dohirje r * "CJO Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328. POZDRAV. Predno stopim na parnik Martha Washington, pozdravljam vse znance in prijatelje, posebno pa svojo sestrično Marijo Samsa, bratranca Jožefa Žnidaršiča in družino Reharjevo v Clevelandu. Ostanite, zdravi! New York, 17. junija 1914. Andrej Smrdel. Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse prijatelje in znance žirom Amerike, posebno pa brata Andreja, Marijo in Frana Zakrajšek, Ivana Stopar, Jožefa Škrabarja, Jožefa Volka, A. PI a carja in Andreja Silo. Ostanite zdravi! J" 1 New York' 17. junija 1914. Luka Bun. Jožef Tominc. Frank Lipovec. Predno se podam na parnik, še enkrat pozdravljam vse znance in prijatelje na Aurori, Minn., posebno pa Janeza Giovani. Goodbye ! New York, 17. junija 1914. Anton Rigler. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse svoje prijatelje in znance v Indianapolis, Ind.,j posebno pa grocerja Alojzija Bučar ter mu želim mnogo uspeha. I Ob po vrat ku bodem zopet njegov] odjemalec, ker se mi je posebno priljubil, — saj ve, zakaj! New York, 17. junija 1914. Franc Foršek. Pred odhodom v staro domovino še enkrat pozdravljava iz obali Atlantika vse najine prijatelje in znance, posebno družino Gon-de v La Salle, 111., družino Sintic v Cherry, 111., družino Tomšič v Kewaunee,- 111., družino Fr. Čer-neta v South Chicago, 111., in vse one, ki so naju spremili na kolodvor. Z Bogom do svidenja! New York, 17. junija 1914. Martin in Helena Pittavar. Pred odhodom v stari kraj pozdravljam vse prijatelje in znance v Indianapolis, Ind., posebno pa svoja svaka Franceta Fon in Janeza Šturm z družinami ter vse tiste, ki so me spremili na kolodvor. Zdravstvujte do svidenja! New York, 17. junija 1914. Jožef Drešar. Predno se podam na parnik, še enkrat pozdravljam z obali Atlantika vse prijatelje in znance, posebno one v Herminie in Darragh. Pa., ter se vsem skupaj srčno zahvaljujem za izkazano mi naklonjenost v času moje bolezni. Z Bogom! New York, 17. junija 1914. Franc Mlekuš. Denar mečete proč! ako ne podpirate svojega rojaka. Pri mtni dobite izvrstno domače vino galon po 75c. in več. Pri odjemu več kot 10 galon dajem pc-pust, ter se posebno priporočam slavnim slovenskim društvam ob priliki kake veselice, tudi onim za svatbe. V zalogi imam izvratne domače ilobase in vsakon-stno grocerijsko blago, katerega ljubi na$ narod. Pošiljam denar na VBe strani svtta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glaa Naroda", prodajam in kupujem avstrijski denar. 8 tvrako Frank 8akser sem v trgovski zvezi. Upravljam vse v notarski po.0 00 Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena____70.00 Hromatično uglašena harmonika................................$ C-0.00 Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po $ 5.00 Za natančnejši popi* harmonik pišite na: |A LOIS SKULJ, P. 0. Box 1402, New York City. Predno se podam na to široko morje, še enkrat pozdravljam brata Marka Vidoviča, soprogo in hčerke, sestro Fani, svaka Josipa Čehar, Marijo Molk, Mat. Maren-tiča, gospo Novak z otroci in družino Petkovšek v Clevelandu, O., in se zahvaljujem vsem za njihovo postrežbo. Hvala tudi Feliksu Zurcu, ki me je v družbi drugih prijateljev odpeljal v avtomobilu na kolodvor. "Z Bogom! New York, 17. junija 1914. Anton Vidovič. Predno se podam na parnik Martha "Washington", pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa one v Chicagu, brata Janeza in njegovo soprogo Fany ter vse, ki so me spremili na kolodvor. Na veselo svidenje! New York, 17. junija 1914. Jožef Pečnik. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ! E==3®H«SI Pred odhodom v stari kraj pozdravljam vse svoje prijatelje in znance v Chicagu, 111., posebno pa trgovca Franceta Jurjovec, kateri je zastopnik "Glasa Naroda" in s tvrdko Frank Sakser v kup-z vašim predlogom", je rekla ba-'čijski zvezi, ter me v vsakem ozi-ronica, ne da bi dolgo pomišljala. I ru postregel v mojo vsestransko "Vi ste moj director honorum'zadovoljnost. Zahvaljujem se mu (upravitelj posestev) za eno leto; za njegovo uslugo in ga chica-če bom videla, da niste na svojem škim Slovencem najtopleje pripo-mestu, smo takoj narazen. Jaz.r°^am- ZAHVALA IN PRIPOROČILO. Mr. ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York, N. Y. Cenjeni:— Naročeno harmoniko sem prejel ; prav veseli me, ko ste mi poslali harmoniko prav po moji volji in tako zelo prijetnega glasu. Zagotavljam Vam, da Vas bom pri vseli tukajšnjih rojakih in tudi povsod drugod priporočal, Vam se pa za tako dobro postre-1 žbo kar najtopleje zahvaljujem in j ostajam Vaš prijatelj. Frank Kol ar, P. O. Box 201, Vandling, Pa. POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH GOLOBI prinašajo dolarj« kjer prinaša karetfna le cente; le malo kapitala potrebno: malo prostora; vtelej ograjeno; trsi takoj pri roki; pišite po majsko štev našesa liata: natančna pojasnila tamkaj; eenalOe.t^faU.l^fc \mmatl.Ve sem že takšna. To si zapomnite dobro." "Vaša milost, nadejam se, da boste z menoj zadovoljni", je rekel Domjanič odločno. New York, 17. junija 1914. Jožef Bernik. Pred odhodom v staro domovi no pozdravljam vse znance in pri-' KUPITI želim še dobro ohranjeni pisalni stroj s slovenskimi črkami. Kedor ga ima, naj se javi na naslov: John Selich, P. 0. Box 490, Jerome, Ariz. • (18-19—6) SKRANJSKIH KOSE V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer- :-: skem. Iste se pritrdijo na koseče z rinkcami. Cena 1 kose je 1.10. VF^ Kdor naroči S kos, jih dobi po $S.OO. V zalogi imamo tudi 0 □ klepalno orodje iz finega jekla; □ q cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c Naročilo je priložiti denar ali Postal Money Order. Ihb* 82 Cortlandt St-, : - : New York, N. Y. Barbka. Spisal Ivan Vuk. Takrat je biio Barbki, kakor da se je zazibala cerkev in tla »o zapletala velika okna. Zazdelo se ji je, Vidic obleko pod mrvo. Ko je on o tem izvedel, je izginil in bival na Koroškem in Gorenjskem pod ime-žiipanstva Št. Jur na ime Grebene. Dobil je tudi knjižico od županstva Št. Jur nai me Grebene. Lansko leto je zbolel na o-čeh in je bil prisiljen iti v bolnišnico v Ljubljano. Tu se je šlo zaradi plačila oskrbovalnih stroškov in se je tako dognalo, da je Rogelj Martin še živ, dasiravno je bil leta 1!>04 proglašen za mrtvega. Vse zaslišane priče nič pozitivnega ne vedo. Sestra Marija Rogelj pove, da je Martina, ko so našli obleko, vprašala: "Martin, ali si to naredil ?" na kar ji je dejal, da bi ji že povedal, da pa sedaj ne bo. Ko l>i mati zvedeli. da je Jože mrtev, bi od žalosti umrli — in je za hišo izginil. Od t ga časa ga ni več videla. — Katarina Papar pravi, da je obdolženec, ko so našli obleko, prestrašeno dejal: "Jezus, Marija! in je bolel pastirja podkupiti z denarjem, če nikomur nič ne pove. — Smol i e, Vidic in Eršte izpovejo, da se j;.' Jože par ilni pred smrtjo skregal in dejal, da pojde na sodni-jo, da njemu kot starejšemu sinu izroče posestvo. Obtoženec je posestvo prevzel pred Svetnico 1874 in se oženil, kar pove sestra Marija, Njej je izplačal 300 goldinarjev. Zaslišala izvedenca dr. Stra Sokoli v Španiji in na Portugalskem. Dopisnik ruskega "Sokola'' javlja, da obstoji že več let so-kolsko društvo v Barceloni, v glavnem mestu Katalonije. Ustanovil ga je zdravnik dr. Beneta Bavios, ki se je za sokolsko idejo navdušil na predzadnjem so-kolskem zletu v Pragi. Dr. Bavios je bil leta 1911 tudi v Zagrebu na hrvaškem sokolskem zletu. Xi izključeno, da se udeleži tudi letošnjega ljubljanskega zleta. Razen v Barceloni obstoje sokolska društva še v teh-le španskih mestih: v Kadisu, Malagi, I rumu, Gradalabarju in Sevilji. ('lani so Španci, Rusi, Cehi in po-samni Jugoslovani. Xa portugalskem so tri sokolska društva: v Lisaboni, Oportu in Cinputu, vendar pa se ne morejo uspešno razviti, ker jih vlada sumi, da so — re vol uci jonarne organizacije. P arije aretirali ter ga izročili zagrebškemu sodišču — Sodišče je revidiralo knjige hranilnice ter dognalo, da so knjige in bilanco že dvajset 1st ponarejal*. Aretirali so tudi prokurista Duzma-na. Polom hranilnice v Karlove u. Iz Budimpešte poročajo: Čeprav stanje karlovške hranilnice še ni popolnoma znazno, vendar je skoro gotovo, da deficit presega svoto petih milijonov kron. V interesu izvensodnega aranžmaja so izjavili člani ravnateljstva hranilnice, da bodo dali iz svojega tri milijone kron na razpolaganj-. Tudi hrvatska vlada namerava dati večje brezobrestno posojilo. Iz Zagreba poročajo: Polom j Se shajate! karlovške hranilnice je zavzel mnogo večji obseg, nego so prvotno mislili. Ko so se pokazale prve težkoče, je bila Prva lft-vat-ska štedionica pripravljena, pri-j Strokovne organizacije in alko- I' Nekaj besed, zlata vrednih, ki jih je govoril sodrug dr. Viktor na kongresu strokovnih organizacij 1. 1907. o alkoholu, objavljamo v resno nvaženje našemu delavstvu, ki ga ima vrag alkohol v krempljih. Sodrug dr. Adler je dejal: "Če pravi strankin program, da mora postati delavski razred duševno in telesno sposoben za boj, tedaj velja to preti vsem za zaupnike. Največji častni naslov je, ime zaupnika delavstva. Ali vsakogar mora prešinjati zavest, da je vreden tega zaupanja. Vlada nad samim seboj in hitra odločitev pri važnih in odgovornih poslih, to zahtevamo pred vsem od zaupnikov. Teh lastnosti pa ne sme razdejati alkohol. Nobenega spo-: ra ni bilo še v našem gibanju —[ od llauserja do Starka — da ne! bi bil igral v njem alkohol odlo-j čilne vloge. Mene niso napravili za abstinenta profesorji, temveč naši sodrugi, ki so mi napravlja-li žalost, stranki pa sramoto...7 * 1 Slovenski organizirani delavci! I Napodite vražji alkohol, pred-| vsem žganje, iz vseh krajev, kjer I EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU IVAN ZUPAN 821 CORTLAND ST. 1245 WILLOUGHBY INew York, N. Y. Ave., Brooklyn, N.Y. IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski ip^pir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imana parnika. Izdeluje razne prestave iz tujih jezikov. Obrnite se zaupno r.a nje^a, kjer boste točno in solidno postrežem. diru Pustite si doposlati ta krasni gramofon z 12 spevi za 30 dni na poskušnjo. Cortlandt Street Naš krasno ilustrovani katalog opisuje povsem natančno znameniti ustroj tega govorečega stroja. Povsem vseeno je, kje kupite. Ne morete si boljše izbrati stroja predno ne prečitate natančno tega kataloga. Pišite po ta ?enik, ki je zastonj, naravnost na THE GRAMOFON GO. New York City otujila Avstro - Ogrski ? Vseueiliiki profesor na vseučilišču v Bukarešta Kmanuel An-tonesen je poslul te dni v javnost članke, v katerih razlaga razloge, ki so povzročili, da so se tisti prijateljski odnosa j i Rumu- mu razvoju narodov v državi, k njihovi zadovoljnosti in sreči? Profesor Antonesen odkrito kaže na rane, katere je treba izrezati: Milemu narodu se ne sme pustiti, da - svojo prepotenco napravi nezadovoljne ostale, ki tvorijo večino v državi. Ramuni ne puste, da hi državna meja bila za ■•.mu » vn iivu vil . mi in- ----- •• w — L * k " * 'J'""-? i 4 * I sek in dr. Buli izjavita, da so se skočiti zavodu na pomoč. Ko pa j Jožu pretresli možgani je vsled dala stanje zavoda natančnej- tega krvarenja nastopila smrt. še preiskati, se je pokazalo, da Radi zmedenosti obdolženca pa si nista edina. Dr. Strašek trdi. da je normalen, ker je umor tako preudarjeno napravil, dr. Buli pa izključuje to. Tako zmeden nj gre za plačilne težkoč-e, po vzroeene od normalnih in kup či j skill izgub, marveč da je za-j vod žrtev špekulacij ravnatelja Hermanna, ki je že več let vsem nije do avstrijsk- države, ki so njihovo narodno kulturo in nji bili za Luegerja v najlepšem razvoju, popolnoma ohladili. Kijub vsem nailam in siinpati- hov narodni razvoj — koliko bolj smešni kot Madžari so koroški nemški naeijonalei in tisti, jam do A vstro-Ogrske pravi pro- i ki njihov sistem podpirajo, ako fesor Antonesen — se je narod-' hočejo, da sf slovenski narod in na čast :j in pol milijona ogrskih »jegov razvoj mora nehati to-Kumunov vedno žaliia in to brez j stran Korotana in da se Sloven-ozira na to, da je vseh Rumunov Cl v državi ne bi smeli svo- 14 milijonov, torej dvakrat toliko kot je Madžarov. Spomnili bodno razvijati; Tudi v Avstriji je treba istotako nujno kot na smo s«- na to, da so rumunski čas- Ogrskem nastopiti, v korist dr- nikarji v Ogrski obsojeni skupno na 117 'let zapora. To se nam je na Ogrskem dogodilo v dvajsetem stoletju, ko je naša doitio zave proti vsem, ki z narodnim šovinizmom enega naroda ne kažejo nobenih nesebičnih ciljev za skupnost in srečo države, ki vina 37 let Avstro-Ogrski izka- J° mogoča le v zadovoljnosti vseh zovala zvesto prijateljstvo. *^vljub "jenih narodov. Zdravilo za dr-temu dolgoletnemu prijateljstvu žavo se imenuje: enakopravnost! ni 3 in pol milijona ogrskih Ru inunov dobilo več nego btiri gimnazije. Od Avstro-Ogrske nas je odtegnilo, ker Dunaj trpi, da iz-vestni madžarski krogi ne vodijo avstro-ogrske, nego imperialistic* no madjarsko politiko. Naj se zato nihče ne čudi, ako se je romunska kulturna liga, ki je dovolj dremala, zbudila k novi delavnosti. Za nas, ki stojimo izven A vst ro-Ogrske, tvori ona samo eno državo, ne dveh, pa ne uvidevamo, zakaj se trpi, da notranji dualizem meče svoje sence tudi na zunaj. Dunaj bi moral že davno preprečiti naivni eksperiment z narodno madžarsko državo v Ogrski. Manjšina sedem milijonov Madžarov ne bo ob pro-bujajoči se narodni zavesti ostalih pet ogrskih narodov mogla udušiti narodne individualnosti duš. Madžari pač sami ne bodo verovali, da bi imeli več moči kot Nemci v Avstriji. Nevarno je tirati narodnosti, ki že od nekdaj iive v državi, do prepričanja, da država ne pripada vsem narodom, ampak samo eni narodnosti, nevarno je, te narode pritl-rati do tega, da jim nobena u-redba države ni draga in k srcu prir&stla. Ogrska ravno tako greši proti dražavnemu pravu, kot je Turška grešila proti mednarodnemu pravu. Ali se na Ogrskem niso še nič naučili iz zelo poučnega primera s Turško? Ru-muni in vsi narodi v Avstro-Ogrski imajo pravico, da se kultura vsakega naroda spoštuje, ker kultura ni lastnini (posameznih držav, ampak posameznih narodov. Duša posameznega naroda ne pozna nobenih državnih mej, ona je samo dolžna, da spoštuje interese države, v kateri živi, z druge strani ima pa pravico, da ae svobodno razvija___" To je precej odkrito rečeno. Profesor Antonesen je preskrbel bodo zn njegov članek zazna- ■s." Temu se upira namestnik državnega pravdništva dr. Hočevar. Sodišče je sklenilo, da se obravnava preloži in da se Rogelj izroči v opazovalnico. Bratomor pred 30 leti. Pred novomeško poroto sedi na zatožni klopi Martin Rogelj, rojen dne li. novembra 1849 v Peklu, obtožen, da je v noči od 5. na 6. deeembra 1873 zahrbtno umoril svojega brata Jožefa. Rogelj se zagovarja, da je oče, zapustivtši posestvo svoji ženi, slednji naročil, da mora posestvo izročiti njemu ali Jožefu. Radi tega je prišlo do prepirov, posebno takrat, ko je prišel Jože od vojakov ter zahteval, da mu mati izroči posestvo. Radi tega je sklenil, da brata umori. Dne 5. deeembra 1873. se mu je nudila priložnost. Brat Jože je bil nekaj vinjen in šel spat v posteljo. Martin je čakal na svoji postelji, ka-icra se je nahajala v istem hlevu, dve uri, da je brat trdno zaspal. Šel je po poleno, se vrnil k bratovi postelji, prižgal luč, da se je prepričal, 6e brat dobro spi in da bi ga dobro zadel. Brat je spal ne desni strani. Martin je zamahnil s polenom in brata močno zadel na levo senve. Brat ni dal glasu. Da bi bil brat gotovo mrtev, ga je udaril še parkrat s polenom po glavi, da je tekla kri iz glave na posteljo. Mrtvemu je potegnil čez glavo čebelarsko kapo, da ne bi kri kapala in ga nesel pol ure daleč v hrib. Tam je mrtveca slekel, ga položil v neko jamo, katera se nahaja že od pamtiveka tam, ga položil vanjo, zavil ledja z vrečo in ga pokril s smrečjem ter potem s prstjo. To je storil, da bi brata težje spoznali in da bi truplo prej strohnelo. Potem je šel domov, pokril sledove krvi z gnojem in bratovo obleko zakril v mrvo da bi se mislilo, da je brat odpotoval. seveda ni, da bi vsaka njegova , sis>ematitno prikrival stanje za-kretnja in dejanje v oči padla, voda. Še zadnja bilanca je kar toda omračenost nastopa perijo- najugodnejša in nihče ni slutil,; dično. Bilo bi najumestneje, če:»la je hranilnica pod ruinom. Vsi bi se izročil psiliijatrom v opa-jso ravnatelju neomejeno zaupali, zovanje. I Tudi on je znal odstraniti vsak Zagovornik Smola, višje sodni' dvom. Izgube vlagateljev in last-svetnik v pokoju, predlaga isto.; nikov depojev cenijo na pet milijonov kron. Vsi depoji so izginili. celo oni iz jeklenih shramb (safeilepots). Vsled tega je mnogo premožnih rodbin skoro uničenih. Tudi mestna občina kar-lovška je prizadeta, ker je imela skoro en milijon vlog v hranilnici. Sanacija^ zavoda je skoro izključena. Le če bi člani upravnega sveta dali potrebni denar na razpolaganje, da se pokrije vsa škoaa, bi bila sanacija mogoča. Baron Ludovik Vraniczany hoče baje dati dva milijona kron, kar pa še ne zadošča. Polom hranilnice bo vpropastil tudi mnogo tvrdk v Karloveu in po vsej Liki. Tudi mnogo nfanjših zavodov v Liki bo oškodovanih. Ravnatelja Ilermanna so zaradi sle- Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. "Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. □g I 1 □EJ ■ ■ □0 Slovenska unijska Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v nnijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in s vsem tiskarskim materij slom in je največja slov. mrfjeka tl«brM, NAJNIŽJE CENE • vsem tiskovinam za vsako drtdtvo, trrovca ali ▼•dno pri GARANTIRANO MO da ste zadovoljni s tiskovino in da so izdela nstsrfno, fcmhor želite. Prodno so obrnete kaaa drugam, pilite k nam po ceno za vsako tiskovino, ki jo pot« Pri nasjo CLEVELAMMA lAMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 St Chr Aft, QenbnJ, Oto n, ..-■- -.----M,-.........J. . ■ KAJ JE" TOR"? Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih beced. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno. Pulmotor je pomembna beseda ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod. Čitajte razlago te besede v Dictionary pulmotor (pul-mo-ter) je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih zastrupi jen ja s plinom, lizolom, pri vtopl jenju, električnih udarcih, oslabijenja v narkozi, prekinjenju dihanja itd. Teža aparata znaša 46 funtov; delovanje obstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča. GENUINE LIMP LEAT'.ER Knjiga J novih besed, novih idej, novih prikazni Posebno na krasno strani in na lepo vezbo opozarjamo ■ ilustrovane Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev. 98c. za $4.00 knjigo 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo Denar poSljite po Money Order ali v znamk sh Rajie Money Order. GREATLY REDUCES 51ZEOFTHES4.00 BOOK. Poglejte kupon na 5. strani. — Le 6 jih je treba. ZDEUTEV SE VRŠI VSAK DAN PRI NARODA" NOVICE IZ STARE DOMOVINE. GLASXABODA18, JUNIJA, 1914. Da bi se pa IT ' KJL1KJ8KO, | na Terezija Mule, ker je zavžila N«sreča pri telovadbi Gimnazi- neko strupeno rastlinsko seme. ,j< - III. !';».-. rtula 14 U-t n i Fr. Zaje,1 Obsojen je bil od novomeške projeii.v Marijanišča v Ljubljani porote ožeujeni delavee Janez Pi-j<* JH. maja pri telovadbi priso- skule iz Zbur zaradi nenravnega stvoval metanju kopij. Gledal j« čina na 2 leti ječe. ob strani, pri tem pa inu je vsled j Požar. V lirodu pod Šmarno n< sr«'< n.'£a naključja priletelo poro je začelo 5. junija dopoldne hi« kopje v glavo in mu prebilo' poreti v delavnici mizarskega lobanjo. l'r»-p<*ljali >o ga v bolni- mojstra Mihe Kopača. Kakor za-eo, kj»* j«* pa naslednji dan zju- trjujejo, so se vnele saje. Požar t raj umrl. se je hitro razširil ter vpepelil 2 Pet rudarjev pedsutih. Iz Za-.bisi in en pod. Škodo cenijo na gorja ob Savi poročajo: Dne 30. 4000 do COCK) K, ki ni popolnoma maja j<» v Kisovškem premogoko- krita z zavarovalnino, pu podsulo pet rudarjev, ki pa' Na tuje stroške sta hodila po >o jib po triurnem kopanju sreč- svetu ter pri raznih županstvih š«' /i\»* rešili. Kopali so do jemala podpore na račun svojih njih v daljavi .'to metrov .Dva sta domovnih občin Ivan Kušar. roj. bila popolnoma podcata. le glave sta imela proste, in ta dva bi ne bila ver dolgo živela, če bi se taka hitra re&itrv n«* bila posrečila. Ostali trije pa so bili podsuti na ta način, da so imeli krog sebe precej prostora in bi po mnenju tozadrvnih veičakov lahko živeli. souo(ra vandrovca, ki niso mogli, niti znali pomagati, opravila. S koščkom mesa se je zadavil. Xa čuden način j»> prišel ob svoje j življenje 60letni hlapec Ant. Sti-___ - - svoje opoldansko s!ama gostilni je s takoj pan v Trstu, kosilo v neki ker mu ta ni hotel dati denarja za tov- *>koda znaša nad G00 K, a o nase'ijenih vtem kraju in so zadovoljni t atn -ni »n O in «:n -n aV\ ortn ol n/1 i _ \T i »w t n n~. 1 in pijačo. Iz Blaribora. Ko je 28, maja vozil tovorni vlak na mariborski gl. kolodvor, so opazili železniški u-službenci, da se z nekega voza kadi. Vžgala se je slaina. s katero je bil voz naložen. Minimax-aparati so čisto odrekli, zato so morali voz hitro odpeti in gasiti z vodo. in voz sta uničena.— Obe- . , .. .. , , ..... |Sil se je bivši Seherbaumov portir u^*-1 naglico zavzival. da mu je koseek , . - - , .;( ... ., .. J i Jet stari t-r. Klampfer v sto- leti mesa prišel v saiunk. Navzoči mu • m ** , -- - ' 1 1 jem stanovanju. 1 estament je na- , , . , pisal s kredo na omaro. — Drava tako da se je zadušil, zlasti ker ^ nmAtL preplavlja že bre. je tnui reailna postaja prišla pre- {►oziio. Umrl je v Pulju cesarski svet- »ia •'»!. maja beračila po gostilnah. Pc nesreče ni postil j on. :t!Metni Martin Bizjak, poljanski p osti- lj. ii, je 1. junija vozil pošto izjnik Andrej Cusner, finančni nad-< ioreiije v.t^i v Jskofjo I^oko. Ker komisar v jiokoju. I . i- I»i!a p..>ia prena{>olnjena. PcIzkušen samemer. V Sočo je . mi d vožnjo odletel z voza in skočila pri Gorici 201etna Rafaela ■ kolo voza, ki je bil polnlSosson. Potegnili sta jo iz vode ranjenega m» prepeljali v deželno biilnišnieo. Vlalc povozil želeanškega. čuvaja. .VJletni železniški čuvaj Ma-tevz Dagarin iz Cernivca. občina M«>šnj«\ je 1. junija popoldne šel po /.»-lezniški progi med Radovlji-eo in Otočami. l>ošli vlak, ki ga pa ni čul, ga je podrl iu mu odtrgal < les no roko. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. Umrl je na Premu 2. junija posestnik Anton Dekleva (Jurca), predsednik kraj. šolskega sveta in bivši župan, po kratki mučni potnikov, slo preko glave. Težko t dva mladeniča, ki sta prišla ravno mimo in slišala vpitje. Odpeljali so jo na njen dom. Vzroka p o izkušenega samomora dekle noče povedati. V Bačo je padel pri Iludajužni neki kletni otrok in bi bil sigurno utonil, da ga ni še pravočasno potegnil iz vode Fran Kemperle. Gad je pičil v Koritnici Dietnega učenca Jakoba Šorli na levi roki. Roka inu je močno zatekla in so ga šelv tedaj spravili v goriško bolnišnico. V gTeznici sta se skoraj zadušila v (joriei neki Anton Gravnar in njegov nečak. Nečak se je nam bolezni v r»S. letu starosti. HiL je I reč spustil v greznico, da izvleče po naravi čvrst mož, prava kraška korenina. Krepko je prenesel vse napore bosenske okupacije kot cesarski lovec. Trikrat je bil v Ameriki ter si je s tem opomogel in ustanovil trden dom — za-\etje deveterim otrokom. Umrli ».o v Ljubljani: Viktorija IVsiak, vdova sodnega svetnika. HO let. — Marija Rregar, dninari-ea-hiralka, M let. — Ivan Ijebez. delavčev sin, 3 mesece. — Ivana Koželj, delavčeva žena. 41 let. — i van a n, posestnikova žena, 35 l«*t. — Doroteja i^kerjanc, zaseb-nica, .12 let. — Karel Žohar, og-njeničarjev sin, 5 minut. — Ka-rolina T ravnice k, žena zasebnega uradnika, M let. — Marjeta (Jol-majer, šivilja, 74 let. Umrl je v ljubljanskem I^eoni-š«u v visoki starosti 80 let Matija Kraje, posestnik in trgovec pri < erknici. Pokojnika so prepeljali v Grahovo, kjer so ga 5. junija popoldne položili k večnemu počitku. Matija Kraje je bil inož stare notranjske korenine, poštenjak vseskozi, odločen narodnjak in prepričan naprednjak. Szebmo poroko sta 3. junija praznovala v Ljubljani pekovski mojster Peter Pire in njegova so-proga 1'rsula. Saznomcr. Dne 3. junija ae je v ljubljanski hiralnici obesil slaboumni Jožef Virant. Zastrupljen j«. Dne 3. junija je rla v Puuobu pri Ijožu atirilet- iz nje škaf, ki mu je padel notri. Stric mu je hotel pomagati, a sta oba obtičala v greznici. Na njune kliee so prišli ljudje, ki so jih z veliko težavo rešili neprijetnega položa ja. Trije samomori. 20. maja zvečer se je v Trstu ustrelil Peter Barberič ter obležal na mestu mrtev. — Na Opčinah si je isti večer pre rezal žile IJoyd o v agent And. Sepič. Prepeljali so ga v smrtno-uevarnem stanju v tržaško bolnico. — Skoraj ob istem času je v samomorilnem namenu izpil v Trstu 181etni Angel Kabro nekoliko žveplene kisline. Prepeljali so ga v bolnico in bo okreval. Vlom. V tovarno likerjev in trgovino z vinom K. Pfeifer v Barko vi jah so vlomili v noči na 30. maja neznani tatovi, prevrtali blagajno in odnesli 1260 K. Na licu mesta so pustili električno žepno svetilko in majhen sveden. Tvrdka bi morala 30. maja s tem zneskom plačati delavce. Zavarovana je tvrdka proti tatvini z vlomom za znesek 1000 K. Tatvina. Trgovcu Virgiliju Car-liniju v Trstu «»o odnesli tatovi v njegovi odsotnesti 350 K. Na sumu. da sta izvršila ta obisk, sta sinova vratarice iste hiše, kjer stanuje Carlini. Oba so aretirali. 131«tna tatica. V Trstu so aretirali neko 131etno dekletce, ki je služilo kot pestunja pri Valeriji Grubišieevi ter ji ukradla 2 zlata gove. Pri stavbi elektrarne na Fa-li je reka napravila precejšnjo škodo. Iz Brežic. Šofer graščaka Pon-graca i/. Zagreba je vozil pred kratkim silno naglo s kolodvora proti mestu. Nasproti je privozil hlapec Poljanee s tovornim vozom. Konji so se drvečega avtomobila ustrašili in voz je šel Po-Ijaneu čez noge ter mu jih je stri. ko&oSko. Velike pevodnji Kakor se po roča s Koroškega, pojenjal je dež in padajo reke počasi. Iz Beljaka se poroča, da je pri tej povodnji dosegla Drava dosedaj najvišjo stopinjo nad normalo. to je 4 m. Po Zgodnji Dravski dolini je Drava preplavila vse, kar je le količkaj nižje ležečega. Deželni predsednik pl. Fries-Skene se je odpeljal iz Celovca v oškodovane kraje, da se prepriča o velikosti škode. Večerja za 800,000 kron. Na Koroškem ponesrečeni dunajski športnik Teodor Dreher, ki se je, kakor znano, ubil pri avtomobilski nesreči nedaleč od Celovca, ni bil samo strasten avtomobilist. marveč tudi velik zapravljivec. Tako je bil na primer pred dvema letoma po zimi na Brionskih otokih. Ker mu je bilo grozno dolgčas in je hotel imeti za vsako ceno družbo, je brzojavno povabil dvanajst svojih najboljših prijateljev in dvanajst dam na večerjo. Njegovi prijatelji so bili deloma na Dunaju, deloma na Rivieri; osem dam je prišlo z Dunaja, tatu nimajo še nobene sledi. — V j z zemljo Št. Petru pri Celovcu so prijeli te'T 5 Podnebje je zdravo in prijetno. 1 Izvrstne pitne vode dovolj za Ijudij in živali. 6. Ta zemlja leži okrog 2000 prebivalcev broječega mesta Phillips, ki ima dobre železniške zveze na vse strani. Po kakovosti je rujava prst. pomešana s črno. Na njej izvrstno vspevajo vsi pridelki, ki rasto po drugih delih te države. 7. Skoro na vsakih 4 ) akrih je dovolj lesa za vso domačo uporabo in tudi za na prodaj. 8. Ta kraj je še nov in se je pričel šele oipirati; zato so cene rizkeinvse prilike so odprte: ne zamudite jih. 9. Imamo tudi par osemdesetakov (80 akrov), na katerih že stoji hiša in stala, in je kakih 20 akrov že očiščenih, na prodaj po jakt^nizki ceni. Ako hočete dobiti katerega izmed teh, potem ne odlašajte niti tedna, ker sicer bo prepozno. 10. Ako ni vse to resnica, Vam povrnemo vse stroške, ako pridete pogledat. 11. Po vseh večjih naselbinah rabimo zastopnike. 12. Naznanite svoj prihod. Pišite po druge informacije na lastnike: WEST BISSELL CO. (SLOVENIAN DEPARTMENT) 1400-1402 First National Rank Bldg MILWAUKEE, WIS. dni 541etnega Ivana Kreuzerja in 561etnega Marina Janeša, ki sta v neki gostilni, ko sta bila sama v sobi, ukradla več perila, ki ga je Janeš odnesel v neki vreči. Med tem časom je skušal Kreuzer ukrasti v bližini gostilne tudi neko puško, a so ga zasačili. Oba so aretirali in oddali sodišču. Umrl je v Celovcu Ervin Knoch, kojega truplo so prepeljali v Curih v Švico, da je tam sežgejo.. — Umrl je v Celovcu Bogomir vitez pl. Schludermann, star 01 let. c. kr. poštni liadkon-trolor v pokoju. tJmrla je v Tkvah 25. maja Marija Krat, podomače Mrčulova v 40. letu svoje starosti po kratki bolezni; zapušča moža in pet nepreskrbljenih otrok. V večnost je odšel stari Blatnikov oče iz Zablat. Mož znaeajen je bil neustrašen, kadar se je šlo za slovenski narod. Taki možje zaslužijo največje spoštovanje. Pokopali so Aleša Gregorna. posesti s.a v Dulah. Smrt imenovanega je naredila zopet eno vrzel v vrstah mož, katere je štel na taboru v Šmihelu dr. Krek v četrto vrsto; bil je namreč oni, katerega niso ustrašili neuspehi pri delu za slovensko stvar. Dasi že skoraj 80 let star, udeležil se je vsake volitve. Poizkušen samomor. V Št. Ru pertu pri Celovcu stanujoča Magdalena Scliwarz se je 22. maja o-pekla. ker je hotela zavoljo revščine izvršiti samomor.. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. Cvetlični dan. 23. maja popoldne je bil v Celovcu cvetlični dan. Šolarke so prodajale cvetlice na korist nepreskrbljene mladine. Nabralo se je 2535 K. i i i i i i i s i i i i i i i i i i je največje zlo za vsakega človeka, posebno pa za delavca, zato je dolžnost vsakega da svoje zdravje čuva, brani telo snažno in zdravo, in če se pojavi kakšna bolezen, da isto takoj v početlcu prične zdraviti. Pri naročilu zdravil je treba biti previden, ker danes je mnogo brezvestnežev, kateri izkoriščajo bolnike, posebno angleščine nezmožne priseljence iu delavce. — Tisoče previdnih rojakov se v zadnjem času obrača na svetovno znano lekarno * J i M) PARTOS v New Yorku. kjer dobijo za vsako naravno bolezen poskušena in od najboljših zdravnikov priporočena zdravila za jako nizko eeno kakor: PA RTOLA za čišCenje krvi in želodca ter redno stolico $1.00,-5 za$4.00 PAKTOWILL za 2e'odčne bolezni PAHTOHEKB za bolezni na ledicah ^ RHtUMA-BALSAM & POWDER za revmatizem in kostenico PA RT OG LO K Y za živčne bolezni, slabost in elabo spavan je PARToCOUGH za kašelj, prsne in pljučne bolezni PARTCCURA zoper glavobol PAKTOLIN zop*r izpacanje in za pora^čanje las ERLAUER WATER * POWDER za očesne bolezni PARTOCYL za kotno srbenje in mazulje PARTOSWEAT za potenje nog PARTO-RISQUITS za sifilis TRIPLETS Ko. 1. za akutno fcapavico [triper] ,, 2. ,, zastarelo ,. ,, ,, ,, 3. polncijo ali ^ubitek semens ,, ,, 4. ,, beli tok žen PARTOPRACK z^per onanijo in plato mežko naravo PARTFCREAM i SUAl' za one, kateri imajo ma- znlie po licu in one, kateri žele iuieti j^a.lko kožo 1.00, 5 za „4.00 ELSAWATER zoper osivele las« „ 1.00, 5 za „ 4.00 ,, J.OO, 5za„4.00 „ l.U«i, 5 >a ,,4.00 ,,2.00, 3za „4.00 1.00, 5 za „4.00 „ l.OO, 5 za„4JjO „ 1.00(5fa „4 00 ,, 1.0", S za,.4.00 ,, 1.00, 5 za„ 4.00 „ 1.00 uza ,, 4.00 1.0<1 5za ,, 4 OO ,, 4.00 , 2.00 „2«»0 „ 2.00 2 00 „ 1.0O, 5 za „ 4.00 Nadalje vse, kar se v jed ni moderni lekarni dobiti zamore. — Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj in zdravila poštnine prosto. — Pisma pišite v slovenskem jeziku ter naslavljajte na: THE PARTOS PHARMACY, 160 - 2nd Ave., New York, N. Y. ^ C^y. c^tf % % % % % % % % % % % * * % % % I * * & ZA SAMO 1 DOLAR DOBIT ATE MESECE VSAK DAN GLAS NABODA" SKOZI DAROVI za štrajkarje. Kaylor, Pa.: Janez Kozjek $1. Odposlali $63.50 ček na: Slovenian Strikers Relief Committee, P. O. Box 1181, Pueblo, Colo. Uredništvo Glas Naroda. KUPON — za — Premier Dictionary 18. junija 1914. Ime................................................................ Mesto ........................................................... Država.................. Največ denarja iz Amerike nalaga se v MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Deaanu promet koncem leta 1913 je znašal nad Hranilnik vlog nad 43*5 milijonov kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 1L O 700 milijonov kron. Rezervnega zaklada nad 1,330.000 kron. 4% O Opomba. Slovar je pisan le v angleškem jezika ter je torej dober le za one, H razumejo angleščina. Poštnino ae zaračuna posebej, ker je knjiga obširna. Zrn poštnino jcprilofiti: Zrn 1. in 2. »e; n 6. pu 26e; za 7. pas 3lc; c;n3.pul0e;n4.pulSe:n&pH pas 36c. — Za dm Bfvleaa kraja isve a pofttL brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi Izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja ▼ to hranilnico. Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let FRANK SAKSER, 6104 St. Cl&ir Ave^ N. CLEVELAND, 0. _GI>AS NARODA. 38. JT7NTJA, 1914. (Nadaljevanje.! In na njegovem grdem obrazu se je opazilo zadnje drlitjaje Čutne pohotnosti. Dasi je že stal z obema nogama v grobu, ki mu ga je izkopala njegova blazna strast, mu je še vedno slikala blaznost bujne slike pred očmi. "Oh!" vzklikne že težko sopeč. "Te ženske! te ženske! Toda tiho! Ostati mora tajno. Pobožen mož sem! — Ostati mora tajno. — Oh, tu so tri — tri. — Kaj pravi ta-le? — Jaz sem Lojzika Morel. — Da, da, — Lojzika .Morel ,— vem. Dekle sem nizkega stanu. — Glej, Jakob — kako bujuo se mi sipljejo rjavi lasje po ramah. — Moj obraz Ti je vseč in lep. — Vzemi ga in obdrži! — Kaj mi daje? — Svojo glavo, ki jo je odsekal krvnik. — Ta mrtvaška glava buli vame. — Ta mrtvaška glava govori — njene modrikaste ustne se premikajo — pridi! pridi! pridi! — Kako Cecilija, — ne, nočem, — ne inerem, hudič, — pusti me — poberi se izpred mene, — poberi se! — In ona druga? — O, ta je lepa! — divua — krasna! — Jakob, — jaz seru vojvodinja — Lueenajska. — Poglej — moj božanstveui stav, — moj nasmeh, — moje držo vi te oči! — Pridi, — oh, pridi! — Da — pridem — Toda — počakaj! — In ta-let — Ta-le, ki skriva svoj obraz? Ah, — Cecilija! Cecilija! — Da — Jakob — jaz sem Cecilija. — Tu vidiš — tri graeije, — Lojziko — vojvodinjo in mene. — Izbiraj! — Lepotico iz naroda, — boljarsko lepotico — divjo krasotieo iz juga. — Peklo z nami — Pridi! pridi! — Peklo z Vami! — Da!" krikne Jakob Perrand, se dvigne na kolenih ter iztegne roke po teh slepljivih prikaznih. Na to mu zadrgeta celo telo in omahne vznak strpnelo in kakor brez življenja. življenje tega nestvora je pojemalo ob zadnji in grozni prikazni, kajti mrmraje so se mu privalile besede iz ust: "Črna noč! — črne pošasti — in kovinasti skelesti, razbeljeni v peklenskem ognju — me objemajo, — in njihovi goreči prsti — meso se mi evre — mozeg mi gori — požrešna pošast — ne! — ne! — Cecilija! — Og* nj ! — Cecilija!" To so bile posslednje besede notarja Jakoba Perranda. Rudolf se je odstranil trepetajo. t i V. Bolnišnica. i Spominjamo se še, da so prenesli Marijino Cvetlico, rešeno po Volkulji, v pristavo doktorja Griffona, zdravnika v civilni bolnišnici, kamor hočemo popeljati cenjeno eitateljstvo. Učeui doktor je imel bolniške dvorane za nekakšna poizkuša-lišča, kjer je izvajal na revežih poizkuse in jih potem vporabil pri svojih bogatih paeijentih. Ce se je hotel n. pr. prepričati o učinkovanju novega načina zdravljenja, potem si je izbral gotovo število bolnikov ter jih zdravil nekaj po stari, nekaj pa po novi metodi. V marsikaterih drugi! slučajih je prepustil vse drtige bolnike izključno le naravnemu zdravljenju. Potem je prežtel preživeče ter tako ugotovil uspehe ali neuspehe nove metode. To so bili grozni poizkusi, tako-rekoč človeške žrtve na žrtveniku zdravniške vede. Ali doktor Griffon še niti mislil ni na to. V očeh tega kneza znanosti so bili bolniki v njegovi bolnišnici le subjekti njegovega proučavanja, njegovega preisktiševanja. In ye je zasledi • v svojih poizkusih nova odkritja, tedaj je bil ponosen na to kakor vojskovodja po zmagi, ki je zahtevala veliko množico mladih življenj. Nič otožnejšega ni kakor bolniška dvorana ]>onoči. In tu se hočemo nekoliko časa pomuditi. Ob mrkih stenah, na katerih so vdelana kakor v ječi zamrežena okna, stoje po dolgem postelje v dveh vrstah. Ves prostor razsvetljuje napol mračno iznad stropa viseča svetilka. Zrak je zadehel, težak in zoprn. Zdajpazilaj motijo to nočno tišino ječeči vzdihi bdečih bolnikov. Nato je vse spet mirno in tiho, in sliši se le monotono in pravilno tikatanje velike ure, na kateri se je pomikaL kazalec bolnikom neizmerno počasi. Na obeh koncih je bila ta dvorana skoraj Čisto temna. Naenkrat se začuje odtam šum naglih korakov. Odpro se vrata. katera pa se j • spet večkrat zaklenilo. Usmiljenka z belo hav-l»o na glavi, oblečena v črno obleko in s svetilko v roki, stopi k eni izmed zadnjih postelj v desni vrsti. Nekateri bolniki se prehude, se vzravnajo napol po posteljah ter prisluhnejo. Kmalu nato se odpreti obe krili velikih vrat. In noter stopi duhovnik s križem v roki, in obe usmiljenki pokleknete. V lučinem odsevu ob tej postelji se vidi duhovnika, kako se skloni čez ležišče brezmejne bolečiiie. Besede, ki jih izgovarja na-tihoma. zatonejo v nočni tišini. CVz četrt ure dvigne duhovnik konec rjuhe ter pregrne pojem posteljo popolnoma. Nato odide počasnih korakov. I smiljenki molite še nadalje kleče poleg tiste postelje. Nato se spet vse zavije v plašč miru in tišine. Neka bolnica je izdihnila pravkar svojo dušo. Med ženskami, ki niso spale in so opazovale ta nemi prizor, ao hi}j\ tudi tri osebe, kojih imena so nam tekom naše povesti že znana: Gospica oIis. Minn. 21 Hospital St. Montreal, Canada. Koledaijev imamo ▼ salogi le ie nekaj sto in kdor rojakov ga nima, maj aa podviza zanj. Letošnji Koledarje zanimiv in bolj obsežen kot dragi letniki Cena ni je • poitnint vred 25 centov. Blovenie Publishing Bo, 32 Cortlandt St., New York City COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba.) r Direktna črte do MAVM, FAJtHA, iVICS, INOKOSTA in Li UBIJAM. Poštni parniki so: -LA PROVENCE" TIASAVOIE" "LA LORRAINE" "LA FRANCE"' mm dwm vijaka !%a dva vijaka •a dva vijaka ■■ (tiri vijaka Podpisaai je iznaiditeli naiuspešnej -še tinkture na svetu Alpen-ti nit ture in Alpenpomade - Ženskam in moškim, kateri jo rabijo, zrastejo v šestih tednih lasje popolnoma. ne bodo Izpadali in ne bodo osiveli. Ravno tako zraste močem v testih tednih brada in brke. ki ne bodo Izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem, kostibol. tr-Kran je po rokah, nogah in hrbtenici. Rane. opekline. bule. ture, kraste in kurja ooesa. bradavice, ootenje nog. zebHne itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Waahingtonu, znamenje, da so čista in najbolj asp«šna. Pišite takoj po cenik! Pošljem ga zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E, 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez a b peha, plačam (500. Ezpresni parniki bo: "Chicago", "La Tonraine", "Rocharabean" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., CTk eiebroagh Bonding, Postni parniki odplujejo vedno ob sredah i* pristanišča številka 67 N. a. t FRANCE 24. junija 1914. t FRANCE 15. julija 1914. *LA SAVOIE 4. julija 1914 *LA TOIRAINE 22. julija 1014. *LA LORAINE 8. julija 1914. *LA SAVOIE 29. julija 1914. Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •ROCHAMBEAU 20. junija 1911. "ROOITAMREAT* 8. avg. 1914. •NIAGARA 11. julipa 1914. »CHICAGO 29. avgusta 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka, Parniki z križem imajo po štiri vijaka. 4 vstro-imerikanska črta t preje bratje Coaulichi lajpripramajSa is ii|MM|$a parelfttiaa irto it Siotioca )d Hmti / K'-v "Jutri na čaj h generalki, v torek v opero, v sredo na dvorni ples, v četrtek na večerjo pri poslaniku, v petek na dobrodelni bazar in v soboto na otroški ples v deželnem gledišču." "Oh, kako krasno, v soboto se vendar enkrat snideva z najinimi otroci." 4rm vijaka tlimi WAnoravoM"* 4«guUrna vožnja med New.%orkomk frstorrgin Reko. -J ^ Cena vožnih listkov iz New Yorka za m. razred so do? T®5^ ........................-V............<>25.0i LJraijJANE ..............................$26.18 ...................................$25.00 tr'i?"4.......................................•.. $26.08 ................................... $26.25 OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph L in f Vi O Waetiintrtnn txbS. 1 HA —X spodaj navedeni novi H« brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav ALICE, TiATTlA MARTA WASHINGTON. ARGENTINA. OCEANIA, yfiANZ JOIMFK ft ___________ ________ _______________ __________ Martha Washington znaša $4.00 več. II. razred od Martbe Washington in Kaiser Franz Josenh L od $65.00 do $70.00. F Vei drugi parniki od $50.00 do $60,00. Sr. Co , Gen. Agents, s w%«Mo9umb street, new t