Razne stvari. Iz domačih krajev. Pri Sv. Marku niže Ptuja bosta dne 15. t. m. po večernicah v šoli govorila deželni poslanec g. dr. F r a n J u r t e 1 a in deželni potovalni učitelj g. Martin Jelovšek. Prestavljeni so računski asistent v Bruku gosp. Konrad Roschay v Maribor k finančni okrajni direkciji, davčni oficial gosp. Franc Stiplovšek iz Ptuja v Ljubno, davčni pristav g. Anton Krisper iz Rogatca v Slov. Gradec, g. Franc Presinger iz Slov. Gradca v Knittelfeld, davčni praktikant Edvard baron Grutschreiber iz Celja v Ljutomer, Gustav Schwarschnig iz Laškega v Celje, Janez Klaftenegger iz Marenberga v Irdning, Franc Ozvatič iz Radgone v Gornjigrad. Pred porotniki v Mariboru. D n e 9. ni bilo obravnave, ker se je urednik g. Šegula s tožitelji poravnal. Tožitelji so bili o r e h o vskiBračko v družbi protestantov Hildebrand, dr. Ed. Glantschnigg in Leopold Kralik. Šlo se je za tiskotne prestopke. — Dne 10. je stal pred porotniki 151etni Ciril Očkerl iz Vukovega dola zaradi posilstva. Bil je opročšen. Zaradi istega čina je zatožen 33letni kočarski sin iz Poberža, Josip Hernetz. Posilstvo se je dogodilo na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Obravnava se \e odložila, ker Se je treba preiskave, Iz šole. Šola na Ščavnici pri Radgoni se razSiri v trirazrednico. Učiteljica na dekliski Soli v Slov. Bistrici je postala gospica Avgusta Šantel iz Vranskega, v Grešnjevcu pri Slov. Bistrici gospica Milena Pavlič. V pokoj so stopili g. Josip Vidič, nadučitelj v Št. Pavlu pri Preboldu, g. Ivan Zolnir, nadučitelj pri Sv. Štefanu na Žusmu in g. Josip Cižek, nadučitelj na Pilštaniu. Grozna nesreča v Mariboru. Zadnji petek, dne 6. junija, je na Sehillerjevi cesti neka dekla polila drva v štedilniku s petroleiem, da bi se raje vnela. V hipu pa se jej je poleg drv vnela tudi obleka. PrestraSeno je dekle zbežalo iz kuhinje na ulico ter liki baklji drvilo skozi tri ulice. Šele v Grajski ulici sta jo ustavila dva gospoda ter \e\ pogasila ogenj. Vso opečeno so prepeljali deklo v bolnico, vendar je izven nevarnosti. Iznmitelj nmetnega glasovirja gosp. 1. Bajde je doSel iz Ljubljane v Maribor in bo razstavil svoj umotvor v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Leskovcc v Halozah. Z dnem 1. jun. t. 1. se je prestavila orožniška postaja iz Sv. Vida pri Ptuju v Leskovec. Samomor radi ženine smrti. Obesil se je v Št. Lenartu v Slov. goricah 421etni posestnik Jurij Rojko vsled žalostl, da mu je umrla žena. Veliko veselico v korist BDijaškega doma" v Celju prirede 15. junija celjska narodna društva na vrtu «Narodnega doma» v Celju. Forotne obravnave v Celju. Letosnje poletno porotno zasedanie v Celju se je začelo dne 2. junija in so prišli do razsoje sledeči slučaji. Ponedeljek, dne 2. junija: Obtožen je Ciril 0 b 1 a k, rudar v Pečovniku, hudodelstva uboja, ker je ubil delavca Jurija Žoharja. Obsojen je na poldrugo leto težke ječe. — Miroslav Š e p e c, rojen Hrvat, dninar, se je imel zagovarjati radi hudodelstva tatvine. Zaradi tatvine iz navade je dobil 5 let težke Ječe. — Zaradi istega hudodelstva ie sedela na obtožni klopi krezposelna Jožefa DobrovSek, doma iz Rečice. Dobila je Sest let težke ječe. — Torek: Dolga obravnava s tremi zagovorniki se je vrSila proti Francetu G r u d n i k, kot glavnemu sokrivcu, ter Antonu in Tereziji G r u d n i k, kot sokrivca zaradi penarejanja denarja. Prvi je dobil poldrugi mesec ječe, druga dva sta bila oproščena. — Sreda: Tudi zaradi ponarejanja denarja toži državno pravdništvo Janeza B e k e 1 i n a in Rudolfa V o 16 a} nS e k a. Prvi je bil obsojen v polletno ječo, drugi pa je bil oproščen. — Zaradi krvoskrunstva se je imel v taini razpravi zagovarjati Jožef B u d n a. PregreSil se je nad svojo lastno, Sele 12 letno hčerko, zato so mu prisodili pet let težke ječe. — Nadalje je stal pred porotniki 341etni delavec Anton R o d o š e k, ki }e 22. aprila na cesti pri Tremenjih z v ruto zavitim kamenjem pobil delavko Kat. Lečnik in \i uropal 21 K 72 v. Lečnik Se sedaj leži v celjski bolnici. Obtoženec je vlomil tudi v stanovanje vinčarice Vozu in uropal 15 K 90 v. SodiSče ga je obsodilo na dosmrtno ječo." V Marenbergu so občinske volitve iz 2. in 3. razreda ovržene in se bo 8e enkrat volilo. Proti protestantski, vsenemški stranki se bo združila domoljubna stranka katolikovSlovencev in Nemcev. — Pred nekaj tedni so ponočnjaki nanosili pred marenberški farovž cel kup gnoja in ga okinčali z vejicami. — Pred nekaj dnevi pa so ponočnjaki ometali tablo slovenskega odvetnika g. dr. Pikla s človeškim blatom. Vsakdo ve, odkod prihajajo ta nesramna dejanja, a jasnih dokazov je težko dobiti. Pri regulaciji Savinje. Iz celjske okolice se nam poroča: Komisijsko pregledovanie Savinje in njenih pritokov se je vendar začelo. Pri jedni teh komisij se je veleposestnik g. Žimnjak iz Celja odločno zavzel za našega kmeta ter očital, da država na jedni strani trosi milijone, za kmeta pa ne da nič. To pa mu je nakopalo kazensko ovadbo na glavo, češ, da je komisijo motil in komisijskega vodjo (grofa W. Attems) razžalii na časti. Ogenj je upepelil hišo in gospodarsko poslopje posestnice Neže Šturm v Janeku, občina Brezno v dravski dolini. Škoda znaša okoli 3200 K, zavarovana so bila poslopja za 2400 K. Utonila je pretekli teden desetletna šolarica v potoku Bistrica pri Muti v dravski dolini. Bistrica je bila jako narastla. Deklico so našli blizu tovarne za železnino. Radgonski okrajni zastop ima po zadniih volitvah, ki so se končale dne 5. junija, zopet nemSko-nacionalno lice, le občine so volile krščansko-narodno. Slovenske občine so baje volile z nemškimi nacionalci. Nesreča v Pnšencih pri Ormožu. V Pušenoih je hotel hlapec g. Štiberca konja navaditi na vlak. Dne 7. t. m. je delal s konjem na polju in ko je videl dohajati vlak, gnal je konja v bližino proge. Konj pa se vlaka hudo ustraSi, začne silno delati, vrže hlapca ob tla, mu skoči na trebuh ter zdivja dalje. Ko dirja, pride do prepada, se zvali vanj ter si zlomi prednje noge in vrat. Za eno uro ie bil konj mrtev, hlapca pa so odpeljali težko poSkodovanega v bolnišnico v Ormož. Slovenska občina Velenje. Z našim zadnjim poročilom o imenovanju pl. A d a movifia častnim občanom velenjskim vsedli smo se njegovim osebnim nasprotnikom na limanice, kakor smo se sedaj prepričali. Zato popravljamo danes takoj, kar je zadnjič velenjski dopisnik pregrešil. Pl. Adamovič se kaže vedno naklonjenega pravični slovenski stvari. Proti nastavi slovenskega okrožnega zdravnika niti glasovati ni mogel, ker ni v zdravilstvenem okrožnem odboru. Pl. Adamovič in njegova rodbina je visoko čislana v Velenju in celi okolici. Dne 8. t. m. se je pl. Adamoviču slovesno izročila v slavnostni seji diploma častnega občanstva. G. župan Jos. Skaza izročil je slavljencu diplomo ter povdarjal ves ginjen, da ima slavljenec tako obilo zaslug za občni blagor, da je pač naSa dolžnost, mu malo čast izkazati. Ginjen se je zahvalil gospod slavljenec za čast ter koncem govora klical: «Bog ohrani in živi nam domovino!» — Gosp. župnik Cizej je dejal: «Devet let je, kar vi g. pl. Adamovieh kot odbornik velenjske občine delujete. Razmere v tej občini so marsikaj zamotane in sitne. Da si tudi zdaj pa zdaj nismo bili jedne misli ter si oporekali, vendar ste vi g. pl. Adamovich vsikdar jako parlamentarno postopali, nikoli nam ne zamerili, ostali ste zvesto na naši strani, hvala vam danes! Vaša pl. rodbina deli osobito v naši občini ubogim otrokom in odraslim obilo dobrot, župnikova dolžnost je bila že zdavnej, se zahvaliti, danes je prilika, da to svojo dolžnost storim.. .. Hvala vam in vašej pl. rodbini.. .. Vaša rodbina daje mojim župljanom s svojim vzgledno krščanskim življenjem lep vzgled ter zdatno olajSuje delovanje župnikovo, dušnega pastirja. Hvala vam, hvala vaSej pl. družini.> — Tudi g. nadučitelj Brence nagovoril je gospoda slavljenca ter omenjal, da on nima samo za občino sploh, nego še osobito za Solo res velikih zaslug, torej mu kliče: «Še mnogo leta ga naj živi Bog.» Navdušeno so navzoči trikrat zaklicali g. pl. Adamovichu «Živijo!» Iz Slovenjegagradca. Kmetijska zadruga uspeva tukaj jako dobro, Kmetje postajajo vedno bolj zavedni in pristopajo neprenehoma k zadrugi. To pa povzroča, da se slovenjegraški posilinemci tresejo od strahu. Iz same obupnosti so ovadili kazenskemu sodišču kmetijsko zadrugo, čeS da kmetijska zadruga nepravilno prodaja blago, da dobiio tudi neudje na knjige udov pri zadrugi blago. Po daljSi, seveda natančni preiskavi je c. kr. državno pravdništvo v Celji ustavilo kazensko postopanje proti kmetijski zadrugi z razlogom, da ne najde v ravnanju kmetijske zadruge nikakoršnega kaznjivega dejanja. Toraj nasprolniki so propali. — Novica za Vas bo tudi, da se kličejo k tukajšnjemu sodišču priče v kazenski zadevi bratov Reitter radi goljufije. V LuČah je zgorela dne 7. junija hiSa kmeta v Okarnici. Hiša je popolnoma zgorela. Druge stavbe so vendar rešili in pa nekaj malega iz hiSe. Goreti je začelo kmalu popoldan. Kako je ogenj nastal, se ne ve. K sreči je bil kmet tudi za nekaj zavarovan. — Vreme imamo sedaj toplo, da lahko raste po dolinah in planinah. — V Ameriko še vedno gredo od nas, tako da ubogi kmetje nimajo že nič hlapcev. Kolikor jih ne gre v Ameriko, pa malokateri hoče na kmetih služiti. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Pred kratkim imeli smo pri nas občinske volitve ter se je vrSila v soboto dne 7. t. m. volitev župana, pri kateri je bil novim županom izvoljen Franc Napast, posestnik v Spodnjih Pleterjah. Sv. Andraž v Slov. gor. Dne 4. jun. pokopali smo g. Štefana Pihlerja. Dosegel je lepo starost. Bil je rojen 8. decembra 1828. Akoravno je mnogo pretrpel v vojski leta 1859, katere se je kot podčastnik udeležil, še dosedaj ni bil bolan, kar je pripisoval svojemu zelo rednemu življenju. Več let je bil župan, dvakrat cerkveni ključar in oče ubogih. Večinoma se imamo tudi njemu zahvaliti, da smo dobili pošto, katero je tudi do svoje smrti oskrboval. Naj počiva v miru! Cerkvene stvarl. Mili darovi za družbo vednega češdenja: Sv. Martin pri Vurbergu 20 K, Sv. Peter pod Sv. Gorami 20 K 95 v, Konjice 111 K 10 v, Dobrna 60 K, Sv. Kunigunda na Pohorji 27 K 72 v, Jarenina 108 K 72 v, Dobje 9 K 50 v, Sv. Marko niže Ptuja 22 K, Sv. Kunigunda v Slov. gor. 9 K 38 v, Buče 13 K 30 v, Slov. Bistriea 40 K, Sv. Jurij na Sčavnici 44 K 52 v, Sv. Bolfank pri Središču 5 K, Sv. Miklavž pri Orraožu 17 K 60, Ormož 6 K 64 v. Društvena poročila. Izlet v Ruše. V nedeljo dne 15. t. m. bo priredilo pri Iepem vremenu bralno in pevsko druStvo »Maribor« izlet v Ruše. Tam bo na vrtu gostilne g. Jož. Mule koncert s petjem in tamburanjem. Zanimanje za ta izlet je veliko in upati je, da bode udeležba velikanska. Ne le iz mesta, ampak tudi iz okolice RuS Je vsakemu Slovencu dolžaost, da ae isti dan pokaže med udeleženci. Vstopnina je jako nizka, 10 kr. za osebo. Odhod za izletnike iz Maribora }e ob 2. uri popoldne od južnega kolodvora. Pri slabem vremenu se preloži izlet na prihodnjo nedeljo. Predstava v Narodnem domu. Danes, dne 12. in v soboto dne 14. junija ob 8. uri zvečer, vrši se v mali dvorani Narodnega doma predstava s skioptikonom. Kdor se želi seznaniti s krasoto in umetnostjo narave, naj ne zamudi prilike, vdeležiti se te zanimive predstave. Cene prostorom so primeroma jako nizke. Dijaški knhinji v Ptnjn so darovali od zadnjega izkaza v mesecu aprilu t. 1. še sledeči p. n. dobrotniki: čč. konkurenti 10 K, okr. Posojilnica v Ljutomeru 10 K, Posojilnica v Gornji Radgoni 20 K in o. Andrei Brdnik, niinorit 5 K. — Prisrčna hvala! Bralnemn drnštvu pri Sv. Bolfenku je podaril 6. g. o. Alojz Zabavnik v Čakovcu več lepih hrvatskih knjig, največ od «Matice Hrvatske*. Za krasne kniige se blagemu dobrotniku druStveno vodstvo tem potom iskreno zahvaljuje. Zelirao, da č. gospoda posnema več takih dobrotnikov. Iz drugili krajev. Češki minister dr. Rezek je odložil ministersko čast, ker so Čehi sklenili, da bodo zabranili z obštrukcijo, da se ne sprejme zakon o voznih listkih. Nov otok se je pokazal in — izgi¦ail. Blizu Pelican Pvinta, 6 5 milj zapadno od naselbine Walfischbai je zapazila neka deklica z daljnogledom v morju neki veliki, temni predmet. Peljali so se tja z ladiio in našli 150 m dolg in 30 m Sirok otok, ki se je dvigal na vseh straneh tako strmo iz morja, da se mu ni bilo mogoče z ladijo približati. Neki častnik pa je vendar splaval k otoku ter prinesel seboj materijal, iz kakršnega je bil otok sestavljen. Bilo je to po večini mehko blato. Z otoka pa so se vzdigovali tudi sumljivi dimi, ki so smrdeli po žveplu. Vendar se je sestavila posebna komisija, ki je šla par tednov pozneje z vsemi potrebnimi pripravami otok raziskovat. Toda o otoku že ni bilo več duha ne sluha. Kakor se je pokazal, tako je tudi izginil. Madjarskega denarja nočejo. »Magyarorsza-g« se čudi, da more kdo Madjare kdo tako sovražiti, da niti denarja noče. Ministrstvo je starobečejskim učiteljem nakazalo običajne petletnice; katoliški in židovski učitelji so denar vzeli, Srbi pa so ga zavrnili, Łeš, da nočejo, da bi si vsled svojega denarja lastila madjarska vlada vodstvo srbskih Sol. Vlada je zato baje petletnice odpovedala — a srbska cerkvena občina izplača svojim učiteljem petletnice iz svoje bjagajne. Grozen rodbinski dogodek. Grozen dogodek se poroča iz M a 1 e č a p pri Grabštanju na Koroškem. Tam se je p. d. Kumrov sin sprl s svojo materjo vdovo, in sicer, kakor se pcroča, radi njenega Ijubimca. Ta je prišel materi na pomoč in mu ie mladenič zasadil nož v prsa, da je obležal mrtev. Potem je sam sebi prerezal žile, a so ga še pravočasno zavezali in pripeljali v celovSko deželno sodišče. — Drugo poročilo pravi, da je umorjeni krojač Verhovnik, in da je prihitel morilčevi materi na pomoč, ko jo je 20 letni sin tepel. Beg kazujencev. V kaznilnici Moabit je 10 kaznjencev zvezalo paznika. Oropali so mu ključe in zaprli ostale kaznjence in jetaike. Nato so prerezali električne žice pri zvoncih. Ko so hoteli preko zidu, bili so zunaj opaženi, zato so vsi skočili na lestvo, ki se je pod težo zlomila. Samo trije kaznjenci so ušli. Obsojeni orožniki. V Sarkad Noresztur je bila lani oropana občinska blagajna. Orožniki so prijeli ropa sumljiva Franca Nistzarja in Emerika Kissa ter so ju v zaporu silovito pretepavali. Štirje orožniki so sedaj obsojeni na 3 do 7 mesesev. 131etni deček v smrt radi Burov. Na Dunaju se je ustrelil 131etni deček Leopold Winkler v žalosti, da so se Buri udali Angležem. Deček je ustanovil zvezo dečkov: »Zvesto pri burski zastavi« ter je pred letora pobegnil z dvema tovarišema v Južuo Afriko, pa je bil že v St. Hipolitu prijet in izročen materi. Ko so Buri sklenili mirovno pogodbo, je deček ves čas plakal in hodil okolu s poveSeno glavo. Mladi samomorilee je zapustil listek, na katerem \e zapisano: »Jaz držim prisego do smrti in ostanem zvest burski zastavi !« Nov izbruh Mon Pel6-ja je bil zopet v petek. Stiri ure je bilo mesto Fort-de-France v gosto temo zavito. Polja v Morne-Rouge so z rdečo lavo pokrita. Pogreša se več ribičev s svojimi Colni. Dijaški vulkan. Ogrska torej nima vulkana. »Vulkan« pri Eperiesu na Ogrskem, o katerem se je čitalo toliko senzacijonelnosti, je dijaška Sala. Dijaki so napravili na vrhu gore dim, njihovi tovariši pa so hitro po mestu raznesli vest, da gora izpušča vulkanične sopare. S tem so povzročili mnogo strabu. Radi vola umorjen. V ruski vasi Kalinova pri VarSavi, okraj Lomza, je bil nedavno nekemu kmetu ukraden vol. Vsa vas je bila radi tatvine razburjena in je sumila, da so tatvino izvršili trije kmetje iz sosedne vasi. Prebivalci Kalinove so Sli v sosednjo vas, zagrabili sumljive tri kmete, ter jih pri- peljali v Kalinovo. Tu so jih obesili na drevesa in toliko časa tepli, da so pod udarci izdahnili duše. Na grobu svoje žene se je ustrelil zadnji torek, dne 10. junija, ob 7. uri na pokopaliSču pri sv. Krištofu v Liubljani ravnatelj tovarne na Fužinah, Josip Dievok. Prenočeval je v hotelu «pri južnem kolodvoru». Ob pol 7. uri je odšel in Se naročil, da se mu soba pridrži do popoludne. Iz hotela je Sel naravnost na pokopalisče in izvrSil samomor. Ustrelil se je v sence in je bil takoj mrtev. Samomor je izvršil najbrže zaradi dolgov in pa zaradi tega, ker bi bil s 15. junijem odpuščen iz službe. Redek slnčaj. V Judendorfu na Gornjem Štajerskem je posestnik Janez Grabenwerter, ki je nič manj kot 60 let kmetoval na enem in istem posestvu, katero je prevzel za svojim očetom. V nedeljo, dne 1. t. m., so mu priredili njegovi občani kakor tudi okoličani lepo slavnost. Občina ga je izvolila častnim občanom. V smrt radi glavnega dobitka. HiSni posestnik Jurij Landerl na Nižjem Avstrijskem je zadel glavni dobitek hamburSke loterije v znesku 70.000 mark. Finančna oblast je za to zvedela, konfiscirala je srečko, ker je v Arstriji prepovedana, in je kaznovala Landerla. To je moža tako razžalostilo, da se je obesij. Židovski pregovori, katere prinasa «Warsch. Dnewn.» po «Izraelita», omenjamo le nekatere: Revščina ni pregreha, a tudi ne čednost. — Lažje je postaviti pijanca na noge, kot reveža. — Ako revež j6 pišče, tedaj je bolan on ali pa pišče. — Tri stvari rasto brez dežja: obresti, stanarina in dekleta. — Uho posodi vsakemu, roko prijatelju, ustnice samo ženi. — Hudič vzame vse, samo hude ženske ne. — Mož in žena sta jedno telo, a različna žepa. — Zaupaj ženi kako skrivnost, ali odreži ji jezik. — Ženske lažejo celo, kadar molče. — Žena ima tisoč duS. — Zena zapeljuje k dobremu ali k slabemu, zapeljuje pa vedno. — Ljubezen je sladka, toda samo s kruhom. Predpravice kraljev. Na Tonkingski meji je sedem hribčkov, posajenih s Cajevcem — a ne sme se ondi izgubiti niti jednega peresa ne — ves čaj je za cesarja. — Siomski kralj Chulalongkorn kadi smodke, dolge in debele kakor noga. Kogar hoče posebno odlikovati, tistemu pošlje jedno tako smodko. — Menelik nosi v levem ušesu velik dijamant, v znamčnje kraljeve časti in v dokaz, da je ubil slona. — Na Madagaskarju ni smel noben podanik izpustiti viSje papirnatega zmaja, kakor ga je izpustila kraljica Ravanalona. — Kadar }e car na potovanju, ima vselej s seboj svoje lastno perilo za umivanje in postelje. V Campiegni so njegovi sluge slekli drage preobleke ter preoblekli blazine v rusko carjevo blago. V Petrogradu sme edini car voziti po ulici »galop«. Samomor inženerja. Blizu postaje Sbhonbrunn so našli dne 8. t. mes. strašno razdejano truplo inženerja južne železnice, 331etnega Rudolla Hoglerja, ki se ie vrgel na železniSki tir. Hogler \e bil o5e peterih otrok, njegova vdova je stara šele 29 let. Živela sta jako srečno; v zadnjem času pa je zabredel mož vkljub lepim svojim dohodkom v dolgove, vsled česar se je usmrtil. Ločitev zakona brez prepira. Kamnosek Edvard S. in njegova žena Roza na Dunalu sta živela dalje časa v najlepSi slogi. Zadnji čas pa sta postala drug na druzega Ijubosumna, in baje sta imela oba dovolj povoda za to. Končno sta oba zaprosila pri sodišču za ločitev zakona. In te dni se je vrSila tozadevna obravnava pred dunajskim deželnim sodiščem. Nobena razprava pa se Se ni vršila tako mirno, kajti mož je mutast, žena Roza pa tudi. Najvišji obljudeni kraj na južnem Tirolskem je Snežnik v Gornii Pasijerski dolini, kjer je rudokop za srebro, svinec in cink. Selo leži 2482 m nad morjem. Po zimi je tam 200 do 225 ljudi. Za Veliko noč, po leti pa vsako nedeljo in praznik, prihaja tja duhovnik iz Vranje peči, kamor bi sicer Snežčani morali tja in nazaj hoditi 5 ur. Zdravnika imajo naibližje v Št. Lenartu, kamor hodijo dobri pešci tja in nazaj 11 ur. V selu je cerkvica, ena gostilna in nekaj branjarij, kjer si Snežničani skrbe vse potrebno za življenje. — Pa naj še pravijo naSi Trentarji za Triglavom, da ni viSjih od njih! Elarinet — grozilno sredstvo. »Genjeni gospodje!«, oglasil se je često po pariških imenitnejSih kavarnah nek mož z klarinetom pod pazduho, >zagodel bi Vam, pa vem, da take godbe ne marate, druge pa ne znam. Prosim torej. . .« — in molil je roko, v katero je sprejemal darove gostov, ki so mu bili hvaležni za uljudnost, da ni pričel piskati na klarinet. Ko je te dni zopet priSel klarinetist v znano mu kavarno, hotel je nek gost, da naj enkrat vendar zaigra. Klarinetist je naredil poklon in ves rudeč poiskal — vrata. »Gospodje«, je dejal klarinetist med vrati, »jaz na klarinet niti piskati ne znam, nosim ga seboj le, da grozim in dobim tako kaj denarja.« Gostje so za klarinetistom, ki jih je toliko časa vlekel za nos, debelo gledali. Eako tnrški sultan skrbi za red. Rurstem Kabaa je srdit sovražnik kristjanov med Arnavti. Mnogo umorov ima na svoji vesti. Zadnji nemiri so njegovo delo in takrat so v Carigradu obljubili, da napravijo red. Rustem Kabaš je bil res aretiran. Poslali so ga v Carigrad, kjer ga je veliki vezir osebno sprejel in ga peljal k sultanu, ki ga je pohvalil, obdaril z denarjem in mu naročal, naj za pokoro svojih grehov potuje v Meko. Rustem Kabaš je potoval veselo v Meko in ko |e došel nazaj, dobil je — naslov hadžija. Sedaj se je smel vrniti zopet med svojce, ki so ga sprejeli z zastavami in velikim vriSčem. Med kristjani vlada veliko ogorčenje. Ni izključeno, da pride zopet do krvavib prizorov. Tako postopanie gleda mirno krSčanska Evropa. Zgube Angležev v južnoafriski vojni. Kakor poročajo angležki listi, imeli so Angleži tekom južnoafriske vojne, ki je trajala od 11. oktobra 1899 do junija 1902, to je, v dobi nad 31 mesecev, sledeče zgube: 21.579 ubitih, 13.000 mrtvih na raznih boleznih, 30.120 jih je vsled dobljenih ran in drugih bolezni postalo nezmožnih za vojno, 9714 pa se jih ie podalo Burom. Od 300.000 vojakov, katere je Anglija poslala v Južno Afriko, postalo jih je torej vsega skupaj nezmožnih za vojno skoraj 74 in pol tisoča t. j. četrti del vse vojske. Tekom vojne so umrli trije angležki generali: Symons, Wanchope in "VVoodgate; ranjenih pa }e bilo devet: lord Methuen, Macdonald, Knoy, Wood, Barton, Jan Hamilton, Little, Rundle in Kekevich; med tema sta bila Methuen in Hamilton dvakrat ranjena, Methuen pa — kakor znano — tudi ujet. Zanimivo je tudi, da je jednega angležkega vojaka požrl — krokodil, dva sta pa bila raztrgana od levov. Grozno mučeništvo. Iz Dallessa (Teksas) poročajo o strašnem umoru zamorca Dudley Morgana, ki je siloma onečastil neko belo ženo, soprogo delavca Mac Kaya in potem pobegnil. Zamorca so zasledovali z mesarskimi psi, in ko so ga dobili, so ga peljali z železnieo v Lansing. Ze prej pa so brzojavili na vse strani, tako da je čakalo na postaji 4000 oborožencev. Ti so peljali zamorca do hise Mac Kaya, kjer je žena izpoznala svojega napadalca. Potem so ga privezali na železen drog, izžgali mu oči, tudi po telesu so ga obžgali. Mučili so ga uprav bestialno, in sicer prav počasi. Še-le, ko se ie zamorec onesvestil, so ga deli na gorečo gromado, kjer so ga pustili tako dolgo, da je umrl. Žena Mac Kaya je ves čas gledala to grozno mučenie. Zalostno je, da ni v vseh južnih državah sodiSča, ki bi obsojalo to strašno linčanje. V zadnjih petnajstih letih so belokožci usmrtili na ta način 2500 zamorcev. Protijudovsko zvezo ustanavljajo kmetie na južnem Moravskem. Ob reki Taji v bližini Znoja v vaseh Edšpic, Oblas i. t. d. peSajo se kmetje z nasadi kumar in živeli so, ker slove njihove kumare, v blagostanju. Zadnji čas polastile so se pa judovske pijavke vse kupčije s kumarami in so na cene tako pritiskale, da se sadenje kumar ni več izplačalo. Kmetje so se sedaj dogovorili, da ne bodo več vozili kumar na sernenj v Znoj, kjer so na milost in nemilost izročeni \ndovskim veletržcem, marveč da hočejo kumare prodajati v svojih vaseh in tako sami določati ceno. Pripravljajo se pa tudi na ustanovitev zadruge za prodajo kumar. Uljuden tat. Pri obisku predsednika francoske ljudovlade Loubeta pri ruskem caru letos ni bilo nič manj kot 45 francoskih časnikarjev v Petrogradu. Dopisniku francoskega lista «Temps» Pierre Mille zgodila se je pa pri tem mala nesreča. V gnječi mu je bila ukradena listnica s 100 rublji in več važnih listin in bilježk. V listnici nahajajoče se vizitke izdale so tatu naslov njegove žrtve in tat se ie pri tem skazal toliko uljudnega, da je vse listine poslal po pošti na policijski urad. Milleja ie pa tat pismeno obvestil, da naj opraviči, ker je njegov denar menial. Pismo pisano je bilo jako duhovito in bilo je tudi opisano, kako se s kaznjenci ravna v ruskih in francoskih ječah. Tat je v pismu hvalil francoske ječe. Na policiji je Mille dobil svojejistine nazaj. Castna izjava. »Slovenski Gospodar« je z dne 14. februarja 1901 št. 7 prinesel pod naslovom »Kako skrbi Bračko za kmeta« vest, da je gospod Jurij Hildebrand, posestnik toplie v Radencih, stopil v dogovor z g. Franc Bračkom, načelnikom okrajnega zastopa gornjeradgonskega, da si »priskrbi cenejšega zdravnika in sicer na stroSke kmeta in občin. Bračko priporoča in dela vsled tega za nemškega zdravnika dr. Orosela, katerega bi Hildebrand rad imel. Okraj mu naj da mesto in plačo, Hildebrand pa bo na ta način dobil zastonj zdravnika, ki mu ugaja«. K temu pristavlja dotični d o p i s n i k poziv na kmeta s sledečimi besedami: >Ubogi kmet naj plačuje, milionar Hildebrand pa naj uživa kmetove dobrote, tako si misli kmetski prijatelj Bračko. Gornjeradgonski kmetje, kako dolgo boste še hodili za Bračkom?« — Porotna obravnava dne 29. nov. 1901 \e dognala, da so predstoječa očitanja dopisnika popolnoma neresnična, da je marveč za okraj gornjeradgonski le koristno, če je topliški zdravnik v Radencih ob enem distriktni zdravnik, ker dobiva od lastnika toplic primerno plačo in stanovanje. Obžalujemo tedaj, da je bilo sprejeto omenjeno poročilo v predale »Slov. Gospodarja«, ker se tam gg. Frane BraČko in Jurij Hildebrand po krivici obdolžujeta nečastnega deianja. Uredništvo. Strela ndarila v zrakoplov. V Monakovem se je vozil nad voiaškim vežbališčem nadporočnik H i 11 e r 500 metrov visoko v zrakoplovu. V zrakoplov }e udarila strela. Nadporočnik se je pri padcu močno poškodova!, vendar v splošno začudenje ne smrtno. V ječi obogatel. Iz Amerike se poroča: V Michigan City ječi je umrl George H. Stever, ki si je kot ietnik prihranil šest tisoč dolarjev s tem, da je delal čez določeni čas. Sknpaj zraščeni družici. V Krehovu pri Tabru je bila te dni poroka, ki je imela posebno zanimivost v tem, da ste bili pri poroki za družici navzoči dve skupaj zraščeni 54 let stari deklici, Roza in Jožefa Blažek, ki spominjata na znana Barnum & Baylejeva dvojčka. Veselili ste se ob sreči druzih. Gospodarske drobtinice. Vspeh davka na žganje. Dne 1. septembra je bil uveden novi davek na žganje. Dotični zakon določa, da se jeden del dohodkov od davka na žganje razdeli na dežele in sicer se }e določilo, da se razdeli vsaj 192 milijonov kron na leto. ProvizoriCni obračun za čas od 1. septembra do 31. decembra 1901 je sedaj gotov. Mesto 6 4 milij. kron se razdeli med dežele 7,957 178 K 42 v, v katero svoto pa je vštet tudi dohodek iz naknadnega davka od žganja, ki je bil do 1. septembra 1901 davka prost. Ta dohodek pa znaša 2,232.200 K 68 v. Od imenovane svote dobi Kranjska 360.086 K 20 v, Štajerska 372.992 K 74 v, Koroška 240 370 K 45 v, Istra 25.598 K 24 v, Goriška 25.765 K 34 v in Trst 37.390 K 78 v.