St. 32. V Trstu, v sredo 22. aprila 1885. Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko^ h m«.« »EDINOST^ izhaja 2 krat na teden vsako sredo in aabota o poludna. Cena za vse leto je C» el(i.t za polu leta 3 gld., za četrt leta ± plfi. BO kr. - Posamezne številke se dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Tr«tu po & kr., v Gorici in v Ajdovščini po O kr. — Naročnine, reklamacije in inaerate prejema Opravnlitvc, vit Torreoti, »Nova tufcarna*. Vii dnvi.it as pošiljajo Urednlitvu avla Tirreatt« »Nuovk TipogradavnhU moru uiti frankiran. Rokopisi o-e? posebne vrednosti se ne vračajo. — Jnserati (razne vrste naznanila m poslanice) se zaradunijo po pojzodbl prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako bes odo 2 k: Prebivalstvo na Primorskem. (Dalje.) Pisatelj je v svojej knjižici primerjal stanje Primorskega po narodnosti, kakor je bilo izračunano leta 1846. se stanjem po štetvi leta 1880. Po Stetvi leta 1846. je bilo v Istri 228.000 prebivalcev in sicer 60.040 Italijanov, 31.995 Slovencev, 134.455 Srbo-Hrvntov in 1555 Rumuncev. Mej Slovane pa je bilo Štetih 13.970 prebivalcev, ki so sicer slovanskega pokoljenja, pa so se bili nžo skoraj popolnoma poitalijančili. Tudi je bilo uže tistikrat v Istri 56.820 takih ^Slovanov, ki razen svoje materinščine govore tudi italijanski jezik, taki prebivajo posebno v velikem delu ko-perskega okraja in Piranskem, Bujskem, Matavunskem, Rovinjskom, Poreškem, Vodnjanskem, Puljskem, v Voloskem, in Lošinjskem okraju. Pisatelj meni, daje treba onih 13.970 poitalijančenih Slovanov računiti k Italijanom in popraviti statistiko od tistega leta tako e: Leta 1846 je bilo v Trstu in oko-ici 8.470 Nemcev, 46.530 Italijanov, 25.300 Slovencev, skupaj 80.000 prebivalcev; na Goriškem 1.385 Nemcev, 61.899 Italijanov in Furlanov, 128.462 Slovencev, skupaj 191.746, v Istri je bilo pa 74.010 Italijanov, 152.470 Slovencev in I-Irvatov, 1.555 Rumuncev, skupaj 228.035 prebivalcev. Prebivalcev v vseh treh Primorskih deželah je bilo torej leta 1846, 500.081, mej temi 9-855 Nemcev, 182.439 Italijanov, 306.232 Slovencev, Srbov in Hrvatov in 1.555 Rumuncev. — Po statistiki leta 1880 pa je prebivalstvo vsega Primorskega na-rastlo na 610.688 prebivalcev, od katerih je spadalo 12.579 k nemškej, PODLISTEK. Is ust naroda. V trž. okolici slišal in zapisal Levin, V. V nekej hiši so imeli kravo. Vsaki krat, ko jo j* gospodinja molzla, odlašalo se je:Molzi, mati, molži! — Gospodinj t ni vedela, od kot ta glas prihaja in mislila, da jo kak vaški tantalin ua oknu oponaša ter se «ato nič ni menila. Ko pa vidi, da se ta glas vsak dan ponavlja in se je prepričala, da je nihče ne draži in da se nekaj v kravjem truplu glasi, spreletel jo je strah in zato drugi dan ni hotela Iti več sama inolzt. ampak poslala je deklo. Ko je ta jela molzti. Cula je: MolzI, dekla, molži in dosti mleka namolzil Tudi ona nI hotela iti več molzt. in moral je iti hišni gospodar. Ko jo ta jame molzti, sliči : Molži, oče, uiolzi! To se je gospodarju čudno zdelo in molzel jo je nekaj Časa sam; ali slednjič se tudi on naveliča in sklene kravo ubiti. Kravo res zakopljejo, predno pa meso razprodajo, dobro povsod po čevah In mesu preiščejo, k *j more v njej biti. Ali našli niso nič. Meso razprodade in čeva dade prascem. OJ tedaj se ni o tem čudnem glasu nič več slišalo in pozabili so uŽe vsi nanj. Za pust pa so zaklali euega kukca, naredili klobase, postavili jih nad ogenj v dimnik, naj bi se posušile. Minolo je po- 275.013 k italijanskej in Furlanskej, 320.463 k slovenskej in hrvatskej, 2121 k rumunskej in 512 k drugim raznim narodnostim. Da se razloček Še boljše razvidi, sledi narodnost razvrščena po procentih in pokaže se, da je bilo od vsega prebivalstva na Primorskem leta 1846: Nemcev 2°/0, Italijanov 361/a°/0, Slovencev in Hrvatov 61°/0, Rumuncev l/3°/0; leta 1880: Nemcev 2%, Italijanov 45%, Slovencev in Hrvatov 52'1/,°/0, Rumuncev »/8°/0. Ako primerjamo torej narastaj prebivalstva z naraštajem raznih narodnosti, pokaže se nam, da jo italijanski element primerno največ na-rastel. V 36. letih je Primorsko prebivalstvo narastlo za 110.000 prebivalcev ali od vseh teh pride na Italijane 92.574, na Slovence in Hrvate pa le 14.231, na Nemce pa 2724. Največ so se namnožili Italijani v Trstu. Uzroki so po pisatelju ti le: V začetku 6. desetletja našega stoletja so so odpravili v Trstu nemSko normalne Sole in je občina ustvarila samo italijanske šole, v okolici pa slovenske in italijanske; prav tako jo občina Tržaška velikansko trošila za srednje italijansko šole ter jih v zadnjih letih ustanovila vse polno. Potem uradujejo v Trstu tudi skoro vsi c. k. javni uradi ali izključivo italijansko, kakor sodnije, ali pa večinoma. Nadalje je v Trstu kolonija 16000 italijanskih podanikov, katerih mnogi so jako bogati in zdatno uplivajo na boljši raz vitek ital. narodnosti v Trstu. Kakih 16 let sem se sploh v Trstu opazuje uže nervozno prizadevanje, da se kolikor mogoče vse, kar se v mesto prikaže, prej ko mogoče poitalijanči, katero delo se toliko lože vrši, ker je v javnem živenju in v letje in z njim so zpinole vse klobase iz dimnika, razven ene prav debele, koja je še gori visela. Neki dan je bila gospodinja sama doma in pospravljala po hiši, ko prileze k vratam nek berač: L'po prosim — toži jej — dajte mi ubogaj me, ljuba mati, od jutra nisem še nič jedel: prosim, dajte mi košček kruha. Gospodinji se je ubožČek sini hI, ali ni mu imela česa dati. Pridite pozneje — pravi mu — napravim vam malo kosila in kos kruha, zdaj ga nemara, ker ua imam še v p-Či. Ker Da berač le neče oditi in jo milo prosi, stopi ona na stol in odtrga klobaso, kije v dimniku viseli, da jo beraču z besedami: Tu imate, zadnja je in hodite z Bogom. Vesel lepe klobasice vošči berač ženi tisoč blagodarov o! Boga in vseh svetni kov in utakne klobaso v žep ter odleze opirajoč se ob palico. Danes bodem imel dobro kosilo, mrmra sam pri sebi ; Bog daj mnogo takih go spodinj; lahko bi si toliko naberačil, da bi dobro živel in še obogatel. V teh mislih dospe do druge hiše. Stopivši ua prag te hiše ponavlia svoio staro melodijo: — Prosim lepo, inati, usmilite se me in dajte mi kaj v bogajme; — in gospodinja mu je uže pripravljala kos kruha in nekaj kuhanega v skledi, ko Re ir. njegovega notranjega ž-'pa oglasi: — Ne dajte ničesar beraču, ker ima klobaso v žepu — in gospodinja ga je odpravila brez vsakakega daru. Istotako se je ubožcu godilo v vsakej hiši one va^i. Minolo je uže poludne in nič ni še jedel : nobeden mu ni hotel dati nič zato, ker je v žepu klobaso imel. Prišedši ua kon ec v tsi, j kupčiji italijanski jezik v mestu skoro edini posredovalni jezik, in tako se godi, da se posebno manj omikani in politično malo izobraženi ljudje jako hitro poitalijančijo, in prav zato je bilo tudi pri zadnjej štetvi zapisanih mnogo takih (na tisoče) družin in samcev mej Italijane, kateri so Slovenci, pa niti italijansko dobro ne uraejo. Koliko je branjevcev slovenskih v Trstu, ki ves dan po italijansko hvalijo svojo blago, ali razun t^ga ne znajo še govoriti ne razumljivega stavka v italijanščini Na Goriškem je nekoliko napredovala laščina, a nikakor ne tako, kakor v Trstu. Tam so narodne meje jako dobro zatrjene in se ne dajo prekoračiti ne od ene, ne druge narodnosti. Italijanščina se le v mestu Gorici na škodo Slovencev širi in sicer tamošnji mestni svet po vsem dela po vzgledu Tržaškega mestnega zbora. Mesto Gorica je štelo še v letu 1846, 13.297 prebivalcev, in mej temi je bilo 7.297 Romanov, (Italijanov in Furlanov), v letu 1880 pa je imelo to mesto 20920 prebivalcev in mej temi je bilo zapisanih 13.517 m^j Italijane. V 34 letih je torej prebivalstvo Gorico pomnožilo so za 7.623 glav, ali od teh spada na Italijane 6220 glav. Da so pri štetvi v Gorici prav mnogo Slovencev vpisali mej Italijane na enak način, kakor v Trstu, to se more lehko soditi. Jezične razmere Istre so v 34 letih Še precej nespremenjeno ostale, piše pisatelj; ali nam se vidi, da so Italijani tudi tam nekoliko v istini, nekoliko pa na papirji, pohrustali mnogo Slovencev in Hrvatov, kajti v letu 1846 je bilo v Istri 327 °/ Italijanov, v letu 1880 paSOV.V 0, torej so se pomnožili za 7°/0. Pisatelju se namreč prav nič čudno ne zdi, ako bi bilo 57000 Slovanov, ki so pred 34 leti znali še oba jezika, pozabilo svoj materin jezik. Tudi ni verjetno, da bi se zgodilo to pri vseh 57000; ali verjetno je, da se je mnogo Slovanov, posebno v Istrskih mestih poitalijančilo; toda celo mnogi Ht-ski slovanski renegati še denes prav dobro govorć hrvatsko. Popolnoma se vjemamo z gosp. pisateljem v tem, kar on piše o uz-rokih take prevage italijanskega elementa v Istri; on pravi, da so uradi in sodnije italijanske po vsej Istri, in do novejšega časa se je podučevalo skoro v vsih šolah Istre v italijanščini; hrvatski in slovenski kmet rokodelec, dolalec itd. bil je torej primoran saj toliko naučiti se ital. jezika, kolikor mu je bilo treba, da je mogel občevati pri sodniji in sploh v javnem živonji. Pisatelj pa tudi sam priznava, da so je tudi v Istri pretiralo število Italijanov na škodo Slovanom in da tudi njegove etnografične in statistične številke se le bližajo resnici; vendar pa morejo služiti za podlago prihodnjim enakim študijam. S tem pripoznanjem pisatelj označuje na najlepši način svojo pisateljsko poštenost in objektivnost, k čemur mu moremo le čestitati, (Konec prih). Politični pregled. Notranje dežele. Gospttka zbornica državnega \bora je I 17. t. m. sprejela vse načrte dnevnega reda v drugem in tretjem čitanji, potem mnogo prošenj Izročila vladi, da se nanje po mo-Hočesti ozira, mej temi ono za vredbo de- krene po stezici ob potoku navzdol in jezen izleč* klot>.'*ico i/, žepa ter jo zamlati v potok, v neko robido in žalosten odide v drugo vas, k er je mnogo naprosil. K malu potem pride blizu robide mačka in zapazivši klobaso, smukne na njo bo-teča jo požreti. A i ko se je loti, poditi jo j ime nek glas: — kec, kec! — mačka je pi le pustiti noče, ampak uleče jo z sei>oj, ne da l>i je zadela gristi, pred neko hišo v vas. Tu se je z njo mučila, poprijela j(i t»r zopet spustila, ker zmirom jo je nek glas i* klobase odstranjeval. Ko ona nič ne more storiti, pridruži se jej Sult in, koj^tra se pa mačka č sto nič nI bila. Podila gaje s taco. Slednjič poprimala klobaso vsak za en konec in tako uleč-Ha vsak sebi. Ko si v klobasi, prav pred nosom mačke, oglasi močen : kec, kec! — spusti ta svoj konec; pes pa vso na enkrat pože. Po nekoliko trenutkih čuje tudi nes, da ga nekdo od zadaj naganja z: fiek, šek! — glasom, s katerim se psi pode. V strahu jame teči in ker ta glas nikoli ne odjenja, teče še dandenafinjl. Da zaiovolimo radovednosti, kak glas je bil om, posedati nam je, da je bil to glas škratlja, ki se je kdo ve kako prikradel v kravje truplo; iz tega prešel po čre-vab, koja so hila prascem dana, v truplo prascevo in nazadnje v klobaso, kojo je berač v dar vdobil. VI. Po poti. ki j« skozi gozd iz mesta v oddaljeno vas držala, hodil je popoludtie potnik. Sredi gošče je bit holmec, v ko-5ga znožju ao raitli Vitki top >ii; nlunv teh je bil ograjen prostor in pred tem mej topoli so stala vešala (gavge), na katera so v starem času hudodelntke obešali. Nekoč je b la v navadi obsodba na vešala, kar so pa v časih Marije Terezije opustili tako, da Be dandanes le redko kdaj sliši o takej obsodbi. Na vešalih je viselo truplo umorjenega to jutro, In čakalo pokopanja. Mož, ki je pot proti temu kraju ubiral, bil je ubog; ko dospe, sede malo v stran n I vešal, da se malko odpočije ter gleda mrtvega hudodelnika. Bil je zadnji lepo obiečeu, imel je svitle nove Škornje in zlato uro. Tedaj šine našemu potniku nekaj v misel. — Lepe škornjice in zlata ura ne rabe temu mrliču gotovo nič; kaj, ko bi mu jih vzel? Vsaj se to ne pravi krasti, ampak najti in vsaj, ako mu jih jaz ne vzamen, odneso mu jih gotovo oni, K a pogrebo. Čevlje je imel mož res vse zakrpane in spredaj mu je nožni palec v svet molel, potreben jih je bil v resnici. Približa se tedaj visečemu mrtvecu in vzame mu najprej uro ter jo utakue v svoj žep. Za tem mu jame izuvatl škornje, kar pa ni šlo tako rado, ker noge so zatekle mrtvemu tako, da so jih bile škornje čisto polne: izuti ga ni monel, zato si izmisli premeteni potnik drugo. Odreže mu v onem kraju, kder so se škornje končevali, nogo ter odnese na rami škornje in noco. Ker se je noč uže storila, prosi v bližnjej vasi za prenočišče in vdobi ga, ali v hlevu pri kravi. Pod jasli postavi ško' nje, v drugI kot pa klobuk In zgornjo suknjo ter leže pod jasli. Tu trdno zaspi. Ko se drugo jutro še za rana vzbudi, stine ia ogrnoevži si gornjo sukuj išče, EDIN OST ielnih in občinskih doklad od železnic, ki so pod državnim oskrbstvom. V seji jfosposii zbornice 20. t. m. fie je načelnik porko spominju! zaslug umrlega dvor. svetovalca Eitelbergerja na urnet-niško-obrtniškem polji. Mini.sterski načelnik je naznanil, da 20. t. m. cesar zapre državni zbor. Baron H^lfert je predložil pro-finjo geografične družbe za 5000 glJ. podpore za ekspedicijo, ki se pošlje v Afriko, da preišče deželo na razvodji mej rekama Nil in Kongo. O tej prošnji se je začela takoj razprava, ^rof Khevenhiiller jo je gorko podpiral in izročila sa je vladi z na ročilom, naj se nanjo, kolikor le mogoča ozira. Potem je poročal Bvzecziiy o pred-legi severne železnice. Govorili so o tej zadevi trgovinski minister, vladni zastopnik VVittek in poročevalec ter se je predloga v drugem in tretjem čitan ji sprejela brez promembe. Nazadnje je načelnik izrekel zahvalo vlaui za podporo in zbornica je s trikratnim vsklikom pozdravila cesarju, in ko je še vrhovni vladika Gin -gelbauer izrekei zahvalo načelniku sklenola se je seja in zasedanje. Cesar sklene danes opoludne zasedanje državnega zbora v svojem gra iu s pre-stolnim govorom. Nove volitve se utegno nemudoma razpisati, in poroča se, da se bodo višile mej 8. in 15. junijem. Volilno gibanje je tedaj pred durmi. Za praškega vrhovnega škofa je priporočen bitdejeviški škof grof Schouborn. Vzvišeni gospod je priljubljen povsod ter Ceho m pravičen iu prijazen, na glasu je tudi v Rimu; zato skoraj ni dvombe, da postane vrhovni dušni pastir na Češkem. Švedski kralj je 18 t. m. popoludne prišel na Dunaj; sprejel ga je cesar, civilni in vojaški dostojanstveniki, švedski in turški poslanec. Kralj je prišel iz Carigrada, kder je obiskal svojega sina, ki je nevarno zbole!. 20. t. m. pa je kralj prišel poslušat v gosposko zbornico državnega zbora; pozdravit ga je šel v dvorno ložo grof Taaffe, s katerim se je dalj časa raz-govarjal. Pri dopolni t h volitvah v hrvatski sabor je narodna stranka zgubila en sedež (v GradiŠkij, stranka prava je ohranila vse sedanje sedeže. Hrvatski sabor je 18. t. no. zopet začel zborovati. Pravna stranka seje pri dopol-nitnlh volitvah pomnožila; prva seja je bila slabo obiskana, pa je trajala tudi le pet minut. Poznejše seje utegno biti viharne, ker vzrokov za to ne bode manjkalo. Cesar 3. maja v Budimpeštu slovesno odpre deželno razstavo. Pričujoči bodo pri tej priliki vsi udje cesarske hiše. Prestoi-nikRudolf, pokrovitelj te razstave, pozdravi cesarja, ki potem izreče, da je razstava odprta. Vnanje dežele. Srbski kralj je 19. t. m. v NiŠu * prestolnirn govorom odprl skupščino. V je-li so vrata odprta: rad bi navsezgodaj šel na pot, da bi ga po dnevu toliko solnce ne pripekalo. Vrata so bila res samo priprta in stopi ven t< r se odpravi, pozabi pa podjaslami Skor> j ■> z o i rezani m i nogami. Se le ko je \ >a do! re uve uri oddaljen od vasi, zmisu se na oje, tedaj se mu je pa tožilo vrnoti se. V tera vstane gospodinja in čez nekoliko Časa gre v hlev kravo molzt. Ali kako se je prestrašila, ko je tukaj namesto tujca, kojega je prejšnji večer ohranila, nagla lepe škornje in v uiih krvavi človeški nogi. Hitro Je tekla klicat svojega moža, ko dospe ta. jameta oba preiskavati, je ii bi se morda kde ne našel sled, da je kdo uhozega tujra zaklal in Bog ve iz kakt hudobije pustil tu njegovi nogi z škornjami. Slednjič jima pade v misel, da je moža gotovo kr ava snela in zato vtaknete eden od spredaj, eden od zadaj vanjo roke iščeč po njenem trebuhu, ako bi se v njej ne nahajalo truplo tujca. Ko nekoliko časa tako grebeta po kravjem truplu, primeta se za roki ter — držiš — pravi mož svojej ženi. — Da jaz držim dobro — in tako sta se vlekla za roko dolgo časa, dokler ne sprevidita, da se držita za lastne roke. Smeh ju poprime, ali vendar si ne dasta v glavo, da je njih krava tujega moža snedla, nog pa, ki so bile v Škornjah ?iz usnja, ni mopla. Ta isti dan sta ubiia kravo, ali v njej nista našla ničesar. To Re jima je pa dolgo časa čudno zdelo, dokler jima ni bile povedane, da so Škornje z nogami bila odrezana mrtveca viBečemu na veBalih. koji je bil brez nog pokopan. prestolnein govoru se je hvaležno spominjal gostoljubnosti avstrijskega cesarja, ko je b 1 pri avstrijskih vojaških vajah, kakor tudi obiska rumun-kega kralja, kar je doka?; prijateljskih razmer do sosednjih držav; prestolni govor dalje naglaša, da je kralju žal, pa ne more odstraniti vzrokov razka-Ijenih razmer do Bolgarske; vlada je naznanila razne predloge; prestolni govor se je odobraval. — Skupščini načelnikom je bil imenovan bivši finančni minister Pav-lovič, njegovim namestnikom pa Uroš Knje-ževič. O angleško-ruskem razporu so došle te Je vesti: Rusi so v Pendijehu, kateri kraj so hoteli Angleži priklopiti Avfganistann, sesta\ili posebno vlado iz domačih glavarjev. Angleži se temu ne protivijo več. — Komarov je 17. t. m. v Petersburg poročil, da so Avfgani zapustili vse straže na meji, ruske straže pa so se umaknole v poprejšnje maje. Ruski oddelek je zasedel Taškaprl. — «Standart» naznanja, da zadnji odgovori ruske vlade pričajo, da ruska vlada želf mir in da zasedenje Pendjeha miru ne izpodkoplje. Gladstone je 18. t. m. v parlamentu izrekel, da trdno upa, da se mir z Rusijo ohrani, »Standardu pa poroča, da se nova meja vsled odjenljivosti angleške vlade skoraj tako globoko na jug pomakne, ka kor je ruska vlada s početka zahtevala, Pendljeh dobe Rus', zavežejo pa se, da ne napadejo Herata. Nu, mnogo let ne mine, ko se tudi Herat priklopi Rusiji. — V Kronstadtu so vse vojne ladije dobile ukaz, naj se pripravijo za vojno. Poročila od 20. t. m. so bila zopet nekoliko bolj vznemirljiva. Angleška vlada je namreč zahtevala, naj Rusija še bolj od avfganske meje umakne svojo vojske, ruska vlada pa je to zahtevanje odbila ter izrekla, da zarad anarhističnih razmer tega ne more storiti. «Pall Mali Gazette« vendar pravi, da je še vedno najboljše upanje, da se prepir mirno reši. Angležem dela skrb lastno njihovo vojno brodovje. Tedni je bil v Londonu zbor, katerega se je udeležilo mnogo o vojnem brodovji veščih gospodov, mej drugimi tudi poprejšnji načelnik vojne mornarice. Vtem zboru se je izreklo, da je vojno brodovje preslabo, da bi moglo braniti državo in sklenola se je resolucija, naj vlada tako zboljŠa brodovje, kanone in moštvo, da bo moglo varovati razširjene trgovinske interese angleške države. Na Španskem so prišli zopet na sled zaroti mej vojaki; v severnej Španiji se dela za republiko; v Andaluziji so več častnikov zaprli. V srednjej Aiiji zelo rožlja orožje. Iz Moskve se poroča, da v nekdanjem kašgar-skem kanatu upor zelo rasle. Muhamedani so se uprli i njih vodja Khakim-Kban-Turja je Kitajce popolnoma potolkel ter zasedel imenitno mesto Jahrkand in se zdaj pomika proti Kašgaru. Iz Sudana je 17. t. m. prišla vest, da je angleška vojska zasedla Otao. Železnica do Handusa je uže dodelana in se ima podaljšati do Otao-a. DOPISI. Tržaška okolica, 20. Aprila. — Pred malo časom sem poročal v »Edinosti« o Barkovljanskih pevcih. Poročal sem tudi. da magistrat zabranjuje tamošnjemu učitelju jih učiti. To se dopisniku iz Vrdele zil skoraj neverjetno, a vendar je nopol-noma resuično. Evo Varu dokaza. Velikonočni pondelek so se zbrali Barkovljanski pevci v gostilni g. Starca ter ustanovili »začasno« pevsko društvo. Za predsednika je bil izvoljen g. Jakob Pertot, za denarničarja pa g. Alojzij Martelauc. Podp salo se je precej tudi nekoliko podpornih udov. Barkovljanski pevci mislijo imeti pravila enake onim društva »Zore«. Naj jih le kmalo vladi pošljejo, da jih potrdi. Precej ko so se Barkovljanski pevci izvolili »odbor«, poslali so deputacijo k tamošnjemu g. učitelju ter ga vprašali, kaj misli storiti radi nadaljnega pevskega učenja. G. učitelj je rekel na to, da bole prosil na magistratu »iovoljenja«. G. učitelj je bil res »mož beseda«. Šel je na magistrat ter rekel, da ako mu odi ne dajo dovoljenja pevcev učiti, obrne se na vlado. (Mislim pa, da le radi cerkvenega petja). Precej pa ko so na magistratu sli -šili ime »vlada« — dali so g. učitelju dovoljenje pevce učiti. Ii tega se vidi, da se na magistratu vendar le »besede« »vlada« boje. Žal da s? pa poslednja do magistrata »preveč dobra« kaže. Barkovljanski pevci bodo Imeli tedaj svoje „pevsko društvo4-. Svojemu društvu naj pa izbero lepo Častno ime kakor na pr. druga domiča pevska društva. V ne ieljo 19. t. m. so b li Barkovljanski pevci na Greti v gostilni g. Ferluge. Peli so tam mnogo narodnih pesmi i pridobili si precejšno število po i-pornih udov. o. Iz Tržaške okolico, 19. aprila. — Ivan Skerl iz G ete se je tedaj skesal in svoj greh in zmoto onžaluje. To je prav in dobro, Če mu gre res iz srca. Prav bi to bilo tudi od vseh tajistib naših bratov, kateri so bili zapeljani, da bi roko na srce položili iu malo pomislili, kaj so naredili, da so se dali premotiti od slabih tovarišev, kakor n. p. gospod Ivan Skrl iz Grete, ki zdaj obžaluje svojo zmoto. Dragi okoličani, po-ebno vi jGretarji. — ki imate rogovileži Andreja Skabarja. ki vedno zoper Nabruoja in Edinosti kriči, vedite, da je vreča uže polna, k malu poči in iz nje se izsuje gola sramota. V Rojanu pa se je dal preslepeti nek Presenc in zdaj drži roko Sior Poldetu. Žal za sicer spoštovano h šo, katera zgubi čast v umazanem društvu. Naj Openci povedo, kaj se je godilo na Opčinah v ne ieljo, in se govorilo na našo korist, — in kaj je društvo Austria uovorilo zoper Cikorijo — pa boste pri-pričani, v kako mlako so zagazili nekateri naši rojaki. _ IZ Lonjern, 20. aprila. — (Odgovor nesramnemu dopisniku »Šolobarde■). — Te oni je »Salobarda« prinesla vest, da je pri nas ustanovljeno društvo »Zvon« dobilo potrjenje pravil, ter pristavila z velikim zaničevanjem zasramovanje našega društva. Očita namreč naŠitn pevcem, „da imajo brlpave, trde in ostudne glase. »Ša lobardo« naj bi malo brigali naši pevci I Mi smo ustanovili društvo za nas in za istega, ki je pravi prijatelj petja, naj si bode petje slovensko, ali laško in Če tudi turško, samo, da je lepo. Ali »Salobardo«. tako pri srcu zbada, ker se ne poje laška pesen. Ko bi „Zvonaši4 peli laški, bila bi »S'lobarda« zadovoljna, ko bi peli še tako ostudno, samo da bi bilo laški. AIJ ker ni laški, zato jo pa to tako jezi, da Giato in poštranec Behtirigar kar jeze bledita, »Šolobarde« pošiljajo tu ii nekaj v Italijo, da pa nežni (!) Italijani, ki tiiso mkedar Še videli Trsta, ne bado mislili, da tu biva kak drug omikani narod razen Ituljsuiov, zato toliko in tako nesramno piše Šalo-barda od druzih narodov. h vsega njenega sporočila se pa vidi. da jih nezmerna, slepa strast vodi pri vsakej zadevi, ki se tiče nas Slovanov. Največja bedarija je pa ta, ki preseza vse druge v neumnej »Salobird«, da »Zvo-naše« podučuje župnik svetoivanski. — Kedo ne bi se smijal t-j zrniŠljeriosti. Za laži tržaška »Salobarna« dobi medaljo Svetovali bi, da bi se prej prepričala o istinitosti, ne pa tja v en uan brez vsega vzroka laži trosila mej *vet. Obžalovanja vredni so pa čitatelji »Šalobarue«, ker jih pita s takimi otrobi I Habeant silni Nas naj »Solobarda« pusti v mii'Uvker zastonj je njeno rovanje mej nami. Če bolj bodo pisali proti nam, bolj združeni, bolj trdni bndetno ml. Vsaj vas dobro poznamo, vi tički irredentarji. V V romati, 14. aprila. — Na"o-dno gospodarstvo uči, kako se ima človeštvo za Živež truditi, kaj in kako Ima delati v dosego pravega blagostanji. Gospodarstvo sploh je vsako človeško delovanje z namenom, si vsako premoženje ohraniti ali Še ct-lo pomnožiti, katero more potem raznim potrebam iu željam človeštva zadostovati. K prvemu blagostanju narodnega gospodarstva našega ubozega a pri dnega kmetovalca je treba: izgledne živinoreje in pa, kakor nekoliko uže pričeto, pogozdovanje puščobnega vremsknga Krasa. Vsled poinanjkaija miiot:« in dobre k laje ne more biti živinoreja pri nas izgledna; ali vsaj želeti in upati bi bilo boljših ča sov, da bi si pridni Vremci zopet mogli do toliklb repov opomoči, kolikor so jim jih zadnja slaba leta odvzela. Dobro in rodovitno polje, katero se mora sedaj s pičlim gnojenjem zadovoljiti, krmčalo bi se z ra stočm množenjem živjnor«je in povračalo bi stnterne odstotke. Podal nam je že Peter K>warž, vodja prve kmetijske šole v Daljnjem Avstrijskem, dvanajst potiUvitnilt gospodarskih vodil, izmej katerih si vsojam č. bralcem samo prvo in zadnje navesti: »Prideluj mnogo mesa, to je, prideluj mnogo in doluv klaje, da bodeš dobro redil mnogo Živine; živina je steber kmetijstva.« A temu vodilu je za sedaj nemožno ustreči; tem ližjeje pa posljednjemu ustreči,kateroseglasi: »Nobene pesti zemlje ne puščaj neobdelan« ». Ker pa Imamo mnogo takih pesti zcmlj* na našem golem Krasu, nam je tedaj v naŠ prid in blagostanje t-mu vodilu ustrezati. S tem b'imo zadoščevali človeškim potrebam, ob enem pa čuvali nad narav nimi močmi našega opustošenega Krasa. Umno pogozdarstvo je pri nas edino sredstvo, da ustrežemo omenjenemu vodilu, iu Če tudi ne sebi, pa svojim mlajšim k bo- ljšemu blagostanju pomoremo. Glej, dragi Vremčan, zdaj mnogokrat, čudeč se tolikemu lesu^kateri se po južnej železnici ▼ Trst prevaža, praviš: Enkrat inora tega konec biti.» Ali varaš se. Skrbi se, da tam, kler je to drevje rastlo, v G0 letih uže zopet ostra sekira gospodari. Tedaj gledati nam je le na-to, da bo io kdaj tudi naši mlajši sad našega truda želi in se spominjali nas, kot pridnih dedov in pradedov, kakor se ml nekdanjih neusmiljenih sekir spominjamo, katere so pred stoletji naš Kras lepe zelene odeje oropale. Da je v Vremenske) župniji prava dejanska volja do umnega pogozdarjenja, pričajo uže marsikateri holmci krog naših vasic, kateri so bili pred 10 leti goli, a zdaj nam uže svoje lepo ozelene glavice mole. K takemu za-početju je treba v vsakej župniji izglednih in razumnih mož, da ljudstvo o pogozdovanji podučujejo iu mu lepo prihodnost po trudapolnem uelu kažo. Hvala Bogu, da prav o na še j župniji imamo mej drugimi takimi možmi moža v g. Fran Novalt-u, kateri nam ne služI samo v Britofu kot izgleden poljedelec, temuč vsej župniji tudi kot izgleden pogozdovalec. Ou je nže nad 100 tisoč raznih drevesc zasadil, v katerih senci se uže po truda polnem delovanju hladi; zato je bila tudi njega pridnost od vis. ministerstva obdarovana. G. N. navdušuje vse občinstvo dejansko k umnemu pogozdovanju in naše vrlo ljudstvo sluša posnerne vrednega moža, kateri ne skrbi le za sedanje osobno, tem več sploh za t>ol|še blagostanje svoj h in naših mlajših. Bog nam ga ohrani Še mnoga leta kot dobrega pospešitelja k boljšemu blagostanju, kajti naloga mu je: Spoznanje, spodbujanje in množenje pridelovalnih in izdelovalnih moči; toraj tudi vedno pomnoževa-nje omike človeške. G. N. je tudi oni mož, kateri je pred leti našemu občinstvu pro-rokoval, da nas bode vis. vlada silila k pogozdovanju Krasa, naj si bode posredno ali neposredno, in to se je letos uresničilo. Postava o pogozdovanju Krasa je uže pred kratkem odtNj. Veličanstva potrjena; 0 katerej hočem v kratkem sporočati, da je tie bode eden ali drugi drugače tolmačil, nego je v istini. P.... r. Ospo, 14. aprila. — Odpeli so zvonovi veselo alelujo, radost je bila brati na slehernem obrazu vernega kristijana. Mir nam je prinesel naš gospod rešitelj. Da bo pa ta mir trajen, zato moramo skrbeti mi sami. Ljubezen naj nas uklene v gospodov jarem. Ako bo ljubezen vladala mej nami, gotovo prhije lepše solnce pravice in resnice pred naša vrata. Kakor pa ni veselja brez Žalosti, tako je tu ii v osapskej farl pognal cvet grenkega pelina. NaŠ čest. gospod župnik bi imel zapustiti našo župnijo, ki sije v kratit ej dobi osmih let na cerkvenem polji toliko opomogla, da stoji nevesta Kristova v lepej krasnej opravi, kar blagodejno vpljiva na krščanska srca. Saj Slovenec ne najde nikder toliko tolažila za prevaro tega sveta, kakor v sv. veri, in ako ima še vrh tega lepo okrašeno cerkev, gotovo mu srce od veselja kipi, ter radostno vsklik ne: Te Deum lauuamus! Da bi še na dalje napredovali na tem polji, potreba je še na dalje skrbnega in unetega duhovnega gospo ia. Z neznatnimi izjemami pa težko do-bomo v teh časih toliko požt tovalnega gospoda župnika kakoršen je sedajni. Ves za lepoto hiše božje unet se ne straši ni truda ni potov, le da bi vredil cerkev in njeno opravo, kakor ja cerkvi spodobno. PraŠa se pa, kde so viri za to- 1 ke stroške? mar ima cerkev kij nakopičenega premoženje? Nekakovega. Ona se oskrbuje samo z darovi, ki jih krščanska roka v ta namen daruje. I« tega se vidi, kako je naš mili Slovenec veren in ponosen na svojo cerkev. Posebno moramo v noŠtev jemati našo vas Ospo, ki je sama ob sebi ubožna, pa toliko več požrtovalna. Koliko je naŠ Osapec storil za svojo f irno cerkev, temu je priča stolp, ura, novi zvonovi, župnjiska hiša, pokopališče. Ni Čuda, ako se šibi pod težo stroškov. Naj bi bili oni dve vasi v pomoč, gotovo ne bi bilo nikdar slišati razžiljive besede. Kdor je pri enem in tistem kamenu krščen in uživa vse duhovne dobrote, ta je dolžin tudi pomagati svojim sofaianom bremena lajšati. Grdo ie toraj obrekovanja, da Osapci sploh duhovna preganjajo; ne, oni se le branijo veča bremena prevzfti. Ne branijo se pa starim pravom in tirjatvam zadostiti. To naj si dobro zapomnijo oni, ki vse na Osapce zvračajo, o a so oni nasprotniki duhovnikom. To se ne pravi duhovnov preganjati, ako se oni drže starih tirjatev. Naj pomagajo tudi GabrovČani in MaČkoljani vs^j za eno tretjino in bomo videli, kaki lep mir bo vladal v fari. Cerkev se bo zaljšala z majhnimi doneski, kar bo na čast ne le 0*apeem samim, temveč vsem župljanom. Od samih besedi 8e nikdo ne zredi. Zatoraj pravimo : Mir iu prava sloga naj vlada mej nami. Več občinarjev. EDINOST Domače in razne vesti. t Andreja Bole. V poneielek v jutro je u'.url nagloma 72letni Andreja Bole, posestnik v Rojanl. Rajnki jo bil, će prav mož po stirej Šegi, vendar skozi in skozi značajen, ter se je vselej razveselil, ako smo Slovenci napredovali. Zapustil je lepo druž no, kojo je vzgojil v pravem krščanskem duhu. Bil je blag mož m obče priljubljen. Bodi mu zemljica lahka. Včeraj je bil pogreb, in sicer tako rr-likansk, kakotŠnjega vRojanušeni menda bilo: 9 duhovnikov, pevski zbor, ki je pel pred hišo in v cerkvi, vse polno okoličanov iz vseh krajev okolice, mnogo mestne gospode in mej njo tudi zastopniki društva Edinost, krasnih vencev prenapolnjen voz — vse to je dokaz, kako spoštovan je bil rajnki, katerega smo mi o svojem Času stavili v izgled okoličanom. ■»redsednlštvo društva Edinost vabi vse odbornike, namestnike in poverjenike v sejo, katera bode v nedeljo v Skednju v gostilni g. Jožefa Sancina — Nemca ob 4 uri popoludne. Volil se bode lokalni volilni odbor za I. okraj. Po sej' bode domaČa zabava, katere se udeleže razni pevski zbori in mnogi rodoljubi iz mest i in okolce. Shod "Edinosti* pri Lovcu. Kakor je nže zadnjič poročala »Edinost«, da bod« v nedeljo shod še sijajnejši nego na OpČinah, tako se je tudi zgodilo. Koj po 3.uri |e niČelo vreti ljudstvo vkup, bilo ga je okolo 2000. Prišla so pevska druš tva, «Skala», «Zvon» in «Zora» z svojim Ženskim oddelkom. Narod se je zbiral na vrtu, v zgornjej in spodnjej dvorani. Odbor se je sešel v posebnej sobi ter izbral volilni odsek za II. okraj. Imena odbranih se priobčijo z drugimi vred. Mej tem, ko je odbor imel svojo sejo, prepevali so zdaj •Zorašt », zdaj «Zvonaši» in zdaj zopet ■Skalaši« posamezno in tudi skupno. Divno je čuti to petje, ki se glasi tako milo in zopet tako močno. Narod je bil navdušen In reči smemo, da ni bilo iždajic mej nami. Tu sem naj bi bili prišli pogledat Ci-korjaši in videli bi bili, da je njihovo delovanje skoraj brezvspešno. Ker ko bi bil ta shod naznanjen javno, bilo lil Še 2 do 3 pota naroda več došlo. Ali to naznanilo je prineslo samo naše glasilo in glej toliko naroda, da ni bilo nlkder prostora najti. Mej krasuo petje se je vplelo pa tudi navdušeno govorjonje. Prvi je povz iignol svoj glas g. V. Dolenc, tajnik društva Eii-nosti. S krepko in zmerno besedo je opominjal narod, naj se nikar ne da presl -piti od naših sovražnikov Italijanov. Naš poslanec mora biti g. Nabergoj in ne pa garibaldinei! Mauroner. Koje končal govor z nazdravom na presvetlega carja, zado nelo je iz vseh grl gromoviti živijo. Vse, m!a lo in staro se je odkrilo ter sto ječ pelo cesarsko pesen. Krasen prizori Govorili so tudi drugi gospodje in spodbujali narod k vstrajnosti. Splošno veselje je pi bilo, ko je govoril' »Crni Juriji). Prav v domačem jeziku je naštel pregrehe «Cikorjašev» in obža loval mše ljudi, da se dajo «Irredentarjem» v pest. Svoj govor, ki je bil večinoma v verzih, zasolil je z dovtipi tako, da je bilo veliko smeha. Vse je kričalo: Strani s Ci-korjaši, ven /, «irredento». Mi nemaramo Mauronerja, mi nečemo biti izdajalci, mi se držimo naše Avstrije. Ljudstvo se je pričelo razhajati na večer in se prisrčno poslavljalo. Najveći del je Šel proti svet, Ivanu. Bilo je nad 500 ljudi, ki so v mesto došedšt zapeli še nekoliko pesni na vrtu «al Aurora». Tako smo končali shod pri Loven. Bog daj. da bi drugi bili še sijajnejši od prvih. NajsiČneje nas pa veseli, da še pri vsakej priliki zbere toliko pevcev, ker oni dajo shodu pomen kake slavnosti, ne pa pri proste Beje. Slava jim! V nedeljo bode seja v Skedriji, kder se nam je nadejati Še večje udeležitve. Dakle, bratje, v nedeljo v Skednji na sviđanje I Tržaške novosti: Burja jo je v morje vrgla. Ko je zadnje dni jako brila burja se je 58 ietnej Ivani Sinigoj prigodila nesreča, da jo je slina burji* odnesla v morje. Ubogo starko sta rešila dva mornarja. Bila je nezavedna in v Lloydovi lekarni so jo komai oživeli, ker se je bila zelo prestrašila. Odpeljali so jo potem na njen dom. Vol je ušel. Po železnici so pripeljali celo čredo volov za tukajšnjo klalnico. Enemu teh volov se pa ni dopadala dru šČina in pobegnol je od nje. Imeli so dosti opraviti predo so ga v jeli. PosAušen samomor. Blizo Opčin se je hotel obesiti 42 letni sluga Martin M. doma iz Logatca, Ljudje, ki so šli mimo, zapazili so ga in prerezali motvor, na katerem je visel. O (peljali so ga v bolnico. Poskušeni samomor. Neka 22 letna deklica doma iz Malega Lošinja je Bkočila v morje,Pomorski stražniki sojo izvlekli iz morji ter jo, ker so videli, da je zgubila pamet, odpeljali v bolnico. Samomori. Vtorek na jutro ol> 7 in pol skočila je pa iz 4 nadstropja Št. 9(53 ulica Zonta 18 letna deklica na Mak. Pobila se je smrtno, prvo pomoč dali so jej v lekarni Jeroniti. Okolu 11. ure je umrla. Pravijo, da je ljubezen kriva njene smrti. Sinoči si je zavdal v lastnem stanovanji, Pnzza piccola št. 1 lekarničar Anton Fe-dele rojen iz V dma na Italijanskem. Pustil je pismo, v katerem piše, da ni hotel živeti, ker na svetu ni več prijateljev. — Samomori se uže strašno mnoŽe v Trstu 1 V pijanosti. Nek izvošček, ki je bil tako pijan, ua je komaj na kozlu sedel, podil je v nedelo v jutro ob 4. uri tako svojega konja po uliei Corsia Stadion, da je zadel z vozom ob voualj hiši št. 23. Voz se je ves razrušil. Voznik je odietel daleč strani in se nekoliko poškodoval. La konj je ostal zdrav, da je potem kose razbitega voza in pijanega gospodarja ulekel domov. Nož. Z nožčem je ranil nek mladen č v nedelo na večer neko 181etno deklico, ki je bila z svojim ljubimcem in nekim drugim prijateljem v nekej krčmi ulice Kolonje. Komaj je stopila na ulico, skoči hitro proti njej in jej zada štiri rane, dve na desnej strani prsi in dve na desnej roki. Ranjeno so oavedli v lekarno Lei-tenburg in potem v bolnico. Vzrok z;.kaj jo je ni znan, pravijo, da zato, ker ga ni hotela ljubiti. Smešna ljubezen, koliko je nesreč kriva. Policijsko. Dva voznika eden 38-drugi pa 45ietni, oba iz Trsta, pričela sta se v nedelo večer na ulici Barr. vecchia okolo li. ure z kameni lučati, tako da so bili mimogredoči v nevarnosti, da b> jim kak kamen ne priletel v glavo. Straža je v trenotku, ko je prvi hotel zasaditi svo-lemu nasprotniku nož v prsi, zadaj pristopila in s tem zabranila večo nesrečo.— Zastonj so se hoteli najesti in napiti neki tržaški potepini v gostilni »al Boeclvtto«. Prišlo jih je devet, na glavi jim nek 85 letni agent iz Trsta. Zajeli so in zapili za 7 f. 16 n. Počasi so hoteli oditi in sicer posamezno. Osem jih je odneslo zdravo kožo, ali devetega so pa na prošnjo natakarja prijele straže, ker ni imel s čim plačati. — Nek 47letni težak iz Trsta je nkral svojemu gospodarju vrečo pečatnega voska, ki je bil vreden kacih 20 f. Straža i:a je za njegovo nepošteno dejanje spravila v varnost. — Priprli so tudi nekoliko ponočnih razgrajačev in usmiljenih sester za njihovo preveliko uBmiljenost in lepo obnašanje. Izpred sodišča. 62letni Nikolaj Zanon iz Izle je bil obsojen na 5 mesecev težke, poostrene ječe, ker je na lastnega sina sprožil puško, nabito z olovlmi krog-Ijicami. Zadel ga je v levo nogo. Obsojeni so bili na sedem mesecev ječe radi tatvine Josip Kio, rodom Madžar, Veronika Dar-men iz Velikovca in Ivana Dekanova iz Ljubljane. Ave,ItlariaX Podučljlvo razlaganje mol'tve »CeSčena si Marija!« Za Smarulčno opravilo spisal Jožef Kerčon, duhoven ljubljanske škofije. Z dovoljenjem visokočes-tuega kapitelvikarstva ljubljanske škofije. Založila katoliška bukvama v Lubljaui. Te ■ Smarnice« se odlikujejo po poctebuo dobr i odbranej tvarini in praktiČnej izdeljavi.Že ime preč. gosp. pisatelja, unetega pospeše-vatelja Marijine slave je porok, da bo ta urelepa Marijina knj ga v srcih vernih Slovencev na novo poživila ljubezen in uda nost do prečiste Device in Matere Marije ter posebno dobro služila prtlepej manjui-kovej pobožno8ti. Tvarina je tako-le razvrščena: Materin dom — Marijna prva daritev — Mati, pozdravljena od Boga — Mati, pozdravljena od ljudi — Materino ime (2) Materino srce (2) — Materina čast — Materina slava (2) — Materin dar (4) — Materina sreča M iternu moč (3) — Materna bole čina (3) —Materin blagoslov (4) — Materina zvesioba (2) — Materina beseda za slovo — Pri dejana je sv. maša molitve po vsakej tihej maši, lavretanske litanije in sv. križev pot. Knjiga se dobiva v katoliŠkej bukvami v Lubjani. Gena jej je ta le: Vezane v pol usnji 90 kr. Vezana vsa v usnji 1 gdl. Vezana vsa v usoji zlata obreza 1 vid. 20 kr. Po pošti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno naroči, dobi eno za nameček. Tržašk iredentar v 16. stoletji. 19. aprila 1508, te.iaj pred 378 leti ko se je unela vojna mej cesarjem in beneško repu bilko in se je beneška vojska naglo pomikala proti Trstu, pobegnol je Giovani pase iz Trsta v Mdje ter je tam benečanskemu županu ovadil tržaške razmere. Vrnol pa se je zopet v Trst a tu so ga prijel', po stavili pred vojno sodbo v Ljubljani ter mu glavo odsekali. — Ko bi se danas tako • lelalo z iredentarji, koliko bi jih bilo — brez glav. Nesreče. V ogerskej državnej tovarnici za jeklo jo 19. t. in. vstal Ogenj, mej tem, ko je tulil hud vihar. Pogorela je tovarnica, škode je en milijon l'1. — Mesto Viznlč v Bukovini, ki ima 6000 prehivalcev, pogorelo je zadnji petek ponoći; 150 hiš z vsemi stran-kimi poslopji j« v p pelu, 600 obitelj j-brez strehe In dva človeka sta zgorela; pokončan j- ves živež, beda nepopisljiva. Iz računstva. Neka obitelj, skupaj deset osoit, se >ela je nek večer okoli kamenine mize pod i i po na vrtu, vsak ud te obitelji je sedel na svojem stolu. Govo rdo se je o tem in onem. Mali Tinček se je hvalil, da uže zna Izračunitl, koliko minut ima leto. Nato mu reče oče: »Prav da znaš, ali bi pa li znal tudi izračunitl, kolikokrat se nas deset, ki tukaj krog mize sedimo na deset stolih, lahko tako presede, da ne bomo vsi na tist h stolih se reli, kakor sedimo zdaj?« — »O to je lahko — odgovori Tinček brez premislika — desetkrat!« »O ho ho hol — zasmeje se njegov priletniši brat Martinček — vsaj stokrat se lahko presedemo!« -»Jaz pa mislim, da bi se lahko vsaj milijonkrat presedll — pravi najpriletniši sin Štefan ki je hodil uže v latinske šole in znal dobro računiti — počakite, da naredim račun, računi ce tako le; 2X3X4\5X6X7X8-\-9X10 = 3,628.800; to je: presedemo se lahko tri milijonkrat in šestoosemindvajsettisoč in osemstokral in ko bi se brez prestanka noč in dan tako presedavali In vsako minuto enkrat presedli, potrebovali bi okoli sedem let, da to presedavanje dokončamo, ker v letu je, kakor je Tinček poprej izračunil, nekoliko nad polu mil jona minut. Zahvala. Za vse znake srčuega sočutja v smrti našega nam nepozabljivega očeta Andreja Hole se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, osobito deputaciji društva »Edinosti« najsrčneje zabvaltijemo. Iskreno zahvalo izrekamo gg. rojanslum pevcem za ganljivo petje in sploti vsem, ki somu blagovolili izkazati zadnjo čast. Žalujoča rodovina Hole. V Rojanu 21. aprila 1885. Prošnja. Umrl je 7. prosenca t. 1. velečestiti gospod župnik dekan in zlatomašmk Valentin Pušavec tukaj v Jelšanah. Mnogo se je v svojih krepkih letih trudil in tudi gotovo dosti svojega premoženja za zidanje potrošil, tako da je ubog umrl. Milo se vidi podpisanemu videti, da ca njegovem grobu moli lesen križček in bati seje, da ne bo druzegu. Zato se obrača na veleče-stite gospode rajncega prijatelje, znance in njegove bivše veleč. g. kaplane s prošnjo, naj mu kak dar za spominek blagovole darovat. Markič. Tržno poročilo. Kava in sladkor — jako iskano blago, katero se prodaj i po viših cenah.— Sadje tudi dobro obrajtano. — Olje, prav tako. Z. petrolje je manj prašanja; cena pa je trdna in stalna na f. 975. DomaČi pridelki in žito, boljša kupčija po višin ceuali; menenje je, da se žito še podraži; ali temu je uzrok angleško-ruska homattja. Les — jako iskan in se cene pomikajo više. — Seno, dobro konjsko f. 1.20 do 1.65. Borano poročilo. Borzijanci so se bili uže pomirili zarad vojske v Avfganistanu, ali včeraj so zopet uo borsi trosili vznemirjajoči vesti in zato so kurzi valut poskočili, oni papirjev pa nekoliko padli; pa to je po našem ment-nju le manever, ali pa slamnati ogenj. Dunajska Dorsa dne 21. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 45 » Zlata renta ...... 105 » 65 ■ 5°/0 avst. renta .... 96 • 35 » De Inice narodne banke . . 855 » — H Kreditne delnice . . . . 283 • — » London 10 lir sterliu . . 125 • 60 • — n — » G. kr. cekini...... 9 • 927, » 100 državnih mark . . . 5 • 89 a Književnost. Izšla je ravnokar «Slovstvena zgodovina za slovpnske ljudske šole, katero je spisal Janko Leb.n, učitelj v Lokvi, Knjiga je, pisana prav v lepem lahko umljivem jeziku. Dobiva se pri založniku R. Miliču v Ljubljani. Cene nema naznanjene. Beli dan je zagledal tudi 7. snopič ljudske knjižnice, ki ima dve jako lepi povesti. Slovenci sezite po tej knjižici, ki velja snopič le 6 nov. Izšlo jih je dosedaj 7. Z ' 42 nov, si vsak lehko nže lepo knjižico omisli. V nijednej pravtj slovenskej hiši ne sme manjkati. GosdoiMo in trpvtt stvari. O Žvepljanji trt. Skušnje mnogih let, od kar nam grozdna bolezen (plesnoba imenovana) uničuje ta poglavitni pridelek naše dežele, poka/.ale so, da je žveplo najboljši in naizdatnejši pripomočtk proti tej bolezni, Žvepljanje je zanesliv in gotov pripomoček, to pa le tedaj, ako se to delo prav izvršuje in o pravem času. Zato podajemo vinogradnikom kot volilo v tem važnem opravilu poduk, kateri je posnel iz skušenj in večletnega opazo- vanja zvedenih kmetovalcev, kakor tudi iz naukov uže drugod objavljenih. Vse te nauke, prirejene s posebnim ozirom na našo domače zemeijne, klimatične in gmotne razmere, podajemo tu zdolaj ter gorko priporočamo, da se jih naši kmetovalci temeljito prince in sn po njih natančno ravnajo. Ker prav od tega je odvisen dober ali slab v-peh žveplanja: 1. Ribi naj se za žveplanje samo čisto Sicilijansko ali pa Romansko žveplo. Priporoči se zlasti prvo, ker je nekoliko ceneje in dejansko spoznano za dohr<> in uspešno. Gledati pa je, da je prav drobno zmleto, kot najfinejša moka (prah), zato kfer tako žveplo se bolj prime in lažje zleze v najtesnejše prostore, česar pri debelo zmletem žveplu ni pričakovati. Kupuje naj se žveplo pri poznanih, poštenih in vestnih prodajalcih. 2. Žvepljati se mora le v tihem, suhem, gorkem vremenu, od jutra, ko je rosa mi-nola, ko vi morete dopisnika i/, sv. Ivana imenovati nepo-štenjaka. Pri sv. Ivanu imamo pravega cikorjaŠa, ki se piše Čufar in ta je bil omenjen v našem dopisu, vas pa, gosp. Zuffar, nemam čast osebno poznati, vaša ime je nemško, srce vaše pa znate vi, kam škili. Ko se sodmjo plašite mene, to me ne briga, vi činite potrebne korake in skrbite, da boste moje plačali, pozdravlja vas sv. ivanski dopisnik. * Za takova članke jo uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Uredn. | f ANDREJ BOLE | Kaj je v človeškem živenju gotovejŠe od smrti, česa ne nahajaš gotovejše od smrtne ure? Ona nema usmiljenja z siromakom niti z bogatinom, niti z dobrim in čednostim, niti hudobnim; ne prizanese starosti ni mladosti. labKo Istočasno preti starčku in mladeniču. — Tako govori sv. Bernard in to se nam kuže povsod v ! EDINOST vsakdanjem iivenju: smrt pokosi neusmi Ijeno vsakten-ga. Tožni plas rojanskih zvonov nam je naznanjal v pondeljek zjutraj odhod iz te doline solza še krepkega in trdnega moža, blazna za dobro in koristno une-tega možaka, —Andreja Bole-t>. Turobno ti je donelo na uho žalostno zvonenje In srce ti stiskalo mislečemu na kratko svoje Živenje. Pokojni Andrej je bil Še ▼ nedeljo mej svojo drago družino, Se v nedeljo zvečer se je z njo veselil in nobeden ni slutil, da mu bode v ponedeljek prostor na parah! V resnici, človeško živenje je prava kapljica na veji, katera na tla pade, da le lahek veter povleče. Hajnki Andrej, kateri je dosegel še precej visoko starost, bil je rojen v Koprivi na Krasu, od kder se je kot ubogi kamnosek naselil v trŽ. okolici ter se tu poročil. Z svojo hvalevredno varčnostjo si je prikupil premoženju, katero je njegova pokojna soproga v doto imela, polagoma Še družeča zernlj šča in z skrbnim gospodarstvom in truda polnim obdelovanjem polja postal Ščasoma eden najprvlh kmetovalcev v Rojanu. Poročil se je po smrti prve svoje jene v drugič ter ga je njegova sedaj po njem žalujoča vdova obdarila z deveterimi otroki, sedmimi sinovi In dvema hčerama, za katere je on očetski skrbel ter jim pri- Iiravil Dremoženja, s katerim oni sedaj ahko žive. Bil je pokojni toraj zeld skrben oče in trndoljubiv kmet, kojemu je bila prva skrb odgoja in blaginja lastne dece. Ker ni bil izuden, ampak priprost kmet, ne vidimo ga mešajočega se v politiko, tembolj pa na svojih obširnih zemljiščih skrbno delajngega. Obdeloval je polje tako, da bi to imelo biti v izgled množim drugim Rojancem in sploh okoličanom. Njegov značaj j« bil trden, akoprem mu je kdo kaj očital, stal je trdno se svoje ca ukrepa držeč. Tudi trž. Slovenci se ga spominjajo še od tedaj, ko so v njegovo gostilno prihajali. Sedaj mirno počivaš v hladnej gomili, v katerej človeško srce najde miru, ml pa žalujemo ja tabo ter želimo, da bi se nekdaj srečno našli na višavah, vsaj ni tu nego trpenje, životarjenje in mučenje! človeško srce sili na dom, hlepi po boljSej domovini, kder si sedaj ti: vsaj vse časti — kakor pravi nek sveti mož — druzega ne pridobć. nego nekoliko besedi več na nagrobnem spomeniku! Mir tvojej duši! V Rojanu 22. aprila 1835. J. s. NA PRODAJ je še malo rabljen stroj za žito čistiti, in to Trieur N.ro 2 prav po ugodnej ceni pri Ant. Mateviič-u peku v Tolminu. egss5Mf5gS5ESi Najboljši papir za eigaretke 35— 36 je pristni LE HOUBLON tone. fatmhtCawlejey io Henrjev r Parizu Svari se pred ponarejanjem. rua interesa« verte preavviso dl 4 giornl 3'[, »» m • » • 8 > 3*14 »» » » » n 30 ■ Per le lettare di versamento attualmente ln cireolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincieri a d«correre dalli 37 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seeonda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 annuo intereiae verao preavviso dl 30 giornl 3'f« • • » » » » 3 mesi 3'|e • » » • » » 6 h Banco Giro: Banconote 2V»°/o »opra qualunquc somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra "Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia. Leopoli, Lubiana, Herman nstadt, Inns-bruck, Graz, Salishurgo, Klagenfurt. Fiunie Agram, franco spesa. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso eoupons '/»°/o Antecipazioni sopra Warranta in contanti, interesse da con-venirsi. Mediantu apertura di credito a Londra J-i'/o provvigione per 3 mesi. » elTettl 6% interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleite, 1. Ottobre 1883 (82)— •szsmszszs2szsmsasiszs25zs2n52sz« g Agencija za posredovanje ^ u »Iu2b;ih i kod stanovanja E. GEROMINI-JA priskrbuje službe sv:ikp vrste u Andriji i inozemstvu. Kupu je i prodava kmS^, po najugodn'jimi pogodbami. K Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. S •asEsasaszsHsssasasiarasHSKasasasESEsa Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica ln rescrva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvn gld. 3,300.000-_ Keservni fond ou dobitkov . 536 622 09 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje » 150 000'— Reierveni fond za pokritje premikanja vrednostih efektov Premijna rescrva vseh oddelkov Reserva za škode V portfelju: Premije, ki «e imajo potirjati v prihodnjih letih . . . . , 16,954.118 57 Skupni znesek vi. h škod plačanih od 1. Ib38 do 1883 gld. 114.919.847 01 Urad ravnateljstva 18—24 Via Valdirivo, H. 2 (v lastnej hi&i) 161.500*— 7.342.780' 267 601 - C. k. prir. torama L Tetto & c. DUNAJ. ______V Tritn Corso 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelan h i>vs»di izr^ftno rfr. Umov tiv/jeniH-baham it lekarno IS. Fnijiner-Ju v 1'ragi zali tevajo, kajti opazil Bera, da si> ua'olSiiiki ua veC krajih dobili neuspeBno zmes, ako bo zahtevali samo iivljmiskj balzam, in ne izrefino dr. Hoiovega fivljtmgkiiKa balzama Pravi dr. Rosov živinski balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelala H. Fragntr-j* lukama >k Brnemu orlu« v 1'rttLjii Kcku dur Suorner-gadse Nr. 205-3. s • : • . .. . ■ BPtf&fS^ftKPRto^vi'. v- V TRSTU: P. Prendini. O. Vorabotchi, J'k. Ser-ruvuln, Ed. von I.titt.nburg, n t, S al t ina in K. '/.anrlli, lokamifiarji. V GOltlCl: O. Crittofalrtli. A. Pl. Gtronco'i, G. li. Puntani, 11. Kiirntr, lekaralGarji. V OUELJI : Damino d'Klia. V LJUBLJANI: O. Pieoli in /. Svoboda, lekftr-nića ja. V ZAOllUnU: C. Ar a tim, lekurniSar. V$f lekarne in v ti je trgovin* t materijalnim hlupom v Auitro-Oi/irt ke j ima jo zaloga tega livljentkega baleama. Tam se tudi debi: Prazko domače mazilo zoper bule. rane in vnetje vsakf vrste. Ako se lenam prsa vnamejo, ali s trdijo, pri bulah vsake vrste, pri turili, finojulh tokih, pri Crvu v pritu in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izmaKCanji, pri morski (mrtvi) kosti zoper rovmatiene otekline in putiko, /oper IcroniSno vnetje v kolenih, rokah, v lodji, Ce si kdo m g" spahne, Z"per Wurja ofiusa in potne uo«e, • ' ----------goper oteklino no noge, zoper raka __oljBega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bulo in oteklino s<) hitro ozdravijo; V«r pa ven teCe, potegne inatilo v kratkem vso gnojico na-se, in rano ozdravi. — To mazili je zato tako dobro, ker hitr pomaga in ker so po njom ranu p *,/ nt zaceli dokler tii v»a bolna guojiea ven putegnena. Tudi zabrani ras divje, a mesa in obvaruje pred snetimi (firnim prisadom) ; tudi boleSino to hladilno mazilo posi>eBi. — Odprte in teko&e rane se morajo z mlačno vodo umiti potem fle I« M ma/.ilo na nje prilepi. 5—30 Skatljica se dobode po 25 in 35 k. Itnlzam za tilio. SkuBeno in po mnozth poskusih kot najzanesljivejS« sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem se dobi tudi popolno ut* zgubljeni sluh. 1 gklenloa 1 gld. a. v. ee si kdo n"gn spanne, z"i>«r «urjuutij»i pri razpokuaih rokah, zoper liflaje, zoj piku mrCosov, zo|»r tekoče rane, odprte iu vneto ko*> ni bolj Sega zdravila, ko 1 Lastnik, drufttvo ■ KDINOHTa. — Izdatelj in odgovorniurodniu : VIKTOR DOLENC Novh tiskarna V. DOLENC v Tr< u