Ptuj, petek, E« 4. novembra 2005 1° letnik LVIII • št. 79 odgovorni urednik: ^ Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Podravje • Jedli bomo dobre žgance Koruzna letina nadpovprečna in kakovostna Zimska sezona Kljub številnim neurjem^ njja. letina koruze poiZa&o . . mokremu poletju ter manj poSejái it se zacenia Akcija traja do 30.12.2005 •••• čiř nja letina koruze poZj Tovarni moČUiHlkKmil' P [otoVJluStrokoVEjikov zelo dobra, in kakovostnaii Tu 'rutninéiptuj^llDraienCih spravihiiv silose okoliilgll im Jate?i zrn IÍ&Í dobredomače žgancc i m:^. M kar je skoraj IMJarijn Ozmec Dominko d.o.o.. Zadružni tig 8, PTUJ Telefon: 02 788 11 50, 02 788 11 68 MM K TRGOVINA, MONTAŽA -vodovod Ç ® 'Centralnakurjava plinske instalacije kopainiška oprema keramične ploščice L'-V If d.o.o.U OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Matkovcjh103,tel.:754 00 90 ORMOŽ, Rujska cesta 17, tel.: 741 72 70 Sport Nogomet • Dabanovič (spet) vrhunsko Stran 15 -ai Sport Rokomet • Rokometna mrzlica zajela Ormož Stran 15 j řá 1 m 'W .N. ■ ž t J'I'-AJ^' \ Foto: Martin Ozmec Ptujsko martinovanje Aktualno Ptuj • Iščejo formulo, kako povečati prihodke Stran 3 Po naših občinah Ormož • Svetniki proti novima občinama stran 5 stran 4 Gospodarstvo Po naših občinah Kronika Ptuj • V Gradis Podlehnik • Spet Kidričevo • Gradnjah pričakujejo ostali brez letošnjega Uničujoči fluoridi rekordno realizacijo rebalansa nevarni tudi za ljudi? Stran 7 Stran 32 Po naših občinah Lenart • Župan pravi, da v občini ni nobenih črnogradenj Stran 8 Podravje • Svinjske kože ne dajo miru Kako odgovorni niso odgovorni ... Bliža se zima in s tem čas kolin. Potem ko se je že v začetku leta opozarjalo, da na ptujskem območju ni zbirnega mesta za živalske odpadke oziroma kože, se je v oktobru po občinskih svetih glede tega razvnela prava razprava. Ljudje so ogorčeni. "Kam naj odlagamo svinjske kože? V gozd, jarek, v potok ali reko?" se sprašujejo. Ogorčeni so zlasti tisti na podeželju, kjer so domači zakoli še vedno zelo pogosti. Na opozarjanje občinskih svetov so se odzvali na skupni občinski upravi. Komunalna inšpektorica Majda Murko je namreč na ministrstvo za okolje in prostor posredovala dopis, v katerem opozarja, da na ptujskem območju ni mesta, kjer bi se lahko odlagali živalski odpadki. "Glede na alarmantno stanje opozarjamo, da Koto nima urejenih zbirnih mest oziroma mreže. Skupna občinska uprava je 12. oktobra na Ministrstvo za okolje in prostor Radovanu Tavzesu posredovala dopis, na katerega še v tem tednu pričakujemo odgovor. Gre namreč za ekološki problem, katerega reševanje pa je v pristojnosti države. Kot inšpekcijski organ nismo odgovorni za zbiranje in odvoz Uvodnik 3. kategorije odpadkov stranskega živalskega izvora, torej surove svinjske kože. Kot komunalna inšpektorica pa se čutim poklicano, da problem v imenu občanov posredujem pristojnim državnim institucijam, kajti verjamem, da je zadeva rešljiva in da bo čimprej razrešena v obojestransko korist." Okoljsko ministrstvo: odgovorni so kmetje! Iz okoljskega ministrstva, kamor je Murkova posredovala dopis, smo v zvezi z ravnanjem z živalskimi odpadki prejeli takšen pisni odgovor: "Javna služba ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi 1. in 11. kategorije ne prevzema svinjskih kož, ker so ti odpadki nenevarni, stranski živalski odpadki 111. kategorije. Praviloma morajo lastniki svinjskih kože te odpadke oddati zbiralcu živalskih odpadkov na pod- »Čiščenje« na nepravem mestu Sredi meseca bo Ptuj prejel že deseto priznanje v konkurenci turističnih krajev v okviru tradicionalne vseslovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Za povrh pa še kristalni globus kot kraj, kije trikrat zapored v zadnjih letih prejel lento prvega med turističnimi kraji. Avtokamp Term Ptuj je bil letos med manjšimi in srednjimi kampi drugi, Terme Ptuj pa prve med manjšimi in srednje velikimi termalnimi zdravilišči. Zdaj ima mesto svoje predstavnike v španskem mestu La Coruna, kjer poteka letošnji finale mednarodnega tekmovanja Mesta oziroma komune, kjer je lepo živeti, ki je bilo v preteklosti bolj znano pod imenom Narodi v razcvetu. Takšna izmenjava v času vse večje globalizacije na vseh ravneh ni napačna, Španija pa ni niti tako daleč, da Ptujčani ne bi mogli sodelovati. K temu jih naposled zavezujejo tudi uspehi prejšnjih let. Narobe pa je to, da se z mednarodno prakso na različnih področjih, ki zadevajo mestno življenje, ne soočajo avtorji projekta sami, podprti s prakso, in prvi mož občine. Lani je bila slika podobna: delegacijo Celja in Kamnika sta vodila župana, v ptujski ga ni bilo, zato mesto tudi ni moglo enakopravno sodelovati na srečanju predstavnikov mest. Še posebej sedaj, ko se je mesto odločilo kandidirati za kulturno prestolnico Evrope leta 2012, bi bilo potrebno izkoristiti vsak dosežek v mednarodnem okolju. Očitki prvega moža, da njegovi ljudje že ne bodo hodili po turističnih potovanjih, v tem kontekstu niso umestni, ker Ptuj želi in mu tudipripada več. Mestna blagajna doslej ni trpela na račun udeležbe na tem tekmovanju, ker so pot tja in nazaj vedno plačali sponzorji, ptujska podjetja in obrtniki, ki jih je obiskal predsednik TD Ptuj, ki je bil pred leti tudi pobudnik za sodelovanje na tem tekmovanju. Ptujski mestni svetniki, ki se za mesto »zavzamejo« samo takrat, ko je umazano - ob sobotah in nedeljah je takšno, da bi bilo najbolje, da ga Ptujčani sami pričnemo čistiti, da ne bomo večzardevali pred turisti - bi morali povzdigniti glas tudi, ko gre za lepše stvari, ki se mestu dogajajo. Žal pa je tako, da vsega ne poznajo, »čistijo« pa ponavadi na nepravem mestu. lagi komercialnega odkupa. Ker odkupovalcev zaradi nizkih cen svinjskih kož na trgu predelave ni dovolj, je našim kmetom omogočeno, da te svinjske kože izjemoma oddajo na zbiralnicah veterinarskih zavodov kot odpadke, ki jih ti predajo izvajalcem javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi 1. in 11. kategorije. Šteje se, da so kmetje v primeru svinjskih kož povzročitelji odpadkov, ki morajo za te odpadke sami zagotoviti nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje." Veterinarji: zadeva sistemsko ni urejena! Nato smo odgovor iskali na veterinarsko-higienski službi veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Magister Zvino-mir Kralj, vodja veterinarsko-higienske službe, je v zvezi s tem pojasnil: "Kože domačega klanja se smatrajo kot klavni- Ker ni odjemnih mest, se svinjske kože pogosto znajdejo kjerkoli. ški odpadek. Za zbiranje teh odpadkov ima koncesijo podjetje Koto in je torej posredno zadolžen, da organizira od-vzemna mesta ali proge po terenu, kjer naj bi se ti odpadki zbirali. Ker pa so svinjske kože tudi gospodinjski odpadek, bi lahko v takšnih primerih posredovala tudi komunalna služba. Zadeva sistemsko ni urejena in zato obstaja tihi dogovor, da lahko občani odpadne svinjske kože prinesejo na veterinarski zavod, kjer bodo kožo vzeli, čeprav to ni v njihovi pristojnosti. Za ptujsko območje lahko rečem, da je imelo pred časom to področje izjemno urejeno, saj so bile za zbiranje kož nameščene posode. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so se pogoji vzdrževanja teh po- sod zaostrili in zato so bile te posode odstranjene." Koto: nima dovoljenja! Nato smo informacije iskali pri Kotu. Direktor sektorja skupne mreže Koto Marjan Koncilja je tako pojasnil: "Koto je po celi Sloveniji vršil odkup svinjskih, govejih in ovčjih kož. Pred petimi leti smo od VURS-a prejeli prepoved za zbiranje kož od domačega klanja. Na Ptuju smo imeli odkupno postajo, ki pa smo jo pred leti zaprli, saj se je zaprla tudi klavnica. Odkupno postajo smo prodali, zavedamo pa se, da je problem nadvse pereč, zlasti na Ptuju in okolici, kjer se veliko prašičev zakolje doma. Trenutno dovoljenja za zbiranje teh kož nimamo. Prejšnji teden sem govoril s predstavnico komunalnega podjetja, s katero sva se dogovorila, da bomo dovoljenje poskušali dobiti na veterinarskem inštitutu, da bi te kože lahko odlagali na enem mestu. V kolikor pa tega dovoljenja ne bo, obstaja možnost, da se kože pripeljejo na zbirni center nacionalnega veterinarskega inštituta na Ptuju, od koder bi se potem odpeljale na naše podjetje. Mi smo to dejavnost pripravljeni opravljati, a moramo od VURS-a dobiti dovoljenje." Mojca Zemljarič Ptuj • Deset let Rotary kluba Ptuj Jubilej s fontano 28. oktobra letos je minilo 10 let od ustanovitve Rotary cluba Ptuj. Ob tej priložnosti so tudi odprli fontano pred vhodom v Terme, s priznanji pa so se zahvalili Francu Hočevarju, Guenterju Ertlerju in Sergeju Pavličevu. 1deja za ustanovitev Rotary cluba (RC) Ptuj se je porodila Francu Hočevarju iz ljubljanskega rotarijskega kluba, ustanovno listino pa je podelil pooblaščenec takratnega guvernerja Gunter Ertler. Sergej Pavličev pa je kot prvi predsednik RC Ptuj z udarcem po zvonu oznanil, da je RC Ptuj kot član svetovne družine Rotary 1nternational pričel z delom, je uvodoma na slovesnosti ob 10. obletnici RC Ptuj povedal sedanji predsednik Vidoje Radičevič na slovesnosti, ki je bila 27. oktobra v Termah Ptuj. Ob tej priložnosti so tudi svečano odprli fontano pred vhodom v Terme Ptuj, s katero so počastili svoj jubilej, jubilej 100. obletnice rotarij-skega gibanja v svetu in 30. obletnice Term Ptuj. Fontano je izdelal akademski slikar Tomaž Plavec. V desetih letih so ob upoštevanju rotarijskih načel izvajali različne projekte. Eden prvih projektov je bila sanacija Orfe-jevega spomenika, ki se je začela prav na njihovo pobudo in finančni udeležbi. Sodelovali so tudi pri organizaciji in izvedbi odmevnih znanstvenih simpozijev o Dravi, organizirali so simpozij o prvem slovenskem bibliografu dr. Francu Simoniču, ponosni pa so tudi na sodelovanje s Po- Foto: Črtomir Goznik Stefan Petek (sedanji tajnik RC Ptuj), Sergej Pavličev (prvi predsednik RC Ptuj), Vidoje Radičevič (sedanji predsednik RC Ptuj) in Guenter Ertler, ki je opravil vse potrebno za ustanovitev RC Ptuj, na 10. obletnici uspešnega dela Rotary cluba Ptuj. krajinskim muzejem Ptuj. Na socialnem področju izpostavljajo nekajletno uspešno sodelovanje z društvom Sožitje. Rotary club Ptuj se uspešno vključuje tudi v mednarodne humanitarne akcije. Posebno skrb pa so v dosedanjem desetletnem delovanju namenili mladim, ki so jim preko mednarodne mladinske izmenjave omogočili spoznati dežele od srednje Azije do Severne in Južne Amerike ter od Turčije do evropskih držav. "Potovanja nismo omogočili le otrokom rotarijcev, temveč kot nagrado tudi drugim uspešnim dijakom," je med drugim povedal sedanji predsednik RC Ptuj Radičevič. "Prav gotovo pa cilji Rotaryja niso samo izvajanje projektov, Rotary smo predvsem ljudje z visokimi etičnimi načeli v zasebnem in poklicnem življenju, ki s svojo dejavnostjo opravljamo koristno delo v družbi," je še poudaril na slovesnosti ob 10. obletnici uspešnega delovanja. V RC Ptuj sodelujejo tudi nekateri znani Slovenci, tenorist Janez Lotrič, fotografski mojster Stojan Kerbler, vrhunski pridelovalec vin Stanko Čurin in veleposlanik pri Svetem sedežu v Rimu Ludvik Toplak. MG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. 1zhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: 1mprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič 1vanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: OM Ptuj • S 34. seje sveta Mestne občine Ptuj Iscejo formulo, kako povečati prihodke Ptujski mestni svetniki so 34. sejo, ki je bila 27. oktobra, začeli z umikom dveh točk dnevnega reda, pri predlogu sklepa o upravljanju in načinu oddajanja šolskih telovadnic osnovnih šol v MO Ptuj v uporabo, je bil glavni razlog umika veliko razhajanje, tudi do 300 odstotkov, za uro najema, pri zamenjavi dela parcele v Rabelčji vasi za nepremičnino na Žnidaričevem nabrežju med MO Ptuj in Gradbenim podjetjem Ptuj, pa še vedno niso bile izvedene vse odmere oziroma izpeljani vsi pogoji, da bi lahko svetniki o tem kvalitetno sklepali. Na novo pa so na dnevni red uvrstili točko soglasje k imenovanju direktorice JZ Zdravstveni dom Ptuj Metke Petek Uhan, ki ji novi petletni mandat prične teči 13. decembra letos. S sprejemom predloga sprememb in dopolnitev statuta MO Ptuj domovi prehajajo v last MO Ptuj, tisti, ki še niso bili, je ljudem na terenu potrebno podrobneje obrazložiti, zakaj do tega prihaja, ker so reakcije različne, je predlagal svetnik SDS Marjan Kolarič, ki takšni rešitvi ne nasprotuje. Sicer pa so na 34. seji svetniki največ razpravljali o delovnem gradivu proračuna MO Ptuj za leto 2006. Na dnevnem redu ga bodo imeli po napovedih še najmanj dvakrat, na skupnem sestanku pa naj bi se dobili tudi vsi tisti, ki lahko prispevajo k povečanju pri-hodkovne strani proračuna, hkrati pa zmanjšanju porabe na drugi strani. Sicer pa se o tem, da je potrebno poiskati dodatne vire za ptujski proračun ptujski mestni svetniki zdajšnjega sestava pogovarjajo že od vsega začetnega svojega mandata, torej tri leta. Vsi porabniki proračuna imajo tudi že nekaj časa nalogo, da si poiščejo dodatne vire na trgu, ne glede na to, ali so v celoti ali le delno vezani na financiranje iz mestnega proračuna. Sicer pa je bilo prvotno kar za 7,5 milijarde apetitov, a se je bilo potrebno spustiti na realna tla. Faza treznjenja Uvodno obrazložitev proračuna za leto 2006, ki je v tej fazi določen v višini nekaj nad pet milijard tolarjev, pri čemer znaša primanjkljaj v višini 491 milijonov tolarjev, je podal župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Pri pripravi novega proračuna so upoštevali vsa znana dejstva, najbolj je pripravljavce ptujskega proračuna udaril spremenjeni zakon o financiranju občin, Ptujčani so računali, da leasingov oziroma najem blagovnih kreditov novi zakon ne bo štel v skupno maso zadolževanja, a so se ušteli, s tem so avtomatično ob 700 do 800 milijonov tolarjev, drugo pa so sprejeti sklepi mestnega sveta, ki prav tako obvezujejo, gre za izvedbo Puhovega mostu in hitre ceste Draženci-Ormo-ška cesta, navezovalne ceste Zagrebška-Puhova, kjer gre za okrog 800 milijonov tolarjev, ki jih je potrebno zagotoviti, drugi večji projekt je deponija, pogodba za Gajke je v delu, ki zadeva MČ Jezero, težka 1,5 milijarde tolarjev, na koncu bo zagotovo presegla dve milijardi tolarjev, je prepričan ptujski župan. 1,6 milijarde bo potrebno zagotoviti v naslednjih letih za sanacijo podtalnice Ptujskega in Dravskega polja. Obvezujejo pa še nekatere druge pogodbe. V tem trenutku smo za kakih 500 milijonov tolarjev pod vodo, je povedal ptujski župan, zato je proračun za leto 2006 poskus trez-njenja, tudi zato so nekatere postavke prepolovljene. Če bi želeli zadeve omiliti, bi v tem trenutku potrebovali najmanj 50 milijonov tolarjev, največ pa 200 milijonov tolarjev. O potrebnih carskih rezih in o tem, da novi proračun MO Ptuj ni naklonjen oziroma ni naravnan tako, da bi razvijal primestna območja, je govoril svetnik LSD Milan Čuček, tudi predsednik odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo. Preteklost so tudi projekti, s katerimi so predvidevali, kaj vse bodo na obrobju mesta postorili. Po njegovem bi bilo potrebno še pred končnim predlogom proračuna za leto 2006, ki je tudi volilno, sklicati resno razpravo o prihodnosti starega mestnega jedra. Dobro pa bi bilo izhajati iz podatkov, ki govore o pridobivanju državnih sredstev kot tudi sredstev iz evropskih strukturnih skladov, ker naj bi postalo vprašljivo zagotavljanje mestnih deležev pri vseh projektih, ki se sofinancirajo iz teh virov. Zanimivo, da noben mestni svetnik tudi ob Foto: Črtomir Goznik Informacija o predlagani likvidaciji Mestnega kina Ptuj, podal jo je svetnik Liste KS mesta Ptuja Srečko Šneberger, ki je tudi direktor kina, je svetnike zelo »vznemirila«. letošnjem proračunu ni vzel pod drobnogled MČ Ljudski vrt, ki ima 6400 prebivalcev in je daleč največja MČ v MO Ptuj, a brez programov že dolgo, kljub temu da je to območje do nedavnega v mestnem svetu pokrivalo kar osem svetnikov. Eni po Čučkovem v primestju živijo v Afriki, taka območja so tudi v MČ Ljudski vrt, in to zelo blizu mesta, a jih nihče ne vidi. Luč potrebujejo v Podvincih in še kje. Prvih 50 milijonov v davkih na premoženje Marija Magdalenc, vodja odbora za finance pri MS, vidi povečanje prihodkov proračuna za 50 milijonov tolarjev v postavki »davki na premoženje«, to bi bilo izvedljivo, če bi spremenili odlok za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od pravnih oseb. Sklep o tem, da je potrebno omenjeni odlok spremeniti, je bil sprejet že ob rebalansu proračuna za leto 2006, a to kot zgleda pri sestavi novega proračuna ni bilo upoštevano. Takoj je potrebno začeti s postopkom spremembe proračuna, če želimo povečati prihodke iz tega naslova, je še poudarila Marija Magdalenc. Bolj smelo bi kazalo planirati tudi kapitalske prihodke, prihodke od prodaje zemljišč in nepremičnega premoženja. S prodajo tržno zanimive lokacije na Zadružnem trgu, kjer je sedaj gramozirano parkirišče, bi lahko zagotovili prepotreb-ne prihodke za realizacijo že sprejetih pogodbenih obveznosti MO Ptuj do MČ Jezero, naložbe za rekonstrukcijo Mestnega gledališča, izgradnjo vrtca na Bregu, nadomestnih igrišč pri OŠ Mladika. Robert Križanič, predsednik odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, je v imenu odbora povedal, da ni sprejemljiva obrazložitev, da se bo proračun za leto 2006 gradil na rebalansu za leto 2005, ker bodo s tem družbene dejavnosti še vedno v slabšem položaju z ostalimi dejavnostmi. Z rebalansom so bila namreč odvzeta sredstva Knjižnici Ivana Potrča, Mestnemu gledališču Ptuj in Pokrajinskemu muzeju Ptuj. To je podcenjevanje družbenih dejavnosti, kako to, da se vedno vse rezerve iščejo v družbenih dejavnostih, je vprašal Križa-nič. Zmanjševanje sredstev na področju družbenih dejavnosti pa je lahko tudi posledica med letom začetih nekaterih, v začetku leta 2005 še nenačrtovanih investicij, kot sta Revivis, igrišče z umetno travo, do katerih je prišlo zaradi interesa nekaterih ljudi, so še glasno razmišljali v odboru za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo. Svetnik SDS Marjan Kolarič pa je ob razpravi delovnega gradiva proračuna za prihodnje leto dejal, da tam, kjer jemljejo, počasi več ne bo kaj vzeti. Spomnil je na 5. maj 2002, ko je bilo PČ Rogoznica, kjer živi, marsikaj obljubljeno, kaj vse se bo gradilo, zgodilo pa se ni nič. Šokantno in zaskrbljujoče za Mestno gledališče V Mestnem gledališču Ptuj ugotavljajo, da je delovno gradivo proračuna za leto 2006 šokantno in zaskrbljujoče za prihodnost tega ptujskega javnega zavoda, ki je na Ptuju tudi edina profesionalna umetniška produkcijska hiša. V tem letu naj bi preživeli z manj kot četrtino denarja, ki jim ga je občina namenjala v prejšnjih letih, to se sicer da, vendar na škodo produkcije, poudarja direktor Rene Maurin. Za leto 2006 MO Ptuj ne namenja ničesar za festival monodrame, za abonma in festival SKUP pa le polovico lanskega denarja. V odboru za gospodarstvo, ki ga vodi Rajko Fajt (SDS), se zavzemajo za proračun na realnih temeljih, da se najprej dokončajo in zaprejo že začete investicije in tista dela, ki so že v teku, zato naj se ne odpirajo nove obveznosti, stremeti je potrebno, da se s proračunom zagotovijo tudi sredstva za že odprte proračunske postavke. Sicer pa je svetnike SDS tudi zanimalo, kaj je s postavko za volitve, ki je trenutno še prazna. Emil Mesarič (LDS) pa je ob delovnem gradivu proračuna za leto 2006 ugotovil, da ta zagotovo ne bo všeč volivcem, ker ni volilno naravnan. Čelan prehitel Lucija pri razvojnem denarju V odboru za družbene dejavnosti, vodi ga Vlado Čuš, pa so glede na pereča vprašanja zagotavljanja prihodkov predlagali, da bi se najprej pogovorili o vseh možnih virih na prihodkovni strani proračuna. Foto: Črtomir Goznik Ignac Vrhovšek (DeSUS): »Na prihodkovni strani proračuna MO Ptuj bo potrebno nekaj narediti.« Na dodatni seji pred ponovno obravnavo proračuna bi se sestali predlagatelj proračuna, odbori in predstavniki javnih zavodov, saj bi kazalo izkoristiti vse resurse, ki jih ima MO Ptuj pri pridobivanju dodatnih sredstev iz državnega proračuna in strukturnih skladov EU. Za to, da sedejo skupaj in se posvetijo prihodkovni strani proračuna, je bil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Svetniki so na 34. seji MS MO Ptuj dobili tudi podatke o tem, koliko razvojnega denarja je bilo doslej pripeljanega v to okolje. Prejšnja mestna vlada, ki jo je vodil Miroslav Luci, je uspela iz države iztržiti 1,465 milijarde. V treh letih vladavine dr. Štefana Čelana pa je iz države za ptujski razvoj prišlo 7,3 milijarde tolarjev, 7 milijard je evropskega denarja, iz naslova t. i. drugih virov pa je MO Ptuj pridobila še 4,2 milijarde tolarjev. K tem 18,5 milijarde tolarjev je lokalno okolje dodalo 2,6 milijarde lastnega denarja. »Pri pripravi osnutka proračuna bomo povečali določene postavke na področju družbenih dejavnosti, da bomo zagotovili raven delovanja društev in programske stroške iz leta 2005 ter upoštevali dejanske stroške obratovanja objektov,« je med drugim še pojasnil ptujski župan. Ni pa še bilo odgovora na pripombe glede pičlo odmerjenega denarja za srečanja starejših občanov, o tem, kako bodo po novem spodbujali šport in kulturo v četrtih MO Ptuj. Glede sistemskega zakona, ki bo uredil kon-cesnino, vezano na Dravske elektrarne, tudi iz tega naslova je ptujski mestni proračun osiromašen, pa je bilo povedano, da se ta ne bo štela v primerno porabo, kar bo za MO Ptuj zelo pomembno. Za Mestni kino bodo rešitev poiskali V zvezi s predkupno pravico, ki je mO Ptuj doslej ni uveljavila v nobenem primeru, pa je na dnevni red pod točko informacije prišla zadeva v zvezi z Mestnim kinom, ki naj bi šel v likvidacijo. Ker je zadeva precej pereča in terja kvalitetno rešitev, vendarle mesto ne more ostati brez te pomembne kulturne institucije, bodo o tem razpravljali v posebni točki dnevnega reda prihodnje seje. »Na pobudo lastnikov na upravljanju, 10 zaposlenih, Kmečke družbe in KB Infonda, se zaradi izgub, ki se dogajajo že tri leta, predlaga likvidacija dejavnosti,« je med drugim povedal direktor Srečko Šneber-ger. MO Ptuj je lastnica MK na nepremičnini, v 43 odstotkih, ne pa na upravljanju. Ptuj • V Gradnjah poskušajo nadoknaditi izgubljene mokre dni Pričakujejo rekordno realizacijo 2,8 milijarde Lepo in predvsem suho jesensko vreme je izredno dobrodošlo tudi gradbincem, ki te dni delajo s polno paro. TUdi v gradbenem podjetju Gradis - Gradnje Ptuj poskušajo tako nadoknaditi delovne dni, ki so jih izgubili zaradi dežja v poletnih mesecih, zato je 155 redno zaposlenim priskočilo na pomoč tudi 60 najetih delavcev. Kot je povedal direktor ptujskih Gradenj Ljubo Cimerman, jih do konca leta čaka še cel kup obveznosti, saj imajo ta hip odprtih kar 10 večjih gradbišč. In kje vse medtem tekmujejo s časom in lepim vremenom njihovi delavci? Ljubo Cimerman: "V Rušah gradimo prizidek te- lovadnice, ki je na srečo že v zaključni fazi, v Mariboru je sredi gradnje 24-stanovanjski Vila blok, ki naj bi bil končan v prvi polovici prihodnjega leta, v Miklavžu moramo do decembra letos končati novo telovadnico pri tamkajšnji osnovni šoli. V Podlehniku gradimo športno dvorano, ki mora biti dokončana do sredine prihodnjega leta, do tega roka pa mora biti končana še nova osnovna šola s telovadnico, ki jo gradimo v Vitomarcih, ter upravna zgradba občine Dornava. Tudi v Zavrču gradimo, in sicer prizidek h kulturnemu domu, za kar je rok december 2005, do istega roka pa mora biti končano eno naj- Foto: M. Ozmec V obrtni coni na Ptuju pospešeno gradijo trgovski center Merkurja, ki mora biti končan v decembru. Talum • Ob evropskem tednu boja proti hrupu večjih gradbišč, in sicer novi trgovski center Merkurja iz Kranja, ki ga gradimo v obrtni coni ob Dornavski cesti v Ptuju. V ta objekt je zaradi velikega obsega del ter izredno kratkega roka usmerjena največja intenzivnost našega dela. Sicer pa sodelujemo še pri gradnji odseka avtoceste Cogetinci-Vučja vas. Kar tri nadvoze so nam zaupali in dva morata biti končana še letos. Poleg vsega tega pa v obrtni coni ob Dornavski cesti ob trgovskem centru Merkurja gradimo še svoje dolgo pričakovane nove poslovno-proizvodne prostore. Kakšen objekt gradite zase, boste Ormoško zapustili? "Na parceli, ki je velika 13.000 kvadratnih metrov, gradimo za svoje potrebe nov poslovno-proizvodni objekt, ki bo zajemal prek 1500 kvadratnih metrov pokritih površin in kamor naj bi se preselili z Ormoške ceste do aprila prihodnje leto. Prepričan sem, da nam bo uspelo, saj imamo dober in delovni kolektiv, ki se je že mnogokrat najbolj izkazal prav takrat, ko je bilo to najbolj potrebno." Kako daleč pa ste s pro- Kot je povedal vodja službe varstva pri delu Iztok Trafe-la, univ. dipl. ing. strojništva, so s tem želeli doseči, da ljudje zaščitne in varovalne opreme ne bi uporabljali samo v podjetju, ampak tudi doma, saj lahko tako zmanjšajo tveganja tudi za poškodbe sluha v podjetju. Priporočljivo je, da tudi doma uporabljajo potrebno zaščitno in varovalno opremo pri določenih tveganih opravilih, denimo zaščitna očala za brusilko pri uporabi brusilke itd. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je letošnji evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki poteka od 24. do 28. oktobra, naslovila "Prenehajte s tem hrupom" in se tako lotila evropske kampanje proti prekomernemu hrupu. Po mnenju strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije je okvara sluha zaradi hrupa najpogostejša neozdravljiva poklicna bolezen, saj je skoraj vsak četrti zaposleni v EU izpostavljen tako visokim trajna izpostavljenost močnemu hrupu, ponavadi nad 85 decibeli, lahko povzroči poškodbe sluha. To potrjuje podatek, da več kot 13 milijonov evropskih delavcev, kar znaša okoli 7 % aktivnega prebivalstva, meni, da njihovo delo škodljivo vpliva na njihov sluh. Povečani hrup na delovnem mestu pa je povezan tudi z višjo ravnijo Foto: M. Ozmec Ljubo Cimerman: »Vse leto smo bili dobro angažirani in pričakujemo rekordno realizacijo.« dajo stanovanj, ki ste jih zgradili v Ptuju in Kidričevem? "V bistvo smo prodajo že zaključili, saj smo v rdečem bloku, v Ulici 25. maja v Ptuju, prav včeraj prodali še zadnje stanovanje, v novem bloku v Kidričevem pa nam ostaja za prodajo le še eno enosobno stanovanje. Sicer pa imamo na voljo še nekaj garažno-parkirnih mest pod rdečim blokom. Torej kljub težavam zaradi vremena pričakujete uspešno poslovno leto? "Mislim, da bo po vsem tem v celoti gledano letošnje poslovno leto resnično uspešno, saj smo bili vse leto dobro angažirani. In zato pričakujem tudi največjo realizacijo zadnjih nekaj let, okoli 2,8 milijarde tolarjev." Vsekakor primerno darilo matični firmi Gradis, ki praznuje letos okroglo 60-letnico uspešne gradbene dejavnosti in navsezadnje tudi Ptujčanom, saj v Gradnjah nadvse uspešno kljubujejo ostri konkurenci v slovenskem gradbeništvu že celih 56 let. M. Ozmec Sodelavcem in obiskovalcem razdelili ušesne zaščitne čepe V kidričevskem Talumu so se ob evropskem tednu boja proti hrupu lotili domiselne in učinkovite akcije, svojim sodelavcem in obiskovalcem podjetja so v sredo, 26. oktobra, čez dan razdelili 2000 ušesnih zaščitnih čepov. stresa, povečano je tveganje za nezgode pri delu in celo s poškodbami še nerojenih otrok nosečih delavk. V Talumu posvečajo zmanjševanju hrupa na delovnem mestu veliko pozornost, pred kratkim so v obratu za proizvodnjo izparilnikov opravili sanacijo pred hrupom, tako da so ustavili stropne in stenske absorberje hrupa, Foto: M. Ozmec Ušesne zaščitne čepe z opozorilnimi letaki so sodelavcem in obiskovalcem razdeljevali ob vhodu v podjetje proizvodno linijo pa so ločili s protihrupno steno. Ob evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu, ki je posvečen boju proti prekomernemu hrupu, pa so na vseh vidnih mestih v podjetju razobesili velike opozorilne plakate z napisom Zaščiti- mo se pred hrupom povsod, vsem sodelavcem in obiskovalcem podjetja pa so poleg ušesnih zaščitnih čepov razdelili še opozorilne letake z namenom, da bi vsi redno uporabljali osebno varovalno opremo povsod, kjer je to potrebno. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Vodja službe varstva pri delu iztok Trafela: "V Talumu posvečamo veliko pozornost zmanjševanju hrupa na delovnem mestu." stalnim ravnem hrupa, da mora vsaj polovico delovnega časa govoriti glasneje, da ga lahko drugi slišijo. Slišati je kot majhna neprijetnost, a lahko pripelje do gluhosti, tinitusa in drugih težav. Kar 29 odstotkov evropskih delavcev je izpostavljenih visokim ravnem hrupa več kot četrtino časa, ki ga preživijo na delovnem mestu. Dolgo- Lepo je biti med svojimi, še lepše na svojem. Z našimi stanovanjskimi krediti vam bo zlahka uspelo, saj jih odlikuje ugodna obrestna mera, polovični stroški odobritve, do 25-letna odplačilna doba za mlajše od 45 let in možnost 100% izplačila v gotovini pri novogradnji, prenovi in rekonstrukciji. Naredite prvi korak in nam pišite na stanovanje@si.bacai.com, da se dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 29. decembra 2005. Uresničujemo vaše sanje. Banl^Vustria Creditanstalt Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana Ormož • Pod pritiski in grožnjami glasovali tajno Svetniki proti novima občinama Na 28. seji OS Ormož je bila osrednja točka dnevnega reda oblikovanje mnenja o predlogu za začetek postopka za ustanovitev občine Sv. Tomaž in občine Središče ob Dravi ter določitev njunega območja. Kakšni so bili pritiski in grožnje na svetnike in od kod so prihajali župan Vili Trofe-nik ni podrobneje razložil, je pa predlagal tajno glasovanje. Po njem je obveljal sklep, ki ga je pripravila občinska uprava, namreč 15, od skupno 25, svetnikov se ni strinjalo z začetkom postopka za ustanovitev nove občine Središče ob Dravi, v primeru Sv. Tomaža pa je sklep proti začetku aktivnosti podprlo16 svetnikov. Predstavniki političnih opcij so ponovili svoja že znana stališča do ustanovitve novih občin, o katerih smo v Štajerskem tedniku že pisali. Največ očitkov razpravljavcev pa je na četrtkovi seji padlo na račun elaborata o utemeljenosti ustanovitve občin, za katerega so bili nekateri prepričani, da je star, drugi pa, da je skropocalo, oziroma da ne poda slike, ki bi jo od takšnega strokovnega zapisa pričakovali. Župan Vili Tro-fenik je temi posvetil precej časa in povedal, da način vlaganja pobude ni v skladu z zakonom o lokalni samoupravi, iniciativni odbor v Središču ob Dravi pa naj bi bil nelegitimen. Po županovih besedah se je predlagatelj želel skriti pred javnostjo in se predstaviti kot da dela uslugo krajevnim skupnostim, zakon pa tega ne dovoljuje. Elaboratu očita, da v njem niso predstavljeni nobeni kazalci ali mere, iz katerih bi se dalo ugotoviti, ali obstajajo kakšni realni razlogi za domnevno zapostavljenost KS. Slišali smo lahko, da je elaborat na nivoju podtikanj, snovalcem pa je manjkalo znanja ali volje, da bi predstavili argumente, ki bi prisilili svetnike k temu, da bi se prepotili pri iskanju protiargumentov. Županu se je zdelo sporno tudi to, da člani sveta KS v obeh KS pri odločanju o pobudi za začetek postopka niso videli elaborata, na temelju katerega naj bi se odločili za svojo občino. Nove občine - proračun z luknjo V KS Sv. Tomaž naj bi bilo od leta 1995 pa do danes skupno porabljenih 985 milijonov SIT za investicije, zato naj bi bil argument zapostavljenosti nerealen. Župan je tudi podvomil, da bi lahko bodoče občine s po pet zaposlenimi servisirale potrebe ljudi in tudi zakonska določila, ki jih morajo izpolnjevati. Da v novih občinah ne bo več birokracije kot doslej, je le iluzija. Župan je opozoril tudi na povišanje plač županom majhnih občin. Pri šolstvu jih je spomnil na velika vlaganja, ki bodo potrebna v zgradbo šole v Središču, da je vprašljivo, kako bo funkcionirala glasbena šola, kako bo s prevozi šolarjev v novih občinah. Na področju zdravstva pa je podvomil, da bi v Središču lahko obdržali dosedanji standard, ko imajo na račun primanjkljaja v Ormožu tam vsak dan zdravnika, zobozdravnika in lekarno. Opozoril je, da v veliki občini mar-sikakšna usluga temelji na solidarnosti, ki je v lastni občini ne bo. Opozoril je tudi, da bo v lastni občini ceno vode, odvoza smeti in drugih uslug treba plačevati po novih pogojih, ki ne bodo solidarnostni. V razmislek je dal tudi funkcioniranje skupnih zavodov, kaj bo z ljudsko univerzo, knjižnico, mladinskim centrom zavodom za informiranje in drugimi skupnimi zavodi, ki jih bo tudi vnaprej treba sofinancirati. Župan Vili Trofenik je pripravil tudi izračune na podlagi razmer iz leta 2004, po katerih bi prihodki nove občine Sv. Tomaž znašali 274 milijonov SIT, kar pa je 59 milijonov premalo za pokrivanje vseh obveznosti. Prihodki proračuna za občino Središče ob Dravi pa bi znašali 308 milijonov SIT ob 339 milijonih SIT odhodkov. Svoj govor je zaključil z besedami, da gre pri pobudi za ustanovitev novih občin za neodgovorno in izključno politično motivirano dejanje, ki je škodljivo za ene in druge ter celotno območje. Pozval pa je tudi državni zbor, da pobudo prav tako zavrne. »Balkanezerji iz dežele Tumba Tumba« Seveda je v več ur trajajoči razpravi padla tudi marsika- tera neprimerna beseda. Bogomir Luci je predstavnikom LDS povedal, da ga je njihov nastop spomnil na nastop njihovih vzornikov, od katerih nekateri sedijo na sodišču v Haagu, v Beogradu 1989, ko je Slovenija naznanila svojo odcepitev od Jugoslavije. Primerjave z deželo Tumba Tumba in balkanezerji pa so se utopile v vsesplošnem neredu. Ivan Kukovec je pozval k resnosti ter apeliral, da se občanom čimbolj realno predstavijo posledice odcepitve, nato pa se jih pusti same odločati o svoji usodi. Pozval pa je tudi k končnemu zaključku seje. Ta se je še enkrat razplamtela, ko je Vili Trofenik povzdignil glas z očitkom o sprevrženi demokraciji, v kateri nekateri posamezniki »ljudi vozijo na volitve kot ovce, z dezinformacijami in jim sufli-rajo, kaj naj obkrožijo«. Alojz Sok ga je opozoril, da kriči, v vsesplošnem govorjenju je bilo slišati še obljubo Alojza Soka, češ da si želi premagati župana Trofenika na volitvah in da ga tudi bo. K naelektre-nemu ozračju v ormoškem občinskem svetu očitno že močno prispevajo tudi prihajajoče lokalne volitve. viki klemenčič ivanuša Središče ob Dravi • Nadaljujejo aktivnosti za lastno občino Levi in desni skupaj za novo občino nimi postavkami predstavili na okrogli mizi, ki bo 18. novembra ob 19. 30 v Sokolani. Pričakujejo dober odziv zainteresiranih, saj bodo povabili številne goste, ki bodo lahko kompetentno odgovarjali na vprašanja. Krajanom želijo predstaviti pozitivne in negativne posledice odločitve za lastno občino. Sicer pa je tudi Jelovica mnenja, da tokrat ne gre za politiziranje, za leve in desne, ampak za skupno dobro, za Središče ob Dravi. vki Kot odgovor na negativno mnenje, ki ga je izrekel OS občine Ormož v zvezi z ustanovitvijo občine Središče ob Dravi, so iniciatorji pobude pripravili tiskovno konferenco, na kateri so med drugim napovedali tudi nadaljnje aktivnosti. Teodor Zorko, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev občine Središče ob Dravi, je povedal, da so negativno mnenje OS pričakovali. To je že četrta pobuda za lastno občino, ki so ji bili v Središču najbližje leta 1995, ko je od 66,1 % udeležencev referenduma za volilo 57,5 %. Zahteva po lastni občini po Zorkovem mnenju temelji na gospodar- skem razvoju kraja. »Ormož skrbi le za sebe, delovna mesta se odpirajo le v Ormožu. Periferija, manjši kraji, pa izgubljajo.« Zorko je prepričan, da je župan Vili Trofenik sicer politik z bogatimi izkušnjami, ni pa gospodarstvenik, in to se v občini pozna. V novi občini Središče ob Dravi nameravajo z znanimi podjetniki poiskati možnosti za delovna mesta za mlade. Zorko je tudi prepričan, da izračuni, ki jih je predstavil župan o proračunu bodoče občine, ne kažejo pravih številk, saj bi se sicer morali v Ormožu veseliti, da se znebijo »razsipnih Središčanov«. Podpredsednik odbora Jurij Borko je povedal, da so jim za vzgled občine, ki so nastale leta 2001 in so v tem času zelo napredovale. Je mnenja, da so Središčani v občini Ormož zapostavljeni, iz novega rebalansa proračuna pa je ponovno razvidno, da se njihove investicije realizirajo v etapah in so zamaknjene do 2008. Lastno občino vidi kot možnost, da sami odločajo o svoji usodi. Predsednik sveta KS Toni Jelovica je povedal, da bodo bodoči proračun s konkret- Teodor Zorko, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev občine Središče ob Dravi: »Lastna občina je potrebna za gospodarski razvoj kraja«. Predsednik sveta KS Središče ob Dravi Toni Jelovica: »Ne gre za leve ali desne, tokrat gre za skupno dobro za Središče.« Destrnik • Seja občinskega sveta Predstavili proračun za prihodnje leto V petek, 28. oktobra, so se na 23. redni seji sestali svetniki občine Destrnik. Direktor občinske uprave Miran Čeh je svetnikom najprej predstavil proračun za leto 2006, v katerem so predvideni prihodki v višini 468 milijonov, odhodki pa 578 milijonov tolarjev. Dobrih 41 odstotkov proračuna ali nekaj manj kot 236 milijonov je predvidenih za investicije. Za predstavnika ustanovitelja v javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj so imenovali Janeza Irgla. Za kandidate sodnike porotnike so predlagali Janeza Irgla, Jožeta Korošca in Venčeslava Kram-bergerja. V nadaljevanju seje so sprejeli odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki in v prvem branju so potrdili tarifni pravilnik. Svetniki so sprejeli tudi novi statut in poslovnik občine Destrnik. Pri pobudah in vprašanjih je svetnike zanimalo, kako se nadaljuje projekt Turistično rekreacijski center Janežovci. Župan Franc Pukšič je povedal, da napreduje po planu in že v mesecu novembru bo projektna skupina v sestavi Miran Čeh, Franc Pukšič, Branko Zelenko, Janez Irgl in Miran Kramberger seznanjena s prvimi rezultati. Zmago Šalamun Foto: vki Ptuj • Mestna občina pridobila certifikat kakovosti ISO 9001/2000 Skakanje od vrat do vrat je preteklost V slavnostni dvorani ptujskega gradu je 28. oktobra generalni direktor direktorata za e-upravo in upravne procese Republike Slovenije Franc Tomažič v odsotnosti ministra za javno upravo dr. Gregorja Viranta izročil ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu certifikat kakovosti sistema ISO 9001/2000. Ob tej priložnosti so zapele članice pevske skupine Spominčica DPD Svoboda Ptuj, ki jih vodi Marija Stoger. Franc Tomažič je opravičil odsotnost ministra na tem svečanem dogodku. Čestital je MO Ptuj za pridobljeni certifikat, ki omogoča, da lahko javna uprava posluje na transparenten in organiziran način, skakanje občanov od vrat do vrat, da bi prišli do želenega, je preteklost. Certi- fikat kakovosti je izročil ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu, ki ga je nato izročil direktorju občinske uprave mag. Stanku Glažarju. Ptujski župan si ne predstavlja pospešenega ekonomskega razvoja brez učinkovitega modela javno-zasebnega partnerstva. Tudi javna uprava mora delati kreativno in ustvarjalno ter si prizadevati za prihodek. "Uspešno ukvarjanje z ljudmi zahteva spremenjen stereotip uradnika, učinkovitega, hitrega in fleksibilnega uslužbenca, človeka, ki se je pripravljen učiti vse življenje, ki stalno nadgrajuje svoja znanja na področju vodenja, komu- Ptuj • Uspešni gostinci Term Ptuj V prejšnjih letih so po najvišjih priznanjih segale recep-torke in sobarice, letos so se jim pridružili gostinci iz restavracije Zila, natakarja Smi-ljan Benkovič in Sonja Krajnc sta prejela zlato medaljo za rimski pogrinjek, kuhar Tomaž Arklinič pa bronasto medaljo v pripravi jedi v ponvi, rižote z morskimi sadeži. Medtem ko sta Smiljan in Sonja že prekaljena gostinska in turistična delavca, Similjan te dni praznuje deset let dela v gostinstvu, Sonja dela dvajset let, je Tomaž bronasto medaljo osvojil že na začetku svoje kuharske poti, v Termah Ptuj je zaposlen šele štiri mesece. Kuhal je vedno rad, zato se je tudi odločil za šolanje v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Medalja ga je presenetila, saj jo je prejel v konkurenci 30 tekmovalcev iz Slovenije in Avstrije. Letošnja medalja je izziv, ki mu bo sledil tudi v bodoče, glede zlate medalje pa meni, da je še prezgodaj, do nje se bo prebijal po stopničkah. Rimska zgodovina Ptuja je pri- Smiljan Benkovič, Sonja Krajnc in Tomaž Arklinič iz restavracije Zila Term Ptuj so blesteli na letošnjem 52. gostinsko turističnem zboru v Portorožu. ložnost tudi za ptujske gostince, v Termah to že dolgo vedo, zato tudi pripravljajo rimske večerje v Termalnem parku, ki jih lahko doživi vsak, ki to želi. Priprava rimskega pogrinjka je zahtevala veliko dela, povezave različnih strok, muzejske, gostinske in obrtniške, saj je vse moralo biti v stilu, ničesar niso prepustili naključju. Smiljan Benkovič, ki je projekt vodil, je povedal, da so za pogrinjek posebej izdelali žlice ligule, keramične čaše calex in krožnike patina, za dekoracijo so uporabili oljko, amfore. K pogrinjku je sodilo tudi filiranje rib, pečenega morskega lista in kuhane postrvi. Smiljan Benkovič in Sonja Krajnc sta bila med 25 tekmovalci ocenjena najvišje, prejela sta 98,67 odstotka vseh možnih točk. Za oba je to prvo tako visoko priznanje v stroki, nanj sta zelo ponosna, obenem pa jima predstavlja izziv za prihodnost, sta povedala. Zadovoljen je tudi direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ki se tako kot vsi zaposleni v Termah Ptuj zaveda, da je samo kakovost ključ do uspeha. Kvalitetni delavci pa temelj, na katerem se ta gradi. MG niciranja, timskega reševanja problemov, ki nenehno išče izboljšave, predvsem pa človeka, ki se zna vživeti v vlogo stranke. Občinska uprava bo v očeh odjemalcev uspešna, če jim bo zagotovila celovito rešitev njihovega problema. Zato pa bo potrebno preiti še v drugo fazo sprememb, v organizacijo dela uprave v skladu z dejanskim pretokom procesov, kot jih pričakujejo stranke," je ob prejemu certifikata med drugim povedal direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar. Skupaj z županom sta se zahvalila vsem, ki so za uvedbo sistema kakovosti najbolj zaslužni: Simoni Kašman, ki je bila vodja projekta, z nasveti sta pomagala Franc Krabonja in Matija Škarabot, zunanjo certifika-cijsko presojo pa je izvedlo podjetje BWQ1. MG Zlata za pogrinjek, bron za pripravo rižote Letošnji 52. gostinsko-turistični zbor, potekal je od 17. do 19. oktobra v Portorožu, je bil znova uspešen za Terme Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Cerifikat kakovosti je ptujskemu županu dr. Stefanu Celanu predal generalni direktor direktorata za e-upravo in upravne procese Republike Slovenije Franc Tomažič (desno), župan pa ga je predal direktorju občinske uprave MO Ptuj mag. Stanku Glažarju. Ptujsko martinovanje z vinom in petelinom Foto: Črtomir Goznik Zlata medalja za rimski pogrinjek, Smiljan in Sonja sta zanj prejela najvišjo oceno na zboru. Čas, ko spoznamo čare vinskih letin in okusov. Trenutki, ko se iskreno veselimo in smo dobre volje. Priložnost, ko se na ptujskih ulicah zopet srečamo stari prijatelji. Ptujsko martinovanje s petelinom in vinom! Legenda pravi ^ Na vrata trka priljubljen ljudski praznik, ki naznanja zaključek jesenskega dela, predvsem pa krst mladega vina. Legenda pravi, da je sveti Martin spremenil vodo v vino in tako naj bi se okrog martinovega tudi most spremenil v vino. Ker sveti Martin goduje po trgatvi, torej ko se most že prečisti in postane vino, ga imajo vinogradniki za svojega zavetnika. Precej kasnejša je legenda o goseh, ki naj bi izdale svetega Martina, ko se je skril pred sli, ki so mu prišli povedat, da je izvoljen za škofa. Ker so ga izdale, morajo za kazen na dan njegove smrti umreti. Od tu navada, da se običajno na martinovo je pečeno gos. Kjer gosi niso redili, je iz peči dišal puran ali petelin, ponekod tudi kokoš. Kdo pa je bil sveti Martin? Martin se je rodil okoli leta 316 v Sabariji, današnji zahodni C? Madžarski. Pri dvanajstih letih je zaprosil za sprejem med katehu-mene, pri petnajstih pa stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Leta 371 je bil Martin izvoljen za škofa. Ljudstvo ga je imelo neverjetno rado. Po vsej deželi so govorili o njegovih čudežih: ozdravljanju, obujanju od mrtvih, izganjanju hudobnih duhov, krotenju divjih živali. Že kmalu po smrti leta 397 so ga začeli častiti kot svetnika. Bil je eden izmed prvih svetnikov ne-mučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniško čast. Martinovo po svetu Ponekod na Škotskem in na Irskem je bilo ob martinovem nujno opraviti krvno žrtev. Če tega ne bi storili, bi bilo vse leto nesrečno. V teh krajih se na martinovo ni smelo vrteti nobeno kolo, ker bi to prineslo nesrečo. Kolarji in mlinarji na ta dan niso delali. V nemških deželah in v Angliji je bilo martinovo plačilni dan za hlapce in dekle, takrat pa so se tudi menjavali: novi so prihajali in stari odhajali. Pojedine naj bi vplivale na obilnost naslednjega leta. Na martinovo so še danes priljubljeni sejmi, posebno v alpskih deželah. Tam prodajajo sladkarije, sadje, darilca, posodo in tudi že božične okraske. Ptujsko martinovanje s petelinom in vinom Bogato tradicijo praznovanj gre vsekakor pripisati Ptuju in njegovi okolici, kjer zorijo najžlahtne-jša vina in kjer so nad odlično kulinariko navdušeni tudi najzahtevnejši gurmani. Tudi letos organizatorji - Perutnina Ptuj, Ptujska klet, PP Gostinstvo, Ra-dio-Tednik in Lokalna turistična organizacija Ptuj - pripravljajo veliko praznovanje, ki bo trajalo kar dva dni, v petek, 11., in v soboto, 12. novembra, na ulicah med Vinarskim trgom in mestno tržnico. Ptuj bo ustoličil svojega VII. princa kurentovanja in imenoval vinsko kraljico, vsem prisotnim pa bo zdravico izrekel tudi ptujski župan. Ptujsko martinovanje bo spremljal bogat kulturni program, za tekmovalno vzdušje pa bodo med drugim poskrbeli tudi številni študentje, ki se bodo pomerili v različnih igrah. Za poskočne viže in veselo glasbo bosta poskrbela ansambla Krona in Celjski vitezi, svoj vinski hram bo odprla tudi Ptujska klet, pa tudi drugi številni okoliški vinarji. Kot se za Martina spodobi, bodo vsi obiskovalci lahko poskušali najboljša mlada vina, k žlahtni kapljici pa bo PP Gostinstvo ponudilo odličnega pečenega petelina. Od tod in tam Ormož • Ob dnevu reformacije Osrednja proslava ob dnevu reformacije na ormoškem je potekala minulo soboto v domu kulture. Program so pripravili dijaki in profesorji Gimnazije Ormož. Praznik, dan reformacije, so predstavili kot našo vez s preteklostjo, s časom in gibanjem, v katerem smo Slovenci dobili prvo knjigo in bili prvič pisno poimenovani z imenom, ki ga nosimo še danes, namreč Slovenci. Biblija, katekizem in slovnica so postavili temelj slovenske književnosti, iz katerega so se nato v stoletjih razraščale zgodbe in junaki, ki jih je pred 100 leti Karol Grossmann ujel na filmski trak. S svojim nastopom so gimnazijci spomnili na odnos med besedo in filmom, klasiko, ki je vedno sveža. S pesmijo in besedo so obudili spomin na priljubljene junake slovenskih knjig in filmov. Nastopili so godalni kvartet Glasbenega studia Klavdija, pevke dekliškega zbora Gimnazije Ormož pod vodstvom Klavdije Zorjan Škorjanec ter številni recitatorji in igralci. vki Ptuj • Komemoracija na starem pokopališču V torek, na dan spomina na mrtve, je bila na starem ptujskem pokopališču komemoracija, ki jo je pripravila Mestna občina Ptuj. Osrednji govornik je bil Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, kije zgodovinsko orisal ta dan ter poudaril pomen spomina na mrtve iz etičnega in osebnostnega pomena. V kulturnem programu so nastopili. Komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom Ernesta Kokota, recitatorja in Ptujski pihalni orkester pod vodstvom Štefana Petka. Cerkveni obred je opravil pater Mirko Pihler. Delegacija, sestavljena iz predstavnikov Mestne občine Ptuj, Zveze združenj borcev Ptuj, veteranov vojne za Slovenijo, policijskega sindikata in brigadirjev, je položila vence k spominskim obeležjem. Prireditev je vodila Nataša Petrovič. Fl Ormož • Ob dnevu mrtvih Osrednja občinska komemoracija ob dnevu mrtvih je potekala v soboto v grajskem parku pri spomeniku žrtvam vojne. Program so pripravili dijaki Gimnazije Ormož in člani trobilnega kvarteta Glasbene šole Ormož. Komemoracije ob dnevu mrtvih so potekale tudi v organizaciji ZZB NOV, ki so se žrtev vojne spomnili tudi v Ivanjkovcih pri spomeniku talcev. Program so pripravili učenci OŠ Ivanjkovci, zbranim pa je spregovoril podpredsednik OO ZZB NOV Milivoj Zemljič, ki je spomnil na žalostno usodo devetih talcev, ki so jim tam nasilno končali življenje. Podobna komemoracija je bila tudi pri Miklavžu, govornik pa je bil predsednik OO ZZB NOV Martin Kramer. Milivoj Zemljič je povedal, da so zagorele sveče in bili položeni venci pred vsemi osrednjimi krajevnimi spomeniki v spomin na NOV. Sicer pa je v občini čez 40 spomenikov in znamenj v spomin NOV, za vse pa skrbi občina. vki Podlehnik • Štirinajsta redna seja Spet ostali brez rebalansa Minuli teden so se na 14. redni seji sestali tudi člani občinskega sveta v občini Podlehnik in razpravljali o desetih točkah dnevnega reda. Tudi tokrat začetek seje ni bil presenetljiv, saj se je zataknilo že pri obravnavi zapisnika 13. redne seje. Prisotnim namreč ni bilo jasno, ali potrjujejo zapisnik ali pa glasujejo o sklepih, ki so navedeni v zapisniku in od prejšnje do zdajšnje seje še niso bili realizirani. Ko so si prišli na jasno, so zapisnike 13. redne ter 5. in 6. izredne seje z večino glasov potrdili, nadaljevali pa z obravnavo rebalansa proračuna za letošnje leto, kjer so predlagali, da se do prihodnje seje k rebalansu priloži še realizacija proračuna do 30. septembra. Kljub daljši razpravi rebalansa niso potrdili. Glavni razlog za to je nepreglednost (po)rabe proračunskih sredstev. Sicer pa je rebalans proračuna občine Podlehnik, ki je zbran na pičlih desetih straneh, sestavljen zelo nejasno. Bilanca prihodkov in odhodkov, ki je v večini občin zbrana v celo skripto, je v občini Ob letošnjem občinskem prazniku župan Vekoslav Fric ni povedal čisto nič o nekajstomilijonskem zadolževanju občine, ki ga zdaj predlaga ... Podlehnik zapisana na dveh straneh in treh vrsticah. »Iz tega, kar ste nam predložili, se ne vidi, kam gredo proračunska sredstva. Kje je poročilo o realizaciji proračuna,« se je spraševal svetnik Feguš. V oči pa je svetnike zbodel tudi županov predlog o zadolževanju občine, po katerem naj bi se občina zadolžila še za 300 milijonov tolarjev za naslednjih 15 oz. 20 let, o čemer smo v našem časopisu že poročali. Ko so prisotni v gradivu opazili ta predlog, niso mogli verjeti svojim očem. Župan Fric pa je samo mirno pojasnil, da to pa že ni res in da gre verjetno za lapsus. To je sicer, glede na dejstvo, da je ta predlog zapisan na papirju že najmanj dva meseca, precej težko verjeti ... Kot že rečeno, svetniki predloga rebalansa niso potrdili, so pa izrazili skrb, da so županova pričakovanja o višini prihodkov preveč optimistična. Predsednik nadzornega odbora Roman Cesar pa je župana še opozoril, da se ne drži navodil za odpravo nepravilnosti, ki mu jih je po reviziji naložilo računsko sodišče. Sicer po predlaganem rebalansu proračuna občine Podlehnik ta na prihodkovni strani znaša slabih 500 milijonov tolarjev, na odhodkovni strani pa dobrih 570 milijonov. Za investicije naj bi občina Podlehnik v letošnjem letu v skladu s predlaganim rebalansom namenila 107 milijonov. Po razpravi o financah so se podlehniški svetniki lotili še odloka o občinskem lokacijskem načrtu za južni del območja v naselju Podlehnik, ki so ga z dvema glasovoma za in tremi vzdržanimi sprejeli. V nadaljevanju so se seznanili z odlokom o načinu opravljanja obveznih javnih gospodarskih služb zbiranja in odvoza odpadkov, razpravljali pa so tudi o spremembah in dopolnitvah statuta občine ter poslovniku občinskega sveta. Mojca Zemljarič 45.000 potencialnih strank čaka na vas. Oglašujte. tui-®n.net Oglašujte na najbolj obiskanem spletnem mestu - Ptuj-on.net. Mesečno preko 45.000 obiskovalcev In 170.000 ogledov strani. V mesecu novembru vam nudimo 30% promocijski popust. Bodite vidni. Oglašujte na www.ptuj-on.net. www.ptuj-on.net Foto: vki Foto: FL Foto : SM Foto: vki Slovenija • Do konca leta bo urejeno delovanje semaforjev Zelena luč bo brez utripanja prešla v rumeno Upravljavci cest v Republiki Sloveniji naj bi predvidoma do konca letošnjega leta uredili delovanje tribarvnih semaforjev za vozila v skladu z določbami 119. člena Zakona o varnosti cestnega prometa tako, da bodo utripajočo zeleno luč na koncu zelene faze nadomestili s stalno prižgano zeleno lučjo. To pomeni, da bo zelena luč na semaforju brez utripanja prešla v rumeno. Zakon o varnosti cestnega prometa namreč v 14. odstavku tega člena določa, da luči na napravah za dajanje svetlobnih prometnih znakov ne smejo biti utripajoče, razen rdečih utripajočih luči na svetlobnem znaku na prehodu ceste čez železniško progo in rumene utripajoče luči. Prav tako je zakonodajalec določil prehodno obdobje - 18 mesecev, ko je potrebno semaforje programirati tako, da na semaforjih več ne bo utripala zelena luč. "Ob tej novosti naj udeležence cestnega prometa, predvsem seveda voznike motornih vozil, spomnimo na pomen rumene luči. Vožnja v rumeno luč je prepovedana in sankcionirana, razen v primeru, ko voznik vozila pri vožnji z dovoljeno hitrostjo ne more varno ustaviti na znak rumene luči, ker je v trenutku, ko se le-ta prižge, že preblizu semaforja. Ker zelena utripajoča luč na semaforjih ne bo več opozarjala na konec zelene faze, verjamemo, da ne bo več lovljenja zelene luči. Zaradi tega se bo hitrost pred semaforiziranimi križišči in v njih zmanjšala, kar bo omogočilo večjo varnost v območjih takih križišč. Zlasti v začetnem obdobju pa bo ob primerni varnostni razdalji potrebna ob približevanju semaforju dodatna previdnost, kajti Nič več opozorilnega utripanja zelene luči na semaforjih prenekateri voznik bo na znak rumene luči sunkovito zavrl, čeprav to ne bi bilo potrebno, ker bo dovolj oddaljen od semaforja za umirjeno zaviranje ali pa bo tako blizu semaforja, da bi kljub rumeni luči lahko nadaljeval vožnjo, skratka z začetkom delovanja 'novih semaforjev' bo kar nekaj težav," je o novosti v cestnem prometu spregovoril vodja Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Murska Sobota Branko Vukan. Policisti bodo v sodelovanju z upravljavci in vzdrževalci cest spremljali dogajanje in nadzirali ravnanje voznikov na semafo-riziranih križiščih in prehodih za pešce. Pri nadzoru cestnega prometa bodo pri oceni odda- ljenosti od semaforja upoštevali največjo dovoljeno hitrost (v naselju največ 50 km/h oziroma s prometnim znakom določeno nižjo ali višjo hitrost) in pričakovani reakcijski čas voznika (povprečni reakcijski čas voznika je 0,8 do 1,0 sekunde) ter zoper kršitelje represivno ukrepali. Miha Šoštarič Šolski center Ptuj Radioamaterji in mednarodni projekt z roko v roki Šolski center Ptuj je v letošnjem letu uspel pridobiti mednarodni projekt PHARE 2003, Naravoslovje in tehnika, sedanjost za prihodnost. V okviru projekta se zavzemajo, da bi tehniko in naravoslovje približali mladim in starejšim in ju zajeli v koncept vseživljenjskega izobraževanja, saj bo brez tega Slovenija v globalni konkurenci težko preživela. Eno izmed zelo uspešnih izvenšolskih povezovanj predstavlja dolgoletno sodelovanje Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj z radioamaterji Radio kluba Ptuj, saj jim predstavljajo elektrotehnika, elektronika, naravoslovje in radiotehnika skupno strokovno področje. Ravnatelj šole Rajko Fajt ima med učitelji strokovnih predmetov kar pet radioamaterjev. Radioamaterska izobraževanja so potekala v sodobno opremljenih laboratorijih šole že nekajkrat. V tokratnem sodelovanju so se odločili za velik korak naprej, saj bo na šoli v okviru projekta PHARE 2003 potekal celoten radioamaterski izobraževalni tečaj, ki obsega vsebine tehnike in predpisov, usklajenih z mednarodnimi radioamaterskimi določili, področje naravoslovja, sklop radio telegrafije in še veliko več. Namreč prvič bodo izobraževali bodoče radioamaterje in radioamaterje, ki žele izpolniti svoje strokovno znanje tudi na področjih konstruktorstva, tako da si bodo udeleženci lahko izdelali razne elektronske naprave, pri čemer bodo uporabljali sodobno merilno in računalniško opremo in seveda laboratorije šole. Kot nam je povedal glavni koordinator projekta Franc Vrbančič, učitelj tehnike, je to eno od štirinajstih aktivnosti za osnovnošolce in odrasle, ki poteka na Šolskem centru Ptuj. Izobraževanje bo potekalo pod vodstvom Bruna Lubeca in mag. Slavka Murka. Namenjeno je vsem, ki jih omenjene vsebine zanimajo ter je primerno za mlade od 12. leta naprej in seveda za starejše, kjer ni starostnih omejitev. Po izobraževanju bo izveden izpit za radioamaterja A-razreda, ki je mednarodno priznan. Tako se bodo udeležencem odprla vrata v čudovito radioamatersko dejavnost, ki obsega področja tehnike, naravoslovja, športa, komunikacij, raziskovanja, izobraževanja in nenazadnje tudi kulture, saj gre za povezovanje z ljudmi iz celega sveta. Vpis v brezplačni izobraževalni tečaj bo v petek, 18. novembra 2005, ob 17. uri, v učilnici 145 Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj. Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj, Radio klub Ptuj in podjetje Navtika čarter, d. o. o., bodo v okviru projekta PHARE 2003 priredili tudi izobraževalni tečaj za GMDSS (globalni pomorski sistem za varnost in stisko na morju), ki je z letom 2006 obvezen za vse voditelje čolna in radiotelefoniste. Ta bo potekal v soboto, 5. novembra 2005, v učilnici 122, Šolskega centra Ptuj. Fl MALE OGLASE, OSMRTNICE. OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. štsvilkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite. Lenart • Pred občinskim praznikom Mi praznujemo skromno Konec tedna občina Lenart praznuje občinski praznik. To je primerno izhodišče, da povzamemo in ocenimo dogajanje v občini Lenart. Bili smo priča razgibanemu življenju na številnih področjih, zato smo pred občinskim praznikom županu občine mag. Ivanu Vogrinu postavili nekaj vprašanj in na prvo, kaj je zaznamovalo čas od lanskega do letošnjega občinskega praznika, je odgovoril: »Če sem malce hudomušen, bi rekel kriteriji za sprejem otrok v vrtce. Ampak to je zgodba, ki se končuje s srečnim koncem in ji ne dajem posebne teže. Ponosni smo na pridobitve, ki jih potrebujejo občani. To so novozgrajene ceste, čistilna naprava, vodovod in mrliška vežica v Voličini itd. V petek ob osrednji slovesnosti bomo odprli novo šolo za otroke s posebnimi potrebami, ki je ena najlepših v Sloveniji itd.« Ali je občina Lenart še vedno v igri za pridobitev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in zakaj se kljub nasprotovanju ljudi zavzemate, da bi odlagališče bilo v občini Lenart? »Če temu nasprotuje nekaj deset ljudi, je to nepomembno število, da ustavijo mojo namero. Enako se je zgodilo pri kriterijih za sprejem otrok v vrtce, ko je morala Slovenija glasovati, da se je potrdilo moje stališče. Še vedno smo v igri za pridobitev odlagališča. Smo na čakalni listi. Če katera od treh izbranih lokacij odpade, smo ponovno v igri. Poča-kajmo, kaj bo prinesel čas.« Kdaj se bo v Lenartu odprla industrijsko obrtna cona, saj, kolikor mi je znano, Lenart že lep čas nima na razpolago zemljišč za takšno dejavnost? »Res je, nimamo na razpolago veliko zemljišč. V prostorskem planu imamo približno 60 ha zemljišč, ki jih je možno aktivirati. Za to je treba imeti dovolj finančnih sredstev. Največjo oviro smo preskočili, saj smo sprejeli prostorski plan, ki ga je potrdila vlada. Ko se bo pojavil kakšen resni investitor, bomo začeli odkup. Ta trenutek ne odkupujemo zemljišč, ker nimamo v proračunu za to posebej rezerviranih sredstev, saj veste, da nam denarja stalno primanjkuje, kot v večini razvojno naravnanih slovenskih občin.« Kako teče prodaja stavbnih zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo? »Ta zemljišča so praktično razprodana in pri nas se odvija intenzivna individualna stanovanjska gradnja. Na tem področju smo zelo uspešni, ker se vedno več ljudi iz drugih okolij priseljuje v Lenart, zato smo eno redkih okolij, kjer število prebivalcev kar hitro narašča, tudi zaradi tega, ker je cena zemljišč pri nas relativno ugodna, saj se giblje okoli 25 evrov za m2, kar je štirikrat manj kot je povprečna cena v Mariboru.« Na trasi avtoceste od Maribora do Lenarta se skoraj nič ne dogaja, če ravno naj bi bila zgrajena do konca leta 2008. Kaj menite, kdaj bo avtocesta do Lenarta zgrajena? »Po mojem mnenju poteka vse po programu vlade. Najtežji del na tej trasi je že narejen. Sprejet je lokacijski načrt in odkupljena so vsa zemljišča. Po mojem bo avtocesta do Lenarta zgrajena leto prej, do konca leta 2007. Tako kratki odsek je možno zgraditi v enem letu.« Priključna cesta v Lenartu naj se ne bi gradila v sklopu avtoceste in nekateri menijo, da ste za to krivi na občini, saj ste pri tem projektu premalo aktivni? »Zaenkrat ta cesta ni izpadla iz nobenega plana in pričakujem, da bo zgrajena v skladu z našim dogovorom do konca leta 2007. Nimamo nobenega uradnega dopisa ali sklepa, da se ne bi zgradila. Govori in očita se seveda marsikaj.« Lani ste dokončali spremembe in dopolnitve prostorskega plana. Novi zakon o urejanju prostora občine sili k sprejemu novih aktov v letu 2007. Se vam ne zdi, da se interesi države in občin pri urejanju prostora križajo? »Absolutno. Mi smo o tem že obvestili javnost in ministrstvo za okolje in prostor, da je do konca leta 2007 spremeniti vse prostorske ureditvene pogoje in jih prilagoditi novi zakonodaji ne samo negospodarno, ne izvedljivo, ampak velika neumnost. Tudi tu vidimo, da je država slab gospodar in zagotovo ne bomo pripravljali novih prostorsko ureditvenih pogojev. Očitno bo spet treba na nacionalni ravni povzročiti krizo, ki bo povzročila konflikt med občinami in državo, da se bo to področje razrešilo, tako kot to rešujemo na nekaterih drugih področjih.« Večkrat vam očitajo neposluh za družbene dejavnosti. Kako to komentirate? »V to področje vlagamo izredno veliko sredstev. Prav ob prazniku odpiramo šolo s prilagojenim programom, šolske stavbe so urejene, kulturna društva primerno financirana, imamo novo zgrajeno knjižnico itd. Ti očitki so privlečeni za lase. V demokraciji je dovoljeno govoriti karkoli.« Občina Lenart je bila zadnje čase veliko prisotna v medijih. Nova merila za vpis otrok v vrtec so sprožila vseslovensko razpravo. Kako danes ocenjujete te odzive? »Medijev o načinu in količini poročanja nikoli ne obsojam, saj je to njihova avtonomna pravica. Če mediji ne poročajo v skladu z merili, je Župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin proti njim možno vložiti odškodninsko tožbo. Nisem pristaš tega in me poročanje medijev ne moti, saj mediji potrebujejo senzacionalne novice za svojo prepoznavnost. Medijske odmevnosti sem vesel, kajti v oddaji Trenja se je pri glasovanju pokazalo, da se državljani in državljanke z mano strinjajo. Vsekakor bolj verjamem državljanom kot nekim institucijam, ki so same sebi v namen. Vesel sem, da smo prisotni v medijih in da je civilna pobuda pomagala to vprašanje vnesti v širši slovenski prostor.« Ali to pomeni, da je vaš cilj spremeniti razmere ne samo pri Lenartu, ampak v celotni državi? »Lenart je res drugačen, saj se je veliko spremenil v teh dveh mandatih. Dosegli smo 9,3% stopnjo brezposelnosti, kar je pod slovenskim povprečjem. Ne smemo pozabiti, da je bil Lenart prej med tistimi z najvišjo stopnjo brezposelnosti. Privabili smo veliko investitorjev in ustvarili veliko novih delovnih mest ter dosegli povprečno slovensko raven. Najbolj pomembno je, da so ljudje postali samozavestni in da verjamejo vase in vedo, da morajo o svoji usodi odločati sami. Zato sem vsem zelo hvaležen. Nekatere teme ne zadevajo samo Lenarta, zato bo verjetno naš naslednji slogan »Spreminjajmo Slovenijo na bolje«. Na enem področju se je to že brez mojega posebnega prizadevanja pričelo in tudi še na nekaterih področjih so potrebne korenite spremembe na boljše. Prizadevam si za sistemsko urejanje področij brez privilegiranih skupin. Človekovo materialno in duhovno stanje mora biti odraz njegovega dela in ne nekih drugih dejavnikov.« Civilna iniciativa vam očita postavitev drogov z zastavami držav članic EU na vhodu v Lenart in izdajo kronologije. Je bilo to potrebno? »Vedno bo nekaj ljudi obsojalo in nasprotovalo potezam župana. Glede razsipništva menim, da mora najprej vsak sam dokazati, da je dober gospodar in šele potem lahko upravlja javna sredstva. Pred trinajstimi leti sem iz nič ustanovil podjetje. Sam sem bil zaposlen, danes nas je 70. Dokazal sem, da sem dober gospodar, zato me izjave članov civilne pobude, ki so v glavnem moji protikandidati na županskih volitvah, težko vržejo iz tira. Pomembno je, da tudi občanke in občani ne nasedajo takšnim izmišljenim izjavam.« Pravite, da se uresničuje vaša vizija in da ima Lenart vzpodbudne gospodarske rezultate. Kako to stanje ohraniti oziroma ga še izboljšati? »Dobro vprašanje. To je možno z nenehnimi novimi idejami, potezami in v nobenem trenutku se ne smemo uspavati in biti zadovoljni z doseženim. Iskati moramo razvojne priložnosti, o nekaterih sva že govorila. Na zadnji seji občinskega sveta smo govorili o ogrevanju mesta z biomaso in to je ena od priložnosti za to okolje. Prepričan sem, da bomo ohranili takšno stopnjo gospodarske rasti in jo celo povečali. Moja vizija je, da se stopnja brezposelnosti zmanjša na sedem odstotkov in da še pridobimo veliko novih delovnih mest. Naredili bomo vse, da se bo to tudi zgodilo.« V zadnjem času se v Sloveniji ponovno pojavljajo težnje po ustanavljanju novih občin. Kako je s tem v Lenartu? Bo obveljal vaš slogan: nadaljujmo skupaj? »Nisem naklonjen manjšim občinam pod 5.000 prebivalcev, ki zaradi majhnosti ne morejo upravičiti svojega obstoja. Enkrat sem že uspel preprečiti razdelitev občine, in če bodo težnje, bom vso svojo energijo, znanje in sposobnosti in svoj politični vpliv usmeril v to, da se nove občine ne bodo ustanavljale nikjer v Sloveniji. Začeti se moramo ukvarjati s tem, kako novo vrednost ustvariti, ne s tem, kako ta sredstva prerazporediti. Predvidene reforme vlade me čudijo, saj predvidevajo prerazdelitev davčnih bremen in se ne ukvarjajo s tem, kako jih prebivalstvu in gospodarstvu zmanjšati. Ob zadnjih držav-nozborskih volitvah sem bil iskreno vesel spremembe politične smeri. Sedaj ugotavljam, da smo spet dobili levosredinsko vlado, kajti po definiciji se desne vlade ukvarjajo s tem, kako družbeni bruto produkt ustvariti, leve vlade s tem, kako ga prerazporediti. Tudi ta vlada se v glavnem ukvarja s prerazpo-rejanjem. Na eni stani bomo zmanjšali davke na plače, na drugi strani bomo dvignili stopnjo DDV. To je seveda slabo gospodarjenje in zame je seveda sprejemljiva rešitev ta, da ukinemo davek na plače, ki je unikum v svetovnem merilu in da zgornjo stopnjo davka znižamo z 20 na 16 odstotkov. Vsi izračuni kažejo, da je to mogoče ob ukinitvi nekaterih privilegijev in ob dejstvu, da lahko porabljamo toliko, koliko ustvarimo. To je čisto preprosta logika, upam, da bo vlada te pripombe vzela resno.« Praznik občine Lenart je pred vrati. Kakšne prireditve se nam obetajo? »Proslavljamo skromno, saj menim, da je praznik celo leto, če kaj dobrega storimo za naše občane. Osrednja proslava bo v petek, na kateri bo po dolgem času podeljen naziv častnega občana občine Lenart, ki ga bo prejel mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki se je rodil v Šetarovi v občini Lenart. Ponosni smo, da je naš rojak, saj gre za izjemnega človeka izjemne duhovne širine. V nedeljo je tradicionalna Le-nartova nedelja, kar je tudi praktično vse.« In na koncu še vprašanje, ki si ga postavljajo mnogi. Ali bodo občani lahko prihodnje leto med kandidati za župana obkrožili tudi vaše ime? »Ta trenutek se ne pripravljam na volitve in se nikoli tako hitro nisem pripravljal. Res je, da me na volitve pripravljajo nekateri moji nasprotniki in pustimo se presenetiti. Zdaj ne želim odgovoriti na to vprašanje.« Želite še voščiti občankam in občanom Lenarta ob prazniku? »Občankam in občanom bi izrazil globoko hvaležnost za dvakratno možnost župano-vanja. Ob vsakem občinskem prazniku se posebej zahvalim, ker menim, da je seveda to velika milost, velik dosežek, ki ga pač nekdo doseže, ki ni zelo strankarsko aktiven človek. Na občanke in občane sem ponosen, saj so razvojno, ustvarjalno usmerjeni, kar lahko podkrepim z naslednjimi dokazi. Smo občina, ki smo za spremembe, ki so nujne za razvoj. V največjem deležu smo glasovali za ukinitev privilegijev v povezavi z zakonom o RTV in tudi zadnja dogajanja okrog sprememb kriterijev za vpis v vrtec kažejo, da so moji kriteriji doživeli veliko podporo v Lenartu. To pomeni, da so Lenarčani samozavestni in se zavedajo, da je delo tisto, ki naj določa človekov materialni in duhovni položaj. Prizadeval si bom, da bo občina še naprej razvojno naravnana, da bo največjemu možnemu številu ljudi zadovoljeno, da bomo gradili tisto, kar ljudje potrebujejo in seveda vsem želim zdravja. Zdravje je tisto, na kar ne moremo vsaj v bistvenem delu vplivati, vse ostalo si ljudje lahko pridelamo sami. Iskreno jim želim veliko zdravja, veliko dobre volje, veliko hudomušnosti in da bi to leto do naslednjega občinskega praznika preživeli kar se da dobro.« Zmago Šalamun Foto: ZS Videm • 23. redna seja sveta Nepravilnosti ni bilo Člani sveta občine Videm so se v torek sestali na 23. redni seji občinskega sveta in razpravljali o 12 točkah dnevnega reda. Uvodoma so se prisotni seznanili s povzetkom poročila o notranji reviziji poslovanja občine za leto 2004. Kot je pojasnila revizorka Marija Ribič, je notranje revidiranje namenjeno kot pomoč županu pri poslovanju občine. Revizorji so se sicer nekoliko manj ukvarjali z računovodskimi posli, bolj pa so pod drobnogled vzeli sistem notranjih kontrol, letno poročilo, upoštevanje proračuna ter zakonitost naročanja blaga in storitev. Med priporočili revizijske hiše, ki so že upoštevana, je revizorka izpostavila, naj občinska uprava v bodoče več pozornosti posveti poročilu o realizaciji občinskega proračuna (za namene občinskega sveta) in sprejemanju dolgoročnih načrtov. »Če strnemo, so rezultati revizije ustrezni in pozitivni, zaposleni na občinski upravi so dovolj strokovni, vendar se tudi tukaj poraja problem, saj so delavci preobremenjeni. Težava pa je tudi v tem, da so marsikateri predpisi v naši državi zelo nejasni in enostavno občinska uprava ne ve, kako delati, da bo prav,« je pojasnila Ribičeva in priporočila, da se občinska uprava kadrovsko okrepi, čeprav to ni del revizijskega postopka. V nadaljevanju so svetniki revizorki zastavili nekaj skeptičnih vprašanj. »Poročilo, ki ste nam ga predložili, je zelo skrajšano in ga je prav lahkotno brati,« je opozoril Boris Novak. »Mislili smo, da so revizorji kontrola občine, ne pa njeni svetovalci,« je bil kritičen Andrej Rožman. Janko Kozel pa meni, da bi župan moral sodelovati pri reviziji. »Kljub temu da neke stvari sprejmemo na komisijah, se župan odloči po svoje. To revizijsko poročilo je zame navaden spis. Iz tega se ne vidi čisto nič,« je trdil Kozel. Revizorka Marija Ribič je poudarila, da stoji za svojim podpisom in da je svoje delo opravila zelo dobro. Župan Bračič pa je odgovoril, da pri reviziji ni sodeloval, ker bi mu potem očitali, da je vplival na delo revizorjev in da popolnoma zaupa stroki, ki je revizijo opravila. Svetnik Janez Merc pa je glede revizijskega poročila povedal: »Pred seboj imamo le povzetek. Celotno poročilo sta dobila župan in uprava, poročilo, ki je pred nami, je namenjeno občinskemu svetu. Kar se tiče uprave in župana, pa menim, da sta dobila celovito poročilo, da lahko določena priporočila upoštevajo in stvari popravijo.« Pri točki pobude in vprašanja, je občinski svet predlagal, naj se tedensko praznijo koši, nameščeni po centru Vidma, in odvažajo smeti, ki se odlagajo v ekoloških otokih. Med drugim je svetnike zanimalo, kdaj bodo uredili bankine na regionalni cesti do mejnega prehoda Lesko-vec in kdaj se bodo uredile udarne jame. Člane sveta je zanimalo tudi to, kdaj je občanom na razpolago občinska uprava. »Predlagamo, da bi morali imeti uradne ure, in bi bil čas, ki je namenjen občanom, natančno določen,« so bili enotni svetniki. Sicer pa župan Friderik Bračič meni, da je nemogoče, da bi bila z direktorico občanom ves čas na razpolago, saj so vmes tudi kakšni sestanki ali pa teren. Sicer pa je prisotne na torkovi seji videmskega občinskega sveta med drugim še zanimalo, koliko postavk proračuna v letošnjem letu ne bo realiziranih, zakaj še ni bilo odvoza kosovnih odpadkov, kje je poslovno poročilo videmske osnovne šole in koliko okrepčevalnica Vrček plačuje za najem dvorane, v kateri organizira svoje prireditve. Župan je pojasnil, da naj bi Vrček sofinanciral nekatera društva in ureditev tabel. Delovno gradivo proračuna 2006 V nadaljevanju seje je župan Bračič predstavil proračun občine Videm za leto 2006. Na prihodkovni strani znaša proračun 845 milijonov tolarjev. K tekočemu prilivu, ki znaša skoraj 800 milijonov, se prenesejo tudi namenska sredstva iz proračuna 2005 (vodovod Leskovec 43 milijonov, Vrtec Videm 10 milijonov in pokopališče Leskovec dobra 2 milijona). Odhodki proračuna občine Videm za leto 2006 so ocenjeni na 770 milijonov, odplačilo posojil je predvideno na dobrih 15 milijonov, tako da razlika med prihodki in odhodki občine znaša 69 milijonov tolarjev. Janez Merc je opozoril, da predlagani proračun ne bo zdržal celo leto in bodo morali sredi leta zadevo reševati še z rebalansom. Na delovno gradivo proračuna za leto 2006, ki sta ga pripravila župan in občinska uprava, je bilo s strani svetnikov podanih nekaj dodatnih predlogov. Kot običajno, so tudi tokrat jadikovali nad tem, da se mora več sredstev nameniti za civilno zaščito, gasilstvo, vzdrževanje cestne infrastrukture in podobno. Meja z občino Markovci Torkove seje se je udeležila tudi odvetnica, ki občino Videm zastopa v reševanju spora o meji z občino Markovci. Zadeva je sledeča: upravno sodišče je 11. 9. 2003 odločilo, da se tožba občine Videm zavrže. Sledila je pritožba na vrhovno sodišče, ki je odločilo, da se pritožbi ugodi in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo na upravno sodišče. Do danes vabila na obravnavo še niso prejeli. Na vprašanje, kako dolgi so roki za reševanje sporov na sodišču, je odvetnica pojasnila, da upravno sodišče nima predpisanih rokov za dokončanje postopka. Svetniki so ob zaključku razprave na temo meja z občino Markovci sklenili, naj odvetnica na sodišče vloži prošnjo za prednostno obravnavo, za katero pa je zelo vprašljivo, ali bo upoštevana. Komunalni odpadki, živalske kože, daljnovod ^ Razprave glede odloka o ravnanju z odpadki se je udeležil predstojnik skupne občinske uprave Stanislav Napast. Kot po vseh drugih občinah so mu tudi videmski svetniki naložili vprašanje, kako je z odjemnim mestom za odlaganje svinjskih kož. Napast neposrednega odgovora sicer ni mogel dati, je pa poudaril, da si tako komunalna kot veterinarska inšpekcija aktivno prizadevata, da se na Ptujskem zbirno mesto za odlaganje živalskih kož ponovno vzpostavi. Glede predlaganega odloka za ravnanje s komunalnimi odpadki je Napast pojasnil, da tisti, ki bo kuril suho vejevje, ne bo kaznovan, saj gorenje suhih vej, trave ali podobnega ni škodljivo. Tega se na podeželju nabere ogromno in bi bile Gajke, če bi vse vozili tja, v mesecu dni polne. Je pa seveda med drugim kaznivo kurjenje odpadnih gum, plastike, mokrih vej ^ In sklep? Tudi videmski občinski svet se je tako kot ostale občine strinjal s pred- laganim odlokom o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, z večino glasov za pa so potrdili tudi tarifni pravilnik za opravljanje omenjenih storitev. Pri razpravi okrog daljnovoda Cirkovce-Pince je predsednik KS Pobrežje Marjan Selinšek poudaril, da ne želijo, da gre daljnovod na Po-brežju skozi naselje, ker bo njegova moč bistveno večja, kot je moč zdajšnjega. Še o imenovanjih Za člana sveta JZ Zdravstveni dom Ptuj je videmski občinski svet soglasno predlagal župana občine Žetale Antona Butolena. Za porotnike na okrožnem sodišču v Ptuju pa so videmski svetniki predlagali Franca Kirbiša ml., Marijo Černila, Venčeslava Trafela, Stanka Simoniča in Vido Vidovič. Mojca Zemljarič Mansardna stanovanja v videmskem zdravstvenem domu bodo odslej prodajali s pomočjo nepremičninske agencije. Foto: MZ Hajdina • Devetnajsta seja občinskega sveta Se ni miru za avtocesto Svetniki občine Hajdina so na oktobrski seji razpravljali o devetnajstih točkah dnevnega reda. Na zapisnik 18. seje je imel pripombo Viktor Markovič, in sicer k 4. točki dnevnega reda, v kateri so sprejemali mnenje k državnemu lokacijskemu načrtu. Zapisan sklep, da občina Hajdina daje pozitivno mnenje k državnemu lokacijskemu načrtu za avtocesto na odseku Fram (Slivnica)-Ptuj (Draženci) in da predlagajo ukinitev povezovalne ceste Ptuj-pokopališče Hajdina mimo športnega parka in ribnika Draženci in da se doda podhod za šolsko pot, ni bil izglasovan v drugem delu, je povedal. Svetniki so glasovali samo o tem, da občina Hajdina daje pozitivno mnenje k državnemu lokacijskemu načrtu za avtocesto na odseku Fram (Slivnica)-Ptuj (Draženci), ne pa tudi o drugem odstavku, ki se nanaša na ukinitev že omenjene povezovalne ceste. Na 18. seji sveta občine Hajdina, ki je bila 21. junija, je za pozitivno mnenje glasovalo devet svetnikov, proti so bili štirje. Župana je tudi opozoril, da so vseskozi na svetu govorili o vkopani cesti in podvozu, o tem so si bili soglasni. Vkopana cesta ni Viktorjeva zadeva, je pojasnil, "nismo se bili pripravljeni boriti, zakaj se je to zgodilo, ne vem, tako se v samoupravni lokalni skupnosti ne dela, moje stališče je, naj se ne bi delalo, ne moremo se tako prodati in smo se prodali," je še poudaril Viktor Markovič, ki tudi pričakuje pisni odgovor glede drugega dela sklepa župana Radoslava Simoniča, ki ga je ta tudi obljubil. "Celi občinski svet je bil vedno za podvoz, ko smo izčrpali vse možnosti, in da se gradnja ceste ne bi ustavila, smo začeli razmišljati drugače," je med drugim povedal hajdin-ski župan Radoslav Simonič. Zapisnik je potrdilo enajst svetnikov. Viktor Markovič je predstavil tudi stališča statutarno-pravne komisije, ki meni, da je razmah med dvema sejama občinskega sveta predolg, med junijsko in oktobrsko sejo so minili štirje meseci, tudi dnevni red je prenatrpan glede na pomembne točke dnevnega reda, nekatere so tudi brez gradiva, o tem naj ne bi razpravljali na 19. seji, ampak bi jih prenesli na naslednjo. Na dnevni red naslednjih sej naj bi uvrstili tudi odgovore na pobude in vprašanja, kar je hajdinski župan upošteval že na tej seji. Potem ko se je zaradi Ko-sovega zakona od funkcije članice sveta občine Hajdina poslovila edina svetnica Anica Drevenšek, jo bo na podlagi ugotovitvenega sklepa občinske volilne komisije za preostanek mandata zamenjal Franc Mertelj iz Skorbe, ki je v volilni enoti 2 na listi kandidatov Liberalne demokracije Slovenije naslednji kandidat in ki bi bil izvoljen, če ne bi bila izvoljena članica občinskega sveta, ki ji je prenehal mandat. Franc Mertelj je že podal pisno izjavo, da sprejema mandat. Svet občine Hajdina je po novem stoodstotno moški. Občina zgledno urejena Predstavnica revizijske hiše Borera, d. o. o., Maribor, Marija Ribič, univ. dipl. ekon., državna notranja revi-zorka, je podala ugotovitve iz poročila o notranji reviziji proračuna občine Hajdina za leto 2004, ki je pred sejo še imelo predznak strogo zaupno. Najprej je predstavila vlogo in poslanstvo notranje revizije v javnem sektorju. Pripravili so dve poročili o opravljeni reviziji, eno za župana in eno za občinski svet, župan pa je tisti, ki odloči, ali bosta poročilo občinski svet in nadzorni odbor obravnavala ali ne, o potrebnosti te razprave namreč zakon ne govori v nobeni točki. Revizijska hiša Borera je notranjo revizijo opravila v dvajsetih občinah, manjših in nekoliko večjih, ki so izpostavljene velikim tveganjem že zaradi majhnih ekip, ki obvladujejo vse naloge, za katere je občina pristojna. Za občino Hajdina, ki ima ob 3800 prebivalcih v občinski upravi samo 5 zaposlenih, da je zgledno urejena, odgovorni delavci obvladajo zakone in se zavedajo svojih odgovornosti. K notranji reviziji proračuna so zavezane vse občine, ki imajo proračune večje od 500 milijonov tolarjev, haj-dinsko občino je revizija sta en milijon 95 tisoč tolarjev. Delovno gradivo proračuna občine Hajdina za leto 2006 je predstavil župan Radoslav Simonič, v tej fazi je določen v višini 614 milijonov 675 tisoč tolarjev. Glede na poslovnik bodo hajdinski svetniki razpravo o proračunu za leto 2006 pričeli na novembrski seji, ko jim bo župan predstavil osnutek proračuna. O delovnem gradivu bo najprej razpravljal odbor za finance, za njim še preostali odbori občinskega sveta, pred svetniško razpravo pa še enkrat odbor za finance. 27. oktobra so hajdinski svetniki razpravljali tudi o tretjem rebalansu proračuna za letošnje leto, pred tem pa so se seznanili tudi s poročilom o izvrševanju proračuna občine Hajdina v prvih šestih mesecih letos. Proračun občine Hajdina za leto 2005 je sprejet sredi februarja 2004, prvi rebalans, ki je prihodke povečal na 564 milijonov 919 tisoč tolarjev sredi marca letos, 21. junija je bil sprejet drugi rebalans, s katerim so bili prihodki določeni v višini 579 milijonov tolarjev, s tretjim so se povečali na 592 milijonov tolarjev, znesek zadolževanja se je med drugim in tretjim rebalansom zmanjšal za manj kot deset milijonov in znaša 44 milijonov, višina proračuna po tretjem rebalansu je določena s 636 milijonov 610 tisoč tolarjev. "Zadolževanje omogoča kontinuiteto dela iz enega v drugo obdobje. Malo verjetno pa je, da bo zadolževanje tudi realizirano," je na četrtkovi seji povedal hajdinski župan Radoslav Simonič. V staro stavbo upokojenci Društvo upokojencev Hajdina in Občina Hajdina sta se uskladila o vsebini menjalne pogodbe, 27. oktobra jo je sprejel svet občine Hajdina, upravni odbor Društva upokojencev Hajdina pa jo bo sprejel oziroma podpisal v teh dneh. Kot je znano, bodo stavbo društva porušili, ruši-tev je predvidena v letu 2006, dosedanja občinska stavba s kulturno dvorano vred in tudi 19,20 m2 poslovnih prostorov v novih občinskih garažah pa bo prešla na upokojence, je povedal predsednik DU Hajdina Anton Cestnik. Sredi decembra letos je predvidena selitev Občine Hajdina v novi poslovni-sta-novanjski objekt. Po novem odloku ima JZ Zdravstveni dom Ptuj devet ustanoviteljev, ki imajo v svetu zavoda 4 predstavnike, dva predstavnika imajo delavci zavoda, enega pa uporabniki. MO Ptuj v svetu zavoda predstavljata dva, dva predstavnika pa izvolijo občine ustanoviteljice levega in občine ustanoviteljice z desnega brega Drave. Za predstavništvo desnega brega Drave se potegujejo občine Zavrč, Videm pri Ptuju, Hajdina, Kidričevo, Majšperk in Žetale. Iz občinskega sveta občine Žetale je tudi hajdin-ski svet sprejel dopis, s katerim ugotavljajo, da občina Žetale nima predstavnika v nobenem svetu zavoda ali v nadzornem svetu javnih podjetij. Zato so mnenja, da so upravičeni do imenovanja Foto: Črtomir Goznik V občini Hajdina že nekaj časa potekajo prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, ki bodo vrhunec doživele prihodnji konec tedna. Deseta jubilejna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino se bo pričela s tradicionalnim prinašanjem rdečega in belega vina. svojega predstavnika v svet JZ Zdravstveni dom Ptuj, v občini Hajdini so njihovi ugotovitvi pritrdili in predlagajo, da desni breg Drave v svetu ZD Ptuj predstavlja že-talski župan Anton Butolen. Z levega brega sta ob MO Ptuj ustanoviteljiciJZ ZD Ptuj tudi občini Markovci in Des-trnik, ki se morata prav tako uskladiti glede enega predstavnika v svetu zavoda. Sveti ustanoviteljic JZ Zdravstveni dom Ptuj pa morajo sprejeti tudi soglasje k imenovanju direktorice JZ Zdravstveni dom Ptuj. Prejšnji četrtek sta soglasji sprejeli MO Ptuj in občina Hajdina. Na javni razpis sta se v zakonitem roku prijavili dve kandidatki, dosedanja direktorica Metka Petek Uhan, dr. med. spec., in Mirjana Petrovič Foltin, dr. dent. med. Svet zavoda je za direktorico imenoval Metko Petek Uhan, vlogo kandidatke Mirjane Petrovič Foltin so zavrnili kot nepopolno, ker ni priložila vseh zahtevanih dokazil. Novi mandat začne teči po pridobitvi soglasja vseh občin ustanoviteljic oziroma po 12. decembru letos, ko se ji izteče zdajšnji mandat. Če samo ena občina soglasja ne bo podala, bodo morali razpis ponoviti. Častnega občana letos ne bo Na 19. seji sveta občine Hajdina so sprejeli tudi sklep o priznanjih občine v letu 2005, ki jih bodo podelili na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku. Priznanja občine Hajdina bodo prejeli ŠD Slovenja vas, članice A PGD Hajdoše, OŠ Hajdina in člani B PGD Haj-doše, zlato plaketo bosta prejela Dragica Meglič iz Skorbe in Janko Streher iz Spodnje Hajdine, zahvalno listino Franc Klemen, starejši, iz Slovenje vasi, priznanje župana pa Janez Vidovič iz Skorbe 27/b. Častnega občana letos ne bodo razglasili. Vaška skupnost Slovenja vas bo prejela priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost, gostilna Rajh iz Dražencev 96 bo prejela priznanje za vzorno urejen poslovni objekt, kmetija Zelenko-Hasen-mali iz Skorbe 27 bo prejela priznanje za vzorno urejeno kmetijo, družina Kosar-Her-nec iz Zgornje Hajdine 42 zlato vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, družina Petek iz Gerečje vasi 19/ b srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, družina Žumer iz Hajdoš 69 pa bronasto vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo. Za kletarja letnika 2005 pa so na 19. seji občine Hajdina imenovali Ivana Maher-ja iz Spodnje Hajdine 17/b. MG Sp. Podravje • Kulturni maraton na treh prizoriščih Največ ljudskih pevcev in godcev Prejšnji konec tedna je potekal že 11. kulturni maraton, ki ga je priredil Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj. V petek so se nastopajoči predstavili v Domu krajanov Grajena. Nastopili so: Pevci KD Trnovska vas, Pevke DU IN KD Stane Petrovič Hajdina, Stari prijatelji s Kicarja, Pevke DPD Svoboda Kidričevo, Pevci DU Grajena, Pevke Urbančanke s frajtonarjem TD Destrnik, pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj, Pevke druge pomladi DU Kidričevo, Pevke KUD dr. Anton Slodnjak Juršinci, Me PZ Ruda Sever Gorišnica, Moški zbor Rogoznica, Me PZ Društva žena in deklet Gerečja vas, Me PZ DU DPD Svoboda Ptuj, Mo PZ PGD Hajdoše, Folklorna skupina Bolnica Ptuj, Gledališka skupina KD Skorba, starejša folklorna skupina KD Destrnik in Tamburaški orkester KD Franceta Prešerna Videm. V soboto je bila prireditev v Gasilskem domu v Bukovcih. Tam so nastopili Tamburaši iz Gorišnice, Gmajnarice iz Hajdoš, Pevke Društva gospodinj Jezero, Mo PZ Jezero DU Budina Brstje, Pevci DU Turnišče, Kvintet Dur iz Ro-goznice, Trta iz Zavrča, Pevci vasi iz Male vasi, Trstenke iz Podlehnika, Štajerski koled-niki iz Hajdine, Trio Vlada Korena, Pevci, pevke, muzikanti in folkloristi iz Lancove vasi, Spominčice iz Ptuja, pevci iz Cirkovc, Me PZ KD Videm, Trio vetrnica iz Male vasi, Sedem mladih iz Markovcev in pevci iz Jurovcev. Zaključek maratona je bil v nedeljo v novi osnovni šoli V Majšperku so nastopili tudi člani Folklornega društva Rožmarin iz Dolene. v Majšperku. Tu so nastopili: Tamburaši I Majšperka, Moški pevski sekstet iz Podlehnika, Pevke iz Skorbe, Vaški pevci in godci iz Bukovcev, Ritmična skupina OŠ Gorišnica, MePZ Cirkovce, Pevke TD Klopotec iz Leskovca, Pevci DU Hajdina, Kopači iz Podlehnika, FD Rožmarin iz Dolene, Pevke DU Lovrenc, Pevke KD Sela, Vesele Polanke iz Cirkovc, Prešmentani faloti iz Stoperc, Ritmična skupina TD Podlehnik, MePZ DU Ivan Rudolf Breg Ptuj, Pevke iz Pobrežja, Gledališka skupina iz Majšperka, otroška folklorna skupina DPD Svoboda Ptuj, Pevke iz Sestrž, Žanjice iz Cirkovc in Pihalni orkester KD Podlehnik. Prireditev je vodila Mateja Lešnik. Kot soorganizatorji so bili: Zveza kulturnih društev Ptuj, Občina Markovci, Občina Majšperk in Osnovna šola Majšperk. Fl Ptuj • Muršičeva oživljena Konec zimskega spanja? Legendarna Muršičeva spet vstaja od mrtvih. Po letih stagniranja se kultno ptujsko prizorišče z novimi ljudmi počasi vrača na slovensko alternativno sceno. Sicer je še prehitro govoriti o uspešnem in vsaj srednjeročnem povratku, a zdi se, da se legendarno prizorišče prebuja. Ime Muršičeve se je prvič resneje začelo pojavljati v javnem življenju mesta v zgodnjih devetdesetih letih. Alternativna kultura, sestavljena pretežno iz v slovenskem subkulturnem prostoru že uveljavljenih glasbenih skupin, je svoje žarišče počasi preselila v ulico, ki je bila pred desetletji znana po meščanskem kopališču. Peščica entuziastov je v objektu ob nabrežju Drave uspešno nadaljevala prakso koncertov alternativne glasbe, ki se je začela s koncerti v starem vojaškem skladišču na Potrčevi. Koncerte v skladišču je oblast zaradi domnevnega hrupa prepovedala, kasneje pa porušila tudi samo skladišče. Tako se je ptujska alternativna scena, takrat ena najmočnejši v državi, bila prisiljena zateči v napol razpadajoči objekt v Muršičevi ulici, ki mu je skozi čas tudi posodila ime. Vendar navkljub pričakovanjem mnogih alternativna scena, sedaj stisnjena med ozke stene Murši-čeve, ni propadla. Še vedno je v mestu in okolici živelo dovolj mladih (in malo manj mladih) ljudi, ki jim lokalne diskoteke, popularna glasba, ki se je v njih vrtela, ter prevladujoča miselnost obiskovalcev le-teh niso bile blizu. Muršičeva je hitro postala pomembno slovensko žarišče alternativne kulture, ki je gostilo tudi številne tuje umetnike. Seveda, kot povsod so tudi tukaj ves čas bili potrebni tudi ljudje, ki so bili s svojim entuziazmom aktivni v organizaciji koncertov, tematskih večerov in tako dalje. Muršičevo so držali pokonci prav ta entuziazem ter seveda ljudje sami. Mladina, ki je drugače razmišljala, poslušala drugačno glasbo ter se oblačila drugače kot večina njenih vrstnikov. Muršičeva ni, tako kot so mislili mnogi, predstavljala nevarnosti obstoječemu redu ter ga ogrožala - Muršičeva je prej bila dokaz, da je s tem redom, ki dopusti v družbi bivati tudi drugačnim od večine, vse v najlepšem redu. Vendar je entuziazem v naši družbi premalo, da bi lahko zagotovil trajanje še tako majhnega projekta. In tako je tudi Muršičeva, ko je ključnim ljudem zmanjkalo volje in potrpljenja od nenehnih bojev z občinskimi mlini na veter, hkrati pa se je velik del tam zbirajoče se populacije preselil v prestolnico, počasi začela hirati, dokler ni nekje v pozni drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja utonila v zimski spanec, prisotna le še v posameznih nostalgičnih spominih. V poznejših letih sta sicer bila prisotna poskus ali dva, da bi se Muršičevo spet obudilo k življenju, a sta se oba po nekaj mesecih bolj ali manj klavrno končala. Muršičeva je spala svoj zimski spanec. A z letošnjim letom se zdi, da se je stara legenda počasi začela prebujati. Vajeti je v roke vzela nova generacija; tisti, ki so bili v zlatih časih Muršičeve mlajši bratci in sestrice takratnih akterjev. Pa tudi zdi se, da se je v mestu in okolici spet okrepila kritična masa mladih, ki jim klišejske diskoteke ter ''disko' miselnost nista pisana na kožo. Mladi, ki svet vidijo drugače od svojih sovrstnikov, ki petke in sobote preživijo v diskotekah. Mladi rod, ki na svet gleda podobno, kot so nanj pred desetimi leti gledali njihovi starejši bratje in sestre - ne z očmi večine. Na Muršičevi se kažejo znaki prebujenja. Na veselje enih in zgroženost, dvomljivost drugih. Ali je to prebujenje le muha enodnevnica ali pa se morda obeta spet plodno obdobje za alternativno kulturo v mestu, je odvisno predvsem od teh, ki so to ponovno pomlad začeli, ter mesta, ki bo spet moralo pokazati vsaj malo zrelosti ter dovoliti drugačnosti, da biva znotraj mainstreama. Gregor Alič Tednikova knjigarnica Antologija slovenskih pesnic Založba Turna je mlado založništvo, ki osemletje uspešno zadovoljuje zelo pester spekter bralcev. Od leta 1997 se je po dosegljivih podatkih (COBISS) nabralo 184 novih knjižnih naslovov od čistega leposlovja do učbenikov, od knjig za otroke do priročnikov za dvig kvalitete življenja odraslih, od slovarjev do specialnega kartografskega gradiva, od znanstvene fantastike do izbrane poezije, od dramskih besedil do dietnih uspešnic, od priročnih monografij do domala bibliofilskih lepotic, skoraj »ekstravagantnih« knjig. Med te, posebne knjižne izdaje, na primer prištevam oblikovno in vsebinsko enkratno monografijo rojaka Ivana Cimermana Uganke - vaščanke (2001, spominjam se odlične, zavzeto in poznavalsko pripravljene predstavitve knjige na gradu Borl) ter spominske, kartografske in druge izdaje iz zapuščine odličnika Henrika Tume, politika, publicista, alpinista in domoznanskega pisca. Za ilustracijo pisanega programa knjižnih izdaj založbe Tuma navajam nekaj naslovov, ki so me navdušili: roman o zapleteni duševni bolezni iz prve roke Prva oseba množine (West Cameron, prevedla Alenka Moder Saje, 2000), Kje je moj sir?: iskriva metoda spoprijemanja s spremembami na delovnem mestu in v zasebnem življenju (Spencer Johnson, prev. Jasna Jereb, 2000), Holistična detektivska pisarna Dirka Gentlyja (Douglas Adams, prevod več avtorjev, 2002), Pojej živo žabo!: 21 čudovitih načinov, da prenehate prelagati na jutri, kar lahko storite danes ^ (Brian Travay, prev. Jernej Zoran, 2004), Hevimetal Lenarta Zajca (2004), Fish!: filozofija po ribje: enkraten način za dvigovanje morale in izboljšanje rezultatov (Stephen C. Lundin, prev. Jasna jereb, 2005) A najbolj mi je pri srcu Antologija slovenskih pesnic 1825-1941, ki je izšla v lični knjigi leta 2004. Antologija naj bi izšla v treh delih, še dve knjigi naj bi se zvrstili v prihodnjih dveh letih. Izdajanje poezije, še posebej ženske antologije, je hvalevredno, pogumno založniško dejanje, ki ima daljnosežno literarno in zgodovinsko vrednost. Takšna knjiga je sama po sebi velika vrednota v današnjih moških, potrošniških, globalnih prostorih, ki so ženski mehkobi, postavi in umetniški pojavi sabo naklonjeni. Seveda pa veliko bolje kot tiste davne dni, ko je npr. Fany Hausmann zapisala: Še enkrat strune, enkrat se glasite! Od vas z žalostjo vzamem zdaj slovo. Le to vas prosim, prej ne umolknite, ko moja duša najdla je nebo. Ko mnoga solza lice je točila, saj jokale tud strune drage ste, kot da bi mogle žalost razumeti, ki ranila mi moje je srce . Fany Hausmann (1818-1853) velja za prvo slovensko pesnico in je bila pozabljena do leta 1914, ko jo je odkril dr. Lenard in ji v reviji Čas posvetil obsežno študijo. Zbirka zajema naslednje avtorice: Marijo Adamič, Aleksandro, Anico Černej (1900-1944), Av-gusto Gaberšek, Ano Gale (1909-1944), Doro Gruden (1900-1988), Vido Jeraj (1875-1932), Ivanko K., Ivano Krem.žar (1878-1954), Klaro L., Maro La-mut, roj.Bučar (1884-1970), Ivano Lepušič (Janette L.), Majarčičeva, Erno Muser (1912-1991), Lili Novy (1885-1958), Pavlino Pajk, roj. Doljak (1854-1901), Luizo Pesjak (1828-1898), Lucijo Ruža Petelin (19061974), Plavico, Ljudmilo Poljanec (1874-1948), Ano Krasna Praček (1900-1988), Ljudmilo Prunk, roj. Modic (1878-1947), Makso Samsa (1904-1971), Marico Strnad (1872-1953), Ljubko Šorli, por. Bra-tuž (1910-1993), Kristino Šuler (1866-1959), Vido Taufer (1903-1966), Franjo Trojanšek, por. Dekleva (1867-1935), Josipino Urbančič Turnograjska, por. Toman (1833-1854) in U. Vivičeva. Pesmi je izbrala in uredila dr. Irena Novak Popov, ki je tudi avtorica obsežne in natančne spremne besede z naslovom Neraziskana pokrajina poezije (str. 181 do 190), od strani 167 dalje po so avtorice predstavljene z dosegljivimi biografskimi in bibliografskimi podatki. Antologija slovenskih pesnic je knjiga, ki ne bi smela manjkati na domačih in javnih knjižnih policah! Liljana Klemenčič Foto: FL Ptuj • Galerija Tenzor zapira vata Pet let uspešnega dela V Štajerskem tedniku smo lahko prebrali, da Galerija Tenzor zapira svoja vrata. Glede na uspešno delo te galerije nas je vest vendarle nekoliko presenetila, zato smo zaprosili za komentar Mirana Senčarja, direktorja Tenzorja, ki se je z veseljem odzval za pojasnila. Galerija Tenzor je bila odprta 13. aprila 2001. V tem času je dosegla in presegla nekaj ciljev, ki so si jih zadali: vzpostavili so stike z več kot 160 slikarji, organizirali so 41 razstav, skupaj z društvom Art Stays so zelo uspešno izvedli 3 mednarodne poletne likovne kolonije, zelo uspešno so se udeležili zelo pomembne svetovne umetnostne prireditve Berliner Kunstsalon v Nemčiji, s svojim mednarodnim delovanjem na področju likovne umetnosti so dali zelo pomemben prispevek k notranji in zunanji podobi Ptuja. Prepričani so, da Ptuj ne more preživeti s statično zgodovinsko danostjo - Ptuj potrebuje vsebino. Za to vsebino pa smo odgovorni vsi Ptujčani. V družbi Tenzor so se odločili za likovno umetnost. Že samo glede na številke, ki opisujejo dejavnost, so v Tenzorju prepričani, da so več kot uspeli. Veliko težje je oceniti posredne učinke prepoznavnosti Ptuja, ki so ga, v luči umetniškega ustvarjanja in podpore kulturi več kot odlično predstavljali po vsej Evropi. Kot nam je povedal Miran Senčar, je Galerija Tenzor samo eden od pomembnih kamenčkov v mozaiku drugačnosti njihovega podjetja na krutem ekonomskem trgu. »Žal obstaja nekaj razlogov, da smo se odločili galerijo zapreti: če bi hoteli dejavnost razviti kot eno od enakovrednih v okviru družbe, bi bilo potrebno vložiti dodatna sredstva - manjka nam ustrezen depo umetniških del, morali bi zaposliti še najmanj tri osebe: umetnostnega zgodovinarja, še enega galerista (galerija mora biti odprta takrat, ko so na Ptuju obiskovalci - torej tudi med prazniki in vikendi), pa še komercialista, da bi se galerija vsaj delno financirala iz zaslužka od prodanih del. Naš galerist Vlado Forbici in njegova družina so v Galeriji Tenzor opravili stotine neplačanih delovnih ur, da so nadomestili, sicer potrebne, manjkajoče kadre. Svoje delo so opravili več kot odlično. Galerija v majhnem mestu, kot je Ptuj, ne more biti ekonomsko uspešna, ker je že ekonomska moč prebivalstva premajhna. Zato bi se morala nujno širiti čez meje Ptuja in Slovenije. To znova zahteva dodatna vlaganja, ki pa jih v kratkoročnih načrtih družbe nimamo v planu. Čeprav je bil odnos občinskih oblasti ob naših akcijah zmeraj pozitiven, pa smo ravno od njih pričakovali mnogo več. Ob dejstvu, da je Ptuj staro, zgodovinsko mesto, ki vsaj navidezno daje (ali bi vsaj moralo) ogromno za kulturo in umetnost, bi morali odgovorni za to področje že zdavnaj spoznati nekaj dejstev in ustrezno ukrepati. Ptuj potrebuje mestno galerijo. Ptuj nima samo množice novodobnih likovnih umetnikov, če jih navedemo samo nekaj: Lugarič, Gojkovič, Kerbler, Fišer, Plavec, Reber-nak, Forbici, temveč tudi zelo pomembne in lokalno vedno aktualne: Mežana, Oeltjena, Kazimirja, Miheliča in druge. Vsi ti in tudi prihodnji ustvarjalci si zaslužijo vsaj stalni razstavni prostor, da o stalni umetniški zbirki, ki jo Ptuj vsekakor potrebuje, sploh ne govorimo. Domačim umetniškim ustvarjalcem Ptuj ni zagotovil ustreznih prostorov, tako da se posamezne skupine znajdejo vsaka po svoje. Najemnine prostorov za kulturne dejavnosti so v mestu izenačene z najemninami za bifeje, trgovine in nočne klube. Ali so umetniki in tisti, ki bi radi umetnosti in kulturi po- magali, res prisiljeni v prostitucijo prodaje svojih del pod vsako ceno samo zato, da bi lahko plačali najemnine za prostore in tekoče, najnujnejše stroške ? Na žalost je to danes realnost. Še kot član Mestnega sveta sem se zavzemal za kategorizacijo najemnin v mestnem jedru, pa je vse skupaj ostalo le pri obljubah - mestno jedro pa se hitro prazni. Lahko si samo predstavljamo, kaj se bo zgodilo še s temi trgovci in drugimi, ki v mestu še vztrajajo, ko se bodo odprli vsi napovedani nakupovalni centri na obrobju mesta,« je dejal Miran Senčar. Sicer pa bo družba Tenzor, d. o. o., kljub umiku iz galerijske dejavnosti še naprej gojila pozitiven odnos do umetnosti in kulture. Še naprej bodo podpirali, predvsem, ptujske umetnike, vlagali bodo v lastno umetniško zbirko. Pričakujejo pa, da bodo vsaj tak prispevek, kot je bil njihov, mestu dali tudi drugi. In kaj misli o zaprtju galerije Vladimir Forbici, galerist in predsednik društva Art Stays. Galerist Vladimir Forbici nam je dejal, da odločitev lastnikov o zaprtju galerije, ki je bila sporočena v Štajerskem tedniku preko plačanega oglasa, ne more in ne sme komentirati. To je povsem legitimna odločitev lastnikov. Način, da se pa ena tako uspešnih kulturnih inštitucij v Ptuju zapira s plačanim javnim oglasom, pa se mu ne zdi higieničen. Dejstvo je, da je Tenzor kot lastnik galerije vlagal v obdobju petih let v to dejavnost kar precejšen del svojih sredstev. Vseskozi so ocenjevali, da je to preveč v razmerju do drugih. Tega, da naj bi lokalna skupnost, torej Mestna občina Ptuj, pokrivala zgolj najemnino, Forbici ni želel komentirati, dejal pa je, da ptujski občini ni kaj očitati. Dejal je, da je imel kot vodja Galerije Tenzor vseskozi pri občini vedno podporo pravzaprav za vse, za kar se je na občino obrnil. Dejal pa je, da je kulturna politika tudi na Ptuju na psu, tako kot v celotni Evropi. »Naša dejavnost kakorkoli mestu ni zgolj dajala, ampak smo kot galerija od mesta tudi nekaj sprejemali. Ni pošteno postaviti vse zgolj na kocko denarja, v petih letih je tudi Tenzor, in konec koncev tudi jaz sam, dobil mandat, da je lahko to pomembno delo predstavljanja likovnih umetnikov Slovenije in Evrope ter sveta, opravljal. To je bil naš veliki privilegij. Tega ne more početi vsakdo,« je dejal Forbici. Vladimir Forbici, ki je pri Tenzorju zaposlen kot galerist, upa, da kljub temu, da lastniki zapirajo vrata galerije, ne bo izgubil službe, odločitev o zaprtju pa zanj ni najbolj sprejemljiva, saj pomeni krut poseg v njegovo integriteto. Vladimir Forbici tudi upa, da petletno delo z zaprtjem galerije ne bo izničeno, upa tudi na lokalno skupnost, da ne bo pustila dobrega imena galerije in pope-ljanja Ptuja v središče likovne dejavnosti Evrope v pozabo. Nekaj idej za naprej obstaja, obstaja tudi društvo Art Stays, ki mu predseduje Vladimir Forbici, ki je bilo v zadnjem letu skupaj z Galerijo Tenzor glavni nosilec kar nekaj projektov in ima povezave z številnimi domačimi in tujimi umetniki. Društvo je zainteresirano za prevzem sedanjih prostorov galerije, težko bo pa zmoglo finančni zalogaj vzdrževanja prostorov, saj tu ne gre zgolj za najemnino, mesečno je za vzdrževanje potrebnih vsaj tristo do štiristo tisoč tolarjev. Franc Lačen Foto: Črtomir Goznik V Galeriji Tenzor se je v dobrih štirih letih in pol zvrstilo več kot 40 razstav ... Ptuj med svetovnima vojnama Vpetost ptujskih akademikov v družbena dogajanja domačega okolja 4. nadaljevanje Reakcijo oblasti je izzval tudi »neprijavljeni recitacijski večer po CMD« 6. junija 1939, ki so ga v Mestnem gledališču priredili ljubljanski akademiki. »Večer slovenske besede« z narodnoobrambno vsebino je zajel predvsem Cankarjeva dela. Med prisotnimi je nastop vzbudil domovinski zanos. Po prireditvi so pred gledališčem zadonele domoljubne in narodne pesmi; pojoč je kolona ljudi krenila proti Bregu in Straschillovi gostilni. Akademiki so se v ptujski javnosti najbolj uveljavljali s samostojnimi predavanji in kulturnimi prireditvami, kdaj tudi v sodelovanju z drugimi društvi, npr. s Sokoli. Predavanja so se marsikdaj sprevrgla v javne tribune; s koreferati so se izmenjavala mnenja (Dušan Kveder je npr. ocenjeval zgodovinsko vlogo Sokola, ob predavanju prof. Webra razpravljal o svetovnonazorskem vprašanju). Obravnava aktualnih socioloških in ideoloških vprašanj (npr. dr. Jože Potrč o jetiki ko socialni bolezni) je pritegovala številne poslušalce, različne socialne sloje, posebej še mladino. Zato so oblasti sledile kritični osti predavanj, diskusij in seveda levičarskim vplivom. Razumljiva je potem zahteva policije po predhodni cenzuri Kvedrovega predavanja o fašizmu (na taborjenje nemških dijakov na Gorci poleti 1935 oblasti niso reagirale). Končno so bila predavanja akademikov prepovedana. Širina dela akademikov se je sicer kazala v neposrednem spoznavanju ptujskega območja in študijski obravnavi socialnih problemov. Poleti 1935 so npr. spoznavali ptujske obrate, ob »mariborskem tednu« so si ogledali tamkajšnje tovarne, v Varaždinu so obiskali Tivarjev obrat. Na pobudo dr. Franca Žgeča, ki je študijsko preučil ha-loške razmere, se je Dušan Kveder lotil raziskave o vini-čarskih odnosih v Slovenskih goricah in strukturi kmečke posesti na ptujskem in ljutomerskem območju. Z motornim kolesom dr. Jožeta Potrča je zbiral gradivo; v pomoč so mu bili Ivan Kreft ter učitelja Jože Jurančič in Andrej Debenak. Legalno povezovanje demokratičnih sil je seglo tudi na podeželje. V mariborskih Obzorjih sledimo študijskemu zapisu Ivana Bratka, ki je na primeru Lackove kmetije iz Nove vasi razpravljal o posledicah gospodarske krize in socialnoekonomskem položaju srednjega kmeta. Na primeru šestčlanske družine omenjene kmetije s tremi hektarji zemlje se je njen dohodek (od mleka, živine, delno krompirja in vina) ob dobrem gospodarjenju razpolovil: 1927. leta je ta znašal 25.000 din, leta 1936 le še 14.000 din. Dr. Ljubica Šuligoj Se nadaljuje. KoainS, ppEÍf,Ť<.iBtvo v Ptuj a litlilijlikl' ^đđaliilt. ~ \ ac^Uiw: cïiîlliaKKÎii M m Píiij .đne.'J.vii.iSsC'. 'i Win acteuiwljeii recitMlJaH uaSir, vwstnen i^ledciiîSRiï.- lil» Ď.VII.t 1.S0 7 tltujssmi uleđ^iu prixVdjai ob ED.mi íclEor ai^SřssiťíÉ-^lfÍBŽar pod n^lmoE-VaSBB EMÏSMSKS^mHÏIC''. rras^is: also r-ikjsr prijínlli. pii tej priToilitTji Je hil glftvui:T^aliia-tolj íoW Zvotifeo.ii J« ppodiíijl o jrioeljwtjmjii SlusaEW.T đm krajo in mrlsjl tij yiovo ZEiidOTiilt; ÏÎ^SiiÊjeE» IK je jiovUiírJ.M nUhwc lorUa s r.iintei njiHovial tíiSitílJi zlaati 3-Tffl-ti m Bsiioi-Po tsiri píMí.v.injti sd Eleđile TocitKiijs iz iJianUi dal sloToiMklň piscitoljini sluti pu 12 tinfeij-Joilh đol.I!; koncn no vnl alnipisj Kipílills^ JO 2»j«iatHl đrora^o. Iloso pa zwuJiílli pisotnikl t«o vaSera tniícj ssiTjustill prcstci-., prad nlsftillSSaii fanteíi Twk.^.j í.-.Bi pretl cladaliilirf. ?t>Bloi>j3n poet.^-JI !t.-x Jo trajalo oltroi; XO niiiut.ko ao n Jiali naitalaiu, propatiti Homoljulme In lurulnt, ulmJalKie pasní,pl-i tom při tam au tlldl MÍali psti ps£ar."i peuai pxínallajo iJi m ro.s;Jđ»Ji.T;*to a,, ao nafciteri r,.7jlli wt.ill p.-. So v svupini okrog EO IJ-jdl krenili p= prsSomwl dlicl.aaik.ïcjc 1 pialrj Mosta im 13r«e do JiliSa liïril.Ila poti od íslad,illií.J nU"Vstsr piL-J Jiijsnliisiji Js íiri.klS« pad* Ir, đ.4l.ja 30 nsk-ituri iti-diijuv.ll ATBtrlJï. [rroiïida.drïiiji p» Kmiř.ija proiiađii.n.. to oîitr.o insiv.»!!-stu pDiijiB-Eni 131 [iDđiu.rsi'^ilt Pcurfi;' stopil» JTa« TiJ S Jh J Jm prapciiođAla flR.ko petje,1t'.r 20 upciiteTiill in sa potsB vsi 1» Iln.itBkani trfiu rc-.ailll. Pcznoja M Jill Je sDr.ilP v ijoatilni Suíak por.mmo otrou aO.kJor eo oaf-li do 33,30,ur4,ndW ao 6S tudi ti razSli. Dfc Kikiîl (lniijih|ijwidalitGV ni priÈlB. / Policijski oddelek pri Mestnem poglavarstvu je 7. julija 1939 poročal o »neprijavljenem recitacijskem večeru po CMD« ljubljanskih akademikov v Mestnem gledališču. (Vir: ZAP, MOP, šk. 296, spis št. 1955.) Prejeli smo Kmetje z območja Kidričevega v negotovosti Kmetijsko-gozdarska zbornica je na problem nenavadnega sušenja koruze opozorila pravočasno, žal pa pristojne službe niso ustrezno ukrepale. Prvi poziv k odkrivanju vzrokov in reševanju problema je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo kot neutemeljen. Po trenutno dostopnih podatkih obsega kontaminirano območje od 350 do 400 ha kmetijskih zemljišč. KGZS opozarja, da kmetje ne smejo utrpeti gospodarske škode zaradi kontaminacije in počasnosti pristojnih služb. V drugi polovici avgusta so kmetijski svetovalci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije opazili nenavadno sušenje koruze v okolici Kidričevega. Po ugotovitvah, da pri tem ne gre za škodo, povzročeno z nepravilnimi tehnološkimi posegi, so o tem obvestili vodstvo KGZS, ki je 16. septembra na Ministrstvo za okolje in prostor naslovilo prvo opozorilo ter ga, konec istega meseca, zaradi neukrepanja ponovilo z dodatnimi razlagami o resnosti problema. KGZS je 13. oktobra prejela odgovor oz. sklep, da pozivi niso utemeljeni. Na sklep se je KGZS pisno pritožila, obenem pa je vodstvo zbornice podalo pobudo za nujen sestanek predstavnikov Ministrstva za okolje in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter njunih služb, s predstavniki KGZS. Do sestanka je prišlo v četrtek, 27. oktobra, na njem pa je vodstvo KGZS zahtevalo naslednje: 1. Pristojne službe morajo nedvoumno ugotoviti vzrok sušenja koruze in povzročitelja ter določiti območje kontaminacije. 2. Obe ministrstvi naj zagotovita sredstva za analize vzetih vzorcev, saj bi v nasprotnem primeru v skladu z veljavno zakonodajo analize morali plačati kmetje sami, kipa nikakor niso odgovorni za kontaminacijo. 3. Ministrstvo za okolje naj poda prijavo proti neznanemu storilcu (kakor je to že storila Veterinarska uprava RS). 4. Ob pričakovani izdaji odločb o prepovedi krmljenja kontaminirane silaže in uporabe drugih pridelkov (pšenica, vrtnine naj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotovi premostitvena sredstva za nakup krme ter jih izterja od povzročitelja, ko bo le-ta znan. Enako naj velja za pokritje stroškov odvoza in varnega uničenja kontaminirane koruzne silaže ter drugih pridelkov. 5. Država naj čim prej določi najbližjo primerno lokacijo za morebitno uničenje kontaminirane silaže. Po podatkih, ki smo jih s pristojnimi službami uspeli pridobiti, obsega kontaminirano območje od 350 do 400 ha kmetijskih zemljišč, neposredna škoda (vrednost samega pridelka) pa znaša blizu 100 milijonov SIT. K temu bo potrebno še dodati stroške postopkov in uničenja silaže. Velik problem pa bodo tudi nezadostne količine krme na slovenskem trgu, kar pa bi lahkoprepreči-li s pravočasno opredelitvijo problema, saj bi kmetje lahko v sezoni silirali koruzo, kupljeno na drugih območjih in si s tem vsaj zagotovili zimsko krmo. (Ljubljana, 28. oktober 2005) Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: Mag. Miran Naglič, direktor Sporočilo za javnost! Glede na poročanje različnih medijev o prevelikih vsebnosti fluoridov v okolici Kidričevega in za zagotovitev objektivnosti informacij podajamo naslednjo izjavo, obrazložitve in pojasnila. Postopek komuniciranja z javnostjo je v družbi urejen, zato ni nobenega razloga za kakršnokoli omejevanje okoljskih informacij. Proizvodnja aluminija v Kidričevem poteka že od leta 1954. Od takrat pa do danes je bilo izvedenih na lokaciji vrsta tehnoloških preobrazb, ki so imele za posledico poleg povečanja proizvodnih kapacitet tudi bistveno zmanjšanje emisij polutantov v zrak, vode in tla. Emisije fluoridov pri proizvodnji primarnega aluminija so običajne in se pojavljajo kot posledica uporabe elektrolita za znižanje tališča glini-ce. Po ustavitvi proizvodnje glinice in elektrolize A v letu 1991 proizvedemo v elektrolizi B in C 120.000 ton primarnega aluminija na leto. Sodelovanje z Agencijo RS za okolje, inšpekcijo za okolje, drugimi inštitu-cijami in inštituti je vseskozi zgledno in na visoki ravni. Družba Talum je v postopku za pridobitev okoljevarstve-nega dovoljenja (IPPC), kjer je svoje naprave prijavila Agenciji RS za okolje v aprilu 2005 in bo v tem postopku dokazala skladnost svojih naprav z najboljšo razpoložljivo tehniko (BAT). Osnovne informacije o BAT so v referenčnih dokumentih, ki jih je pripravila evropska komisija. Družba Talum ima sistem vodenja za področje ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001, ki ga uporablja kot orodje za izboljševanje organizacijskih in tehnoloških rešitev. To nam omogoča, da se stanje okolja stalno izboljšuje, ne glede na razširitev proizvodnih kapacitet v zadnjih petih letih. Treba je pojasniti, daje družba Talum dolžna opravljati redni monitoring polutantov enkrat letno z občasnimi meritvami v skladu z zakonodajnimi predpisi na 45 izpustih emisij snovi v zrak, kar redno poroča do 31. 3. vsako leto Agenciji RS za okolje. Poudarimo naj, da so v podjetju vzpostavljeni postopki za vzdrževanje naprav, da se zagotovijo ustrezni obratovalni pogoji in minimirajo izpusti v okolje tudi za čas, ko se monitoring ne izvaja. Če se omejimo na emisije snovi v zrak, so povprečne koncentracije fluoridov iz elektrolize C med 0,3 do 0,6 mg/m3 (zakonsko določena mejna vrednost za nove naprave je 1 mg/m3), emisijski faktor pa znaša od 0,04 do 0,06 kg/t Al (mejna vrednost 0,1 kg/t Al). V elektrolizi B znaša koncentracija že vrsto let pod 4 mg/m3 (mejna vrednost 5 mg/m3), rok prilagoditve novim zahtevam pa je konec leta 2007. Poleg obveznega emisijskega monito-ringa se je v zadnjih petih letih izvedlo v okviru različnih presoj vplivov na okolje veliko število raziskav, ki so jih opravile različne inštitucije, med drugim tudi za področje onesnaženosti zraka, tal in vegetacije. Nobena študija presoje vplivov na okolje ali njene delne raziskave, ki so jih opravile različne inštitucije, ni pokazala prekomerne obremenjenosti okolja. Tudi analiza emisij fluoridov, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo - inštitut za varstvo okolja iz Maribora konec leta 2002 z namenom preveritve stanja po razširitvi proizvodnih kapacitet, ni pokazala nobenih prekoračevanj plinskih fluoridov. Vsebnost fluoridov v živinski krmi 1000 mg/kg oziroma 900 mg/kg pa težko komentiramo, saj gre po naši oceni za analizo vsote prašnih (netop-nih) kot plinskih fluoridov (topnih), ki skupaj dajejo tako visok, za nas nepričakovan rezultat. Prašni (ne-topni) fluoridi so predvsem v obliki aluminijevih spojin, ki pa dokazano zmanjšujejo resorbcijo plinskih fluori- dov v živih organizmih. Raziskava tal je pokazala, da je vsebnost fluoridov na štirih lokacijah izven podjetja med 148 mg/kg do 295 mg/kg skupnih fluoridov, kar je v skladu s predpisi. Prav tako družba Talum zasleduje vsebnost fluoridov v rastlinstvu z rednim izvajanjem monitoringa akumulacije fluoridov v listavcih in iglavcih od leta 1995 dalje, kar je več kot narekujejo okoljski predpisi. Akumulacija fluoridov izven tovarniške ograje v vegetaciji se z leti praktično ne spreminja in je na nivoju pod 80 mg/kg. Normativne vrednosti in analize včasih ne dosežejo potrebnega učinka v javnosti, ko se dokazuje skladnost obratovanja naprav, zato družba Talum organizira vsako leto 21. novembra tudi t. i. dan odprtih vrat in s tem je dana priložnost in možnost ogleda proizvodnih naprav in okolice vsem zainteresiranim. Pooblaščenec za okolje: dr. Marko Homšak Predsednik uprave: mag. Danilo Toplek »Za sodoben in otrokom prijazen vrtec v Kidričevem« Svet občine Kidričevo je sprejel sklep, ki ga je pripravil odbor za družbene dejavnosti, in izbral novo lokacijo vrtca pri osnovni šoli Kidričevo. S tem je odločitev o gradnji vrtca preložil na naslednjo leto ali dlje. Svetnika g. Vlado Forbici in g. Slavko Feguš sta vložila in svetnika Marjan Petek ter Marija Škafar podprla predlog (pripravila ga je L. I.), da se za izgradnjo izbere stara lokacija, kjer vrtec že deluje in tako omogoči začetek izvajanja aktivnosti gradnje vrtca še v letu 2005. Ljudska iniciativa je v štirih mesecih z zbiranjem in vrednotenjem dokumentov, z okroglimi mizami in z nacionalnim posvetom »Lokacije vrtcev v Sloveniji« dokazala, da je gradnja vrtca na stari lokaciji otrokom bolj prijazna in bolj racionalna. Odločitev občinskega sveta pa temelji na političnih in osebnih interesih. L. I. še posebej obžaluje, da so pri takem sklepu občinskega sveta sodelovali in ga omogočili tudi nekateri svetniki in javni uslužbenci iz občinske uprave in OŠ iz domačega okolja. Ljudska iniciativa se zahvaljuje za nesebično sodelovanje vsem staršem in svetu staršev, vsem delavcem in vzgojiteljicam vrtca, ravnateljici vrtca ge. Neži Šešo, mag. Silvestri Klemenčič ter Društvu upokojencev, da so omogočili delovanje ljudske iniciative in v njej tudi sodelovali, zelo pa obžaluje, ker so morali posamezniki prestati prostaške izpade, grožnje, obtožbe ,ustrahovanja in namigovanja, ki so prihajala iz Občine Kidričevo. Sočasno se L. I. »za sodoben in otrokom prijazen vrtec v Kidričevem« zahvaljuje sodelavcem Radia Ptuj in Štajerskega tednika za korektno obveščanje javnosti. Vsa zbrana gradiva bo L. I. predala v Zgodovinski arhiv Ptuj. Ljudska iniciativa zahteva, da se nadzorni odbor občine Kidričevo poglobi v način in zakonitost delovanja občinske uprave v obsegu priprav na gradnjo vrtca v Kidričevem ter preveri zakonitost sklepov. Ljudska iniciativa »za sodoben in otrokom prijazen vrtec v Kidričevem« je s tem izčrpala demokratične možnosti za otrokom prijazno in racionalno odločitev občinskega sveta in predlaga svetu staršev otroškega vrtca zamrznitev delovanja L. I. v sedanji sestavi. Za pripravljalni odbor ljudske iniciative: Vojteh Rajher Država ne žrtvuje samo živali, temveč tudi ljudi Evropo pretresajo novice o možnosti pandemije ptičje gripe. Mnogi strokovnjaki so si edini, da se pandemiji gripe ne bomo mogli izogniti. Pandemija pomeni, da lahko zboli tudi do 40 % prebivalstva. Ko bo pandemija izbruhnila, se bo v nekaj dneh razširila po vsem svetu, mrtvi pa se bodo šteli v milijonih, je mogoče brati v medijih. Po nekaterih ocenah bi lahko umrlo tudi do 150 milijonov ljudi. Mnoge oblasti panično nabavljajo protivirusna zdravila, za katera ni jasno, ali bi bila sploh učinkovita, cepivo pa naj bi bilo narejeno šele po začetku pandemije, saj nihče ne ve, kakšen bo virus, ki bo sprožil pandemijo. Rezervoar okužbe z virusom so tudi ptice selivke, virus se z njih prenese na farme perutnine. Mnogefarme množične živinoreje, predvsem perutnine, teh pa je veliko po svetu, kar nekaj tudi v Sloveniji (ni pozabiti dejstva, da v Sloveniji letnopokoljejo kar okoli 25 milijonov glav perutnine), so očitno veliko žarišče virusa. Tam, kjer je že izbruhnila ptičja gripa, brutalno pobijajo perutnino, da bi preprečili širitev virusa na človeka, kjer lahko v kombinaciji z virusom človeške gripe nastane nov smrtonosni virus, ki bo povzročil pandemijo. Farme množične reje perutnine so očitno največja nevarnost za nastanek ptičje gripe, za prenos virusa na človeka in za začetek pandemije. Sicer pa so te farme, vključno s farmami, kjer gojijo druge vrste živali, tudi drugače vir raznih bolezni, nevarnih za živali kot tudi za ljudi. Imajo pa še druge skrajno negativne lastnosti, so namreč vir neizmernega trpljenja živali, na veliko onesnažujejo okolje in proizvajajo meso, kije rizični faktor za mnoge človekove civilizacijske bolezni. Oblasti vedo, da so farme množične reje zelo nevarne za človeka. Nenazadnje bodo te farme očitno najpomembnejši člen v pandemiji ptičje gripe. Zelo velika verjetnost je, da brez teh farm pandemije ne bi bilo in tako tudi ne milijonov mrtvih ljudi. Zato je skrajno nerazumljivo, da države pobijajo nedolžne živali, namesto da bi prepovedale farme množične reje. S tem bi namreč odstranile žarišča in izvor virusov ter veliko nevarnost za ljudi. Nerazumljivo je, da oblasti ne zavarujejo svojih prebivalcev, temveč še vedno varujejo pridelavo hrane, kije za ljudi škodljiva in daje edino velik dobiček industriji, ki temelji na ubijanju in hektolitrih nedolžne krvi. Zato se lahko postavi tudi vprašanje: Ali oblasti s tem, ko ohranjajo škodljive farme množične reje in s tem povezane negativne posledice, ne žrtvujejo milijone svojih ljudi, ki so že ali pa še bodo umrli zaradi raznih virusov oz. bolezni iz teh farm? Ker države vedo, da brez teh farm pandemije ptičje gripe verjetno ne bi bilo, seposta- vi še nadaljnje vprašanje: Ali oblasti vseh teh ljudi ne žrtvujejo namerno? Drugače si namreč ni mogoče razložiti dejstva, da te farme še vedno obstajajo, čeprav so leglo smrti tako za živali kot za ljudi. Milijone ljudi lahko torej umre, ker oblast ščiti dobiček in ne ljudi! Pa vsaka oblast na veliko oznanja, kako skrbi in se trudi za svoje državljane. Po dejanjih jih boste spoznali, velja tudi za državo oz. oblast. Tako postaja vedno jasneje, da pomor živali pomeni tudi smrt ljudi. Vegetarijanci živijo dlje in so bolj zdravi, dokazuje znanost. Ali so zato možnosti vegetarijancev za preživetje v pandemiji večje kot pa možnosti tistih, ki jedo meso? Varuh pravic živali pri Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice: odvetnik Vlado Began Kolesarstvo Ptujčani bi radi posegli še višje Stran 16 Rokomet Odličen strelski dosežek Ptujčank Stran 16 Judo Olimpija preko Drave do končnice Stran 17 Odbojka Benedičanke blizu zmage v Kopru Stran 17 Nogomet Od ligašev MNZ Ptuj zmagala le Dornava Stran 18 10. letnica ABV Društvo za vadbo japonskih borilnih veščin Stran 19 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik iPoiùda^E. tua tia sffdofjíufíi ^iLiul RADIOPTUJ tta- d/Ěéeťec www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil Vodafone Dabanovič (spet) vrhunsko Anet K0per - Drava Emeršič' Kronanji /Ali \ veter (od 71. Drevenšek), Ke-U:l (U;l) lenc, Čeh, Trenevski (od 84. STRELEC: 0:1 Pahor (43. Petek), Štromajer (od 61. Go- avtogol) rinšek), Bozgo, Zajc. Trener: DRAVA: Dabanovič, Šter- Milko Đurovski. Foto: Črtomir Goznik Gorazd Gorinšek (Drava, modri dres) je od 61. minute naprej pomagal svoji ekipi do dragocene zmage v Kopru. Simobil Vodafone™ 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 15. KROGA: Anet Koper - Drava 0:1 (0:1), Nafta - Bela krajina 1:1 (0:1), Primorje - HIT Gorica 2:2 (1:1), Maribor Pivovarna Laško - Rudar Velenje 1:1 (0:0), CMC Pu- blikum - Domžale 3:2 (2:1) 1. DOMŽALE 15 8 6 1 36:10 30 2. HIT GORICA 15 8 4 3 27:14 28 3. PRIMORJE 15 8 2 5 28:17 26 4. MARIBOR PIVOVAR. LAŠKO 15 7 5 3 22:13 26 5. NAFTA 15 8 1 6 20:16 25 6. CMC PUBLIKUM 15 6 2 7 18:24 20 7. DRAVA 15 5 3 7 12:20 18 8. ANET KOPER 15 4 3 8 17:24 15 9. BELA KRAJINA 15 3 6 6 15:26 15 10. RUDAR VELENJE 15 1 1 3 8:39 5 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 13 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 11 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 9 zadetkov: Dalibor Stevanovič (Domžale), Dražen Žeželj (Primorje). STRELCI ZA DRAVO: 3 zadetki: Viktor Trenevski (Drava); 2 zadetka: Gennaro Chi-etti, Matej Miljatovič; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Jaka Štromajer, Rok Kronaveter (vsi Drava). Ptujčani so na gostovanje v Koper odpotovali optimistično razpoloženi, saj jih je sredina zmaga proti Celjanom psihološko dvignila. V Kopru ni nastopil strelec zmagovitega zadetka proti CMC Publikumu Matej Miljatovič, in sicer zaradi kazni štirih rumenih kartonov, zamenjal ga je Mitja Emeršič. Ptujčani so pričeli zelo dobro, takoj so vzpostavili kontrolo na igrišču, s tem pa onemogočili znane začetne pritiske koprskih kanarčkov na njihovem igrišču. Že v peti minuti je dišalo po vodstvu Drave, saj je njihov napadalec Štromajer lepo izigral domačo obrambo, žal pa je njegov strel iz ugodnega položaja letel tik mimo desnega vratnika domačega vratarja. V nadaljevanju prvega dela srečanja so imeli pobudo gostje, domači pa so poizkušali iz hitrih nasprotni napadov. V 17. minuti so imeli Koprčani priložnost za vodstvo, vendar je strel Knezoviča z glavo vratar Drave Dabanovič ubranil. Dve minuti kasneje se je v priložnosti ponovno znašel Štromajer, tokrat na levi strani, žal pa je bil ponovno nenatančen. Igra je bila športna, v 32. minuti sta se z glavama nenamerno zaletela domači krilec Gregorič in gostujoči Emeršič. Prvi jo je tako skupil, da ni mogel nadaljevati igre in je bil zadržan na opazovanju v koprski bolnišnici. V 43. minuti pa so gostje povedli. Po levi strani je odlično preigraval Zajc in streljal proti domačim vratom, žoga je zadela domačega obrambnega igralca Pahorja in se odbila v mrežo. Prvih petnajst minut drugega polčasa je bilo zelo vroče pred vrati nekdanjega reprezentančnega vratarja Mladena Dabanoviča, ki pa je dobesedno zaklenil svoja vrata. Kar nekajkrat je na- mreč odlično posredoval, še posebej ob udarcih starega lisjaka Oskarja Drobneta v 47. in Gunjača v 51. minuti. V 61. minuti je Gorinšek prestregel žogo, podal do Kronavetra, ta je videl samega Trenevskega, vendar slednji ni najbolje zadel žoge. V sodnikovem podaljšku je poizkušal streljati še Drevenšek, njegov močan udarec pa je koprski vratar iz-bil v polje. V celoti gledano je zmaga ptujskih nogometašev na koprski Bonifiki zaslužena, je pa tudi njihova prva zmaga proti temu nasprotniku na tem igrišču. Danilo Klajnšek Proti Primorju še tretja zaporedna zmaga? Ptujski nogometaši so v štirih dneh prejšnjega tedna naredili veliki korak naprej, saj so dvakrat zmagali. Najprej so v sredo odpravili ekipo celjskega CMC Publikum, v soboto pa so slavili še v Kopru. Šest točk je ogromen kapital, predvsem s psihološkega vidika, saj so nogometaši Drave sami sebi dokazali, da znajo igrati in da niso pozabili zmagovati, čeprav je bil njihov post dolg dva dni manj kot dva meseca. V soboto na Ptuj prihaja ajdovsko Primorje, za katero pravijo, da je strah in trepet na domačem igrišču, v gosteh pa naj bi bili kot bojazljivi zajčki. Temu pritrjuje tudi statistika, saj so Primorci od osvojenih 26 točk le štiri osvojila na gostovanjih! Pri Dravi bo v ekipi ponovno Matej Milja-tovič, ki je odslužil kazen rumenih kartonov, drugače pa ni pričakovati večjih sprememb v ekipi, ki zmaguje. DrAVA: Dabanovič, Šterbal, Lunder, Miljatovič, Kronaveter, Kelenc, Čeh, Trenevski, Štromajer, Bozgo, Zajc. REZERVNA KLOP: Štelcer, M. Emeršič, Gorinšek, Dreven-šek, Prejac, Chetti. Trener: Milko Đurovski. Danilo Klajnšek Rokomet • 3. krog pokala EHF: Jeruzalem Ormož - Madeira Rokometna mrzlica zajela Ormož Pred rokometaši Jeruzalema je »veseli« november. Pa ne zaradi martinovega, ampak zaradi rokometa. Madeira, Trimo, Madeira, Cimos - so štiri pomembne tekme v le desetih dneh. Trenutno pa so vse misli usmerjene k evropskemu debiju in portugalskemu prvaku Madeiri. Ormožani so preko kaset nekoliko že spoznali svojega nasprotnika v 3. krogu pokala EHF: »Ogledali smo si obe tekmi med Portugalci in italijanskim Trstom. Videli smo določene prednosti in slabosti rokometašev Made-ire. Možnosti? V odstotkih 50 proti 50. Mislim, da bo skupen izid zelo tesen, a vseeno upam na naše napredovanje. Žal imamo nekaj novih težav s poškodbami. Na tekmi proti Termu jo je skupil Ivanuša (hrbet), ki bo v soboto sicer nastopil, vendar ne s stoodstotno močjo,« je dejal trener Saša Prapot-nik, pred katerim je skupaj s svojimi igralci evropski krst. In kako so v Ormožu glede organizacije pripravljeni na prvo tekmo, ki bo v soboto Sašo Prapotnik bo moral v naslednjih desetih dneh pravilno razporediti moči svojih varovancev. ob 18. uri v Športni dvorani na Hardeku: »Priprave na prihod portugalskega prvaka so v polnem teku. Dela je zelo veliko in šele sedaj vidimo, kako zahteven je projekt Evropa. 21-članska portugalska ekspedicija je v četrtek že prispela v Ormož. Danes (v petek) bodo roko-metaši Madeire imeli popoldan ob 19. uri trening, tudi v soboto ob 10. uri sledi trening Portugalcev v športni dvorani na Hardeku. V so- boto pred tekmo nas čaka tehnični sestanek, kjer se bodo dogovorile še vse ostale potrebne stvari pred samim srečanjem. Karte v predpro-daji gredo odlično v prodajo in v soboto pričakujemo »pekel« na Hardeku« nam je povedal tehnični vodja ekipe Jani Ivanuša. Pred povratno tekmo v Funchalu bodo Ormožani opravili še nalogo v slovenskem prvenstvu: »V sredo ob 19. uri nas čaka pomemben prvenstveni obra- čun proti Trimu. Prvenstvo je še vedno naš primarni cilj, zmaga proti Trimu pa bi nas zelo približala našim željam uvrstitvi v ligo za prvaka. Že takoj po tekmi pa ob 23. uri z avtobusom potujemo v Munchen, od tam pa ob 8.55 z letalom na otočje Madeira, kjer bomo pristali v četrtek ob 12.15 uri. Tekma v Func-halu bo v soboto ob 18. uri s prenosom portugalske televizije. Na tribuni bosta za naše fante pesti držala tudi nogometaša Damir Pekič in Andrej Komac, ki si kruh služita prav na otočju Madeira. Nedeljo bomo preživeli ob ogledu portugalskega otoka, v ponedeljek ob 13. uri se vračamo domov, najprej z letalom proti Dunaju in nato z avtobusom proti Ormožu« je zaključil Jani Ivanuša. Po prihodu domov pa Ormoža-ne že v sredo čaka gostovanje v Kopru. Tudi proti Madeiri in Trimu Ormožani ne bodo mogli računati na poškodovana Belšaka in Mesarca ter Rajića, ki še zdaj ni dobil delovnega dovoljenja. Uroš Krstič Foto: UK Rokomet • 1. A SRL (ž) Odličen strelski dosežek Ptujčank 1. A SRL - ŽENSKE Mercator Tenzor - Izola 42:34 (26:10) Mercator Tenzor Ptuj: Rajšič, Majcen 2, Šijanec 3, Praprotnik 1, Ciora 4 (1), Ramšak 1, Derčar 10 (2), Strmšek 5, Lazarev 2, Kalan 4, Potočnjak 7, Murko 2, Bru-men 1, Hameršak, Gregorec in Kelenc. Trener N. Potoč-njak. Več kot 250 gledalcev je videlo visoko zmago Ptujčank, ki so si s tem utrdile položaj pod vrhom razpredelnice. Po prvih minutah enakovredne igre je domačinkam uspelo priigrati večjo prednost ter s tem praktično zlomiti odpor Izolčank. K temu so pripomogle s hitrimi protinapadi Potočnjakova, Kalanova in Derčarjeva in prednost je že ob odmoru znašala 16 zadetkov. Tudi v nadaljevanju so domačinke znale zadržati visoko prednost, v 41. minuti so vodile z 32:17. Takrat je domači trener Neno Potočnjak dal priložnost igralkam s klopi. Igralkam Izole, predvsem hitrima Mitruševski in Gata-ričevi, je proti koncu tekme uspelo iz protinapadov prednost prepoloviti. Vratarka Ke- lenčeva si je skozi vso tekmo nabrala 11 obramb; ob ugodnem rezultatu trenerju Potoč-njaku ni bilo potrebno v igro poslati obolele Rajšičeve. anc Kolesarstvo • Perutninarji so uvrščeni zelo visoko Ptujčani bi radi posegli se višje "Z letošnjo sezono smo izjemno zadovoljni. Ciljali smo visoko, do petega mesta v kategoriji Kontinental, uspeli smo se uvrstiti na tretje. Ekipa Rabobanka pred nami ima v kategoriji Pro tour ter Kontinental vrhunski kader in v svetu ogromno predstavlja. To nam daje merilo in pobudo, da se usmerjamo k ekipam, ki imajo zavidljive rezultate, mi pa se jim poskušamo na vsak način približati. Letos nam je uspelo. Dosegli smo odmevne rezultate na dirkah prve kategorije, na katerih je vrhunski rezultat doseči že UCl točke, mi smo dosegli dve zmagi. Nismo jih pričakovali, čeprav smo nanje seveda ciljali. Menim, da smo izpolnili cilje, ki smo si jih zastavili pred sezono, v nekaterih pogledih smo jih tudi presegli," so ob koncu sezone besede direktorja ptujskega kluba Reneja Glavnika. 14. mesto ekipe Perutnina Ptuj v točkovanju Europe tour in tretje mesto le v razredu Kontinental je več kot so Evropa tour, posamezno: 1. Murilo Fischer (Bra, Naturino - Sapore di Mare) 748 točk 2. Stefan Van Dijck (Niz, Mr. Bookmaker - Sports Tech) 503 3. Niko Eeckhout (Bel, Chocolade Jacques - T Interim) 492 58. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj) 180.66 60. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) 177 88. Borut Božič (Slo, Perutnina Ptuj) 137 220. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) 78 232. Dejan Podgornik (Slo, Tenax - Nobili Rubinetterie) 75 326. Miha Švab (Slo, Krka - Adria Mobil) 54 338. Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj) 52 370. Martin Hvastija (Slo, Perutnina Ptuj) 48 397. Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj) 45 397. Jure Kocjan (Slo, Radenska Rog) 45 Evropa tour, ekipno: 1. Ceramica Panaria - Navigare (Ita) 1847 2. Ag2r Prevoyance (Fra) 1720.2 3. Comunidad Valenciana (Špa) 1654.8 7. Rabobank (Niz) 1384 13. Bretagne - Jean Floc'h (Fra) 854 14. Perutnina Ptuj (Slo) 824.32 70. Sava (Slo) 135.3 71. Radenska Rog (Slo) 124 82. Krka - Adria Mobil (Slo) 98 Razred Kontinental: 1. Rabobank (Niz) 1384 2. Bretagne - Jean Floc'h (Fra) 854 3. Perutnina Ptuj (Slo) 824.32 35. Sava (Slo) 135.3 36. Radenska Rog (Slo) 124 47. Krka - Adria Mobil (Slo) 98 Mitja Mahorič in Martin Hvastija - odslej v različnih vlogah v ptujskem klubu pričakovali. Zaostali so le za nizozemsko ekipo Rabobank in francosko Bretagne - Jean Floc'h. Ostali slovenski klubi so po rezultatih kot posledično tudi točkah precej nižje; kranjska Sava in ljubljanska ekipa Radenska Rog v točkovanju zasedata 70. in 71. mesto, novomeška Krka - Adria Mobil je 82. Ptujčanom je letos prvič uspelo osvojiti vse tri etapne dirke na Balkanu, Mitja Ma-horič je postal državni prvak kot tudi Matija Kvasina na Hrvaškem. Skupno so dosegli 17 zmag na dirkah mednarodne kolesarske zveze UCl, kar jih uvršča na 19. mesto med vsemi svetovnimi ekipami, tudi tistimi najboljšimi. Ob vseh odličnih rezultatih pa velja posebej omeniti prvi zmagi na dirkah prve kategorije; Boštjan Mervar je zmagal zadnjo etapo dirke po Sloveniji, Borut Božič etapo na znani dirki Tour de l' Avenir. Celotna trinajsterica je prispevala, da so trije izjemni posamezniki uvrščeni med prvih 100 v točkovanju Europe tour. Najvišje je Mitja Mahorič na 58. mestu, Matija Kvasina je ob koncu sezo- 1. A SRL - ŽENSKE REZULTATI 8. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Izola 42:34 (26:10), Euro- produkt Brežice - Celjske mesnine 21:39 (11:15), Maks Polje - Loka kava KSI 21:27 (12:13), Celeia Žalec - Krim Mercator 22:34 (10:15), Kočevje Anu- bis - Burja Škofije 38:21 (20:13), Olimpija - Inna Dolgun 27:25 (15:15) 1. KRIM MERCATOR 8 8 0 0 16 2. MERCATOR TENZOR PTUJ 8 5 1 2 11 3. CELEIA ŽALEC 7 5 0 2 10 4. KOČEVJE ANUBIS 8 5 0 3 10 5. OLIMPIJA 8 5 0 3 10 6. CELJSKE MESNINE 8 4 1 3 9 7. INNA DOLGUN 7 4 1 2 9 8. LOKA KAVA KSI 7 2 1 4 5 9. EUROPRODUKT BREŽICE 8 2 1 5 5 10. MAKS POLJE 7 2 0 5 4 11. IZOLA 8 1 1 6 3 12. BURJA ŠKOFIJE 8 0 0 8 0 Foto: Črtomir Goznik Rokometašice MT Ptuja so bile v soboto izredno strelsko razpoložene, saj so dosegle kar 42 zadetkov; Bernarda Ramšak (MT Ptuj, rdeči dres) je prispevala enega. 2. SRL MOŠKI - VZHOD REZULTATI 6. KROGA: Šmartno 99 - Drava 30:19, Črnomelj - Radeče 28:34, Aleš Praznik - Klima Petek Branik 35:34. Radgona prosta. 1. RADEČE 5 5 0 0 10 2. ČRNOMELJ 5 4 0 1 8 3. ŠMARTNO 99 5 3 0 2 6 4. KLIMA PETEK MB 6 3 0 3 6 5. ALEŠ PRAZNIK 5 2 0 3 4 6. ARCONT RADGONA 5 1 0 4 2 7. DRAVA PTUJ 5 0 0 5 0 Šmartno 99 - Drava Ptuj 30:19 (17:8) DRAVA PTUJ: Bezjak, Bel-šak 3, G. Bračič 1. M. Bračič 7, Predikaka 1, Skaza, Štager 3, Vajda 4, Ferk. Trener: Miran Muhič. Rokometaši ptujske Drave so na gostovanju v Litiji igrali borbeno, kljub vodstvu domačih po prvem polčasu z devetimi zadetki niso popustili. Petnajst minut pred kon- cem so z mini serijo visoko vodstvo Litijanov znižali na samo štiri zadetke zaostanka 20:16, nato pa ponovno naredili nekaj napak, kar so izkušeni domačini izkoristili in prišli do relativno visoke zmage. Mladim ptujskim ro-kometašem ni zameriti ničesar glede borbenosti, očitno pa je, da ima njihov strateg Miran Muhič prekratko in premalo kvalitetno klop. Na drugi strani pa je kljub porazom opazen napredek v igri, zato bi kakšna zmaga še kako dobro prišla prav za dodatno stimulacijo mladi ptujski moški rokometni ekipi. Danilo Klajnšek ne uvrščen dve mesti nižje, Borut Božič je na 88. mestu. Glavnik ob tem poudarja pomen ekipe: "Imamo homogeno in vsestransko ekipo, ki je sposobna uspešno nastopati na vseh dirkah. Mahorič in Kvasina sta vsestranska kolesarja, imamo dobre hribo-lazce in uspešen sprinterski vlak, ostali so pomemben povezovalni člen. Letos je ekipa naredila maksimum, zato je ne bomo spreminjali, ampak le okrepili. Najpomembnejši je prihod Jureta Golčerja, ki je izrazit gorski kolesar in tip tekmovalca, ki smo ga do sedaj pogrešali. Bistven je prehod Martina Hvastije iz vrst tekmovalcev v strokovni štab, kjer je kot vodja ekipe razbremenil Srečka Glivarja. Več kot polletna odsotnost od doma je bila zanj zelo naporna, zato je bila ta poteza zgolj vprašanje časa. Tudi kolesarjev za naslednjo sezono je zaradi tega več, poleg povratnikov Rogine in Omulca prihajata iz mladinske vrste Đurasek in Bauer, ki se ne bosta kalila v novomeški Krki, ampak doma. S takšno ekipo lahko posežemo še višje", razlaga prvi mož ptujskega kluba. Šestnajsterica kolesarjev s strokovnim vodstvom kluba sedaj že izpolnjuje pogoje za prestop v višji razred Professional Kontinental, klub pa bo drugo sezono še nastopal v istem razredu kot letos: "Letošnje leto je prineslo precej novosti v sistem tekmovanj in organizacije. Odločitev je v rokah upravnega odbora in direktorja kluba dr. Romana Glaserja, ki odloča, kako klub gospodari in živi ter kje se pojavljamo. Da dosegamo vrhunske rezultate, je predpogoj, da lahko razmišljamo, kako dalje. Potrebno je gledati večstransko, kaj so obveznosti in kaj vse je potrebno storiti. Po kvaliteti smo sposobni prestopiti, organizacijsko in logistično smo vedno boljše pripravljeni, ogromen zalogaj pa je finančni vidik prestopa." "Največji problem je dobivati pozive na znane dirke, nam pa je trenutno že lažje, saj zaradi kvalitete dobivamo povabila. Na teh dirkah se srečujemo z najboljšimi svetovnimi kolesarji, kar v drugih športih ni možno. Če nastopaš v formuli ena, ne moreš v formuli 2 in tako naprej. Eden velikih letošnjih uspehov je vsekakor 4. mesto Mahoriča na dirki v Nemčiji, kjer se je uvrstil mesto pred slovitim Janom Ullrichom. Nastop v višjem rangu bi torej omogočil ne da se srečujemo z najboljšimi svetovnimi kolesarji, ampak da se z njimi srečujemo bolj pogosto," zaključuje Glavnik. Uroš Gramc Boks • Slovenski pokal Nova zmaga Dejana Zavca V soboto je ponovno stopil v ring slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec, in sicer v Oranienburghu pri Berlinu. Njegov devetnajsti nasprotnik je bil Francoz Serge Vigne, ki je imel do sedaj 33 profesionalnih dvobojev. Dejan je pred tem dvobojem pridno vadil in to je bil preizkus njegove trenutne forme. Vse to se je dobro videlo v ringu, saj je naš boksar slavil v peti rundi s tehničnim nokautom. Sedaj sledijo priprave za naslednji dvoboj, ki bo 13. decembra v avstrijskem Soldnu. Danilo Klajnšek Foto: UG Odbojka • 1. in 2. DOL (ž) Benedicanke blizu zmage, Ptujčanke s pomoCjo Lorberjeve 1. DOL ŽENSKE REZULTATI 6. KROGA: Luka Koper - Benedikt 3:2, Šentvid - Hitachi 3:1, Stof Jesenice - Sloving Venus Vital 1:3. V tem krogu je bila prosta Nova KBM Branik. 1. NOVA KBM BRANIK 2. SLOVING VENUS VITAL 3. ŠENTVID 4. LUKA KOPER 5. BENEDIKT 6. HITACHI 7. STOF JESENICE 6 6 0 18 6 4 2 10 6 3 3 9 5 3 2 9 5 1 4 6 5 2 3 5 5 0 5 0 Luka Koper - Benedikt 3:2 (-16, -16, 14, 23, 5) Benedikt: T. Borko, J. Borko, Kadiš, Vrbančič, Kutsay, Jureš, Klasinc, Bernjak, Feko-nja, Geratič, Rajšp. Kljub osvojeni točki v Kopru odbojkarice Benedikta nimajo veliko razlogov za veselje po tej tekmi. Če bi nekdo odbojkaricam iz Benedikta pred tekmo ponudil točko na neugodnem gostovanju na Primorskem, bi jo verjetno z veseljem sprejele, glede na razplet dvoboja pa ne morejo nikakor biti zadovoljne. Prva dva niza je namreč Benedikt povsem dominiral ter v obeh Koprčankam prepustil po 16 točk. Le dva dobljena niza pa seveda nista dovolj za končno veselje. Koprske odbojkarice so v nadaljevanju tekme zaigrale kot prerojene ter denimo v skrajšanem, petem nizu gostjam prepustile vsega pet točk. Prepuščeni dve točki bo potrebno čimprej nadoknaditi. Priložnost bo že jutri, ko bodo odbojkarice iz Benedikta ob 19. uri pričele v svoji dvorani tekmo proti Jesenicam, ki v petih krogih še niso zabeležile točke, med drugim so osvojile vsega dva niza. Brez izgubljenega niza so dvoboj četrtega kroga druge moške odbojkarske lige dobili odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice. V derbiju kroga so brez težav odpravili Partizan Fram ter se s tretjo zmago v sezoni zavihteli na drugo mesto. Novo zmago odbojkarji iz Slovenske Bistrice pričakujejo že jutri, ko bodo ob 17. uri v Framu pričeli dvoboj proti zadnjeuvrščenim Hočam. Miha Šoštarič 2. DOL ŽENSKE Rezultati 4. kroga: ŽOK Partizan - ŽOK Ptuj 0:3, Ecom Tabor - Comet Zreče 0:3, Savinjska - ŽOK Mislinja 0:3, Braslovče - Formis Bell 1:3, Čulum s.p. Valšped - Broline Kamnik 0:3, Prevalje - ŽOK Kočevje 3:2. 1. COMET ZREČE 4 4 0 11 2. BROLINE KAMNIK 4 4 0 11 3. ŽOK PTUJ 4 3 1 10 4. PREVALJE 4 3 19 5. ŽOK KOČEVJE 4 3 1 9 6. ECOM TABOR 4 2 2 7 7. ŽOK PARTIZAN 4 2 2 5 8. ŽOK MISLINJA 4 1 3 3 9. SAVINJSKA 4 1 3 3 10. FORMIS BELL 4 0 4 1 12. ČULUM, S. P., VALŠPED 4 0 4 0 ŽOK Partizan - ŽOK Ptuj 0:3 (-14, -21, -23) ŽOK Ptuj: Cvirn, Draškovič, Lorber, Nedeljko, Bilanovič, Vidovič, Andjelkovič, Robič. Po porazu proti Zrečam so se v vodstvu ptujskega drugo- Košarka • 2. SKL - vzhod Še Cetrti poraz 2. SKL VZHOD REZULTATI 4. KROGA: Janče - Ptuj 87:53, Prebold - Ježica 78:69, Grosuplje - Pivovarna Laško B 97:74, Nazarje - KK Maribor 52:62, Ruše - Ilirija 98:81 1. JANČE 2. ŽKK MARIBOR 3. GROSUPLJE 4. NAZARJE 5. JEŽICA 6. RUŠE 7. PREBOLD 8. ILIRIJA 9. PIVOVARNA LAŠKO B 10. PTUJ Foto: Črtomir Goznik Marko Cej (KK Ptuj) tokrat zaradi poškodbe ni nastopil. JanCe - KK Ptuj 87:53 14:10, 17:12, 25:15, 31:16 KK PTUJ: Metličar, Ferme M. 5, Lubaj, Bien 9, Šarič, Horvat 22, Holc 4, Kneževič 1, Gavrič 10, Majal 2. Trener: Zlatko Marčič Ptujčani so po sredini prijateljski tekmi s prvoligališko ekipo Rogle v soboto ponovno zaigrali v ligaškem tekmovanju. Ptujčani so se domačinom dobro upirali v prvem polčasu, na koncu katerega so zaostajali za devet točk. Igra obeh ekip je bila precej enakovredna, Ptujčani so dobršen del prve četrtine vodili. V nadaljevanju je za goste nastopilo slabše obdobje, ko so storili preveč napak, gostje so si priigrali prednost 19 točk in tekma je bila odločena že pred zadnjo četrtino. Trener Ptujčanov Zlatko Marčič: "Svoje igre ne moremo sestaviti v celo dobro tekmo. V sredini tekmi smo igrali zelo dobro, tokrat pa smo ponovno imeli slabše obdobje, ki je prineslo poraz. Je pa potrebno priznati, da ima mlada ekipa Janč zelo dobro ekipo, ki igra najboljšo obrambo v ligi." UG ligaša odločili, da zaigra tudi trenerka Sergeja Lorber, kar je prineslo zmago na gostovanju v Škofji Loki. Ptujčanke so tekmo dobro začele, v uvodnih minutah po-vedle, prednost povečevale in gladko osvojile prvi niz. V nadaljevanju so pobudo prevzele domačinke, ki pa so vodile le do rezultata 8:6. Z uspešnimi servisi Nedeljkove so Ptujčan-ke z nizom sedmih osvojenih točk povedle, Škofjeločanke so kasneje sicer še uspele izenačiti, vendar je tudi drugi niz pripadel gostjam. Tekma je bila v nadaljevanju še bolj izenačena. V najdaljšem nizu si nobena ekipa ni uspela priigrati prednosti, v dramatični in nervozni končnici pa so Ptujčanke izkoristile prvo žogo za zmago in le-to odnesle s seboj na Ptuj. Ptujčanke so se z zmago povzpele na tretje mesto na lestvici, v soboto jih čaka lokalni derbi z mariborsko ekipo Ecom Tabor. Žal se v ptujskem klubu trenutno bolj kot s treningi ukvarjajo z vprašanjem, če bodo sobotno tekmo sploh lahko izpeljali. Ptujska Gimnazija je namreč med počitnicami zaprla vrata svoje dvorane. UG 2. DOL MOŠKI Rezultati 4. kroga: Termo Lubnik - Logatec 1:3, KekoO-prema Žužemberk - Hoče 3:0, Svit - Partizan Fram 3:0, TAB Mežica - Astec Triglav 0:3, Prigo Brezovica - SIP Šempeter 3:2, Telemach Žirovnica - MOK Kočevje 3:0. Judo • 1. in 2. SJL Olimpija preko Drave do konCnice, Gorišnica za las ob napredovanje Foto: Sebi Kolednk Judoisti JK Drava Ptuj 1. SJL Judoisti v prvi slovenski ligi so v soboto, 29. oktobra, sklenili redni del tekmovanja. Na turnirju četrtega kroga državnega prvenstva smo dobili končni odgovor, katera je četrta ekipa zraven treh klubov, Impola iz Slovenske Bistrice, Iva Reye iz Celja in Bežigrada, ki so se že uvrstili v končnico. Četrto mesto po rednem delu je osvojila ekipa Olimpije, ki je na derbiju kola premagala ptujsko Dravo in se tako uspela uvrstiti v play off. O prvou-vrščeni ekipi, ki bo gostila zaključni turnir, pa sta odločali med seboj ekipi Impola in Iva Reye, zmagal je Impol. Največ zanimanja je bilo v soboto namenjeno turnirju v dvorani Leona Štuklja v Mariboru, kjer sta se srečala lan- Namizni tenis • 1. SNTL Odslej lažji nasprotniki Četrti krog v obeh prvih namiznoteniških ligah je bil ponovno neuspešen za ptujski ekipi, kar je bilo tudi v okviru pričakovanj. Fantje so gostovali pri dobri Kemi Pu-conci in izgubili, dekleta pa pri ekipi državnih prvakinj Iskra Avtoelektrika. Moški so v prvih štirih krogih igrali z ekipami, ki so bile v minulem prvenstvu uvrščene od prvega do četrtega mesta. V Puconcih je edino točko za ptujsko ekipo dosegel Bojan Pavič, pri dekletih pa je bila blizu zmage le Vesna Terbuc. Ženska ekipa Iskra Avtoelek-trika je vsaj tako dobra kot slovenska reprezentanca, saj ima zelo kvalitetno tujko. 1. SNTL - MOŠKI REZULTATI 4. KROGA: Kema Puconci - Ptuj 6:1, Edigs - Sobota 0:6, Krka - Tempo Velenje 2:6, Maribo Finea - Križe 6:2, LM-KO Lendava - Melamin 6:0 1. LM-KO LENDAVA 4 4 0 0 8 2. MARIBOR FINEA 4 4 0 0 8 3. SOBOTA 4 4 1 0 7 4. TEMPO VELENJE 4 3 0 1 6 5. KRKA 4 3 0 1 6 6. KEMA PUCONCI 4 2 0 2 4 7. KRIŽE 4 0 1 3 1 8. MELAMIN 4 0 0 4 0 9. PTUJ 10. EDIGS 0 0 4 0 0 0 4 0 Kema Puconci - Ptuj 6:1 Unger - Pavič 0:3, Horvat -Ovčar 3:0, Stojanovič - Piljak 3:0, Horvat -Pavič 3:0, Unger - Piljak 3:0, Stojanovič - Ovčar 3:0, Horvat/Unger - Pa-vič/Piljak 3:1 1. SNTL - ŽENSKE REZULTATI 4. KROGA: Iskra Avtoelektrika - Ptuj 6:0, Tempo Velenje - Argeta 6:1, Ilirija - Kajuh Slovan 5:5, Merkur - Prevent 6:2, Fužinar - Vesna 6:3 1. ISKRA AVTOELEK. 4 4 0 0 8 2. ILIRIJA 4 3 10 7 3. TEMPO VELENJE 4 2 2 0 6 4. KAJUH SLOVAN 4 2 2 0 6 5. MERKUR 4 2 1 1 5 6. FUŽINAR 4 1 2 1 4 7. ARGETA 4 2 0 2 4 8. PREVENT 4 0 0 4 0 9. PTUJ 4 0 0 4 0 10. VESNA 4 0 0 4 0 Iskra Avtoelektrika - Ptuj 6:0 Budihna - Terbuc 3:2, Jang Pink - Zupančič 3:0, Škafar - Rojko 3:0. Jang Pink - Ter-buc 3:0, Budihna - Zupančič 3:1, Škafar - Rojko 3:0. Danilo Klajnšek skoletna polfinalista Olimpija in Drava, domači judoisti Branika Brokerja pa bi se lahko z dvema zmagama prav tako še uvrstili v končnico. V prvem dvoboju je Olimpija premagala Branik Broker z rezultatom 6:1, kar je pomenilo, da bo odločilna naslednja tekma Olimpije z Dravo. Drava je povedla z zmago Kolednika do 60 kg, nato so Ptujčani izgubili dvoboj do 66 kg, kjer so pričakovali zmago, s katero bi na koncu slavili. Do 73 kg je Rok Tajhman proti olimpijcu Jerebu izgubil za ippon, Fer-jan Klemen je do 81 kg iztržil neodločen dvoboj proti Petri-ču, do 90 kg je Igor Spasojevič rezultat izenačil in še vrnil nekaj upanja Dravi, ki bi potrebovala še en dobljen dvoboj, kar pa Šimenko do 100 kg in Plošinjak nad 100 kg nista uspela dobiti, tako da je Olim-pija zmagala s 4:2 (40:17). V zadnjem boju je Drava gladko premagala še domači Branik Broker s 5:2 (50:20). S tema dvema nastopoma se je ekipa Drave uvrstila na končno 5. mesto. Olimpija - Drava 4:2 (40:17) -60 kg: Aljoša Strajnar - Se-bastjan Kolednik (0:7), -66 kg: Mark Faflja - Samo Mas-leša (10:0), -73 kg: Sašo Jereb - Rok Tajhman (10:0), -81 kg: Marko Petrič - Klemen Ferjan (0:0), -90 kg: Denis Štih - Igor Spasojevič (0:10), -100 kg: Anže Mihelič - Jože Šimenko (10:0), +100 kg: Jure Šimic - Miran Plošinjak (10:0) Branik Broker - Drava 2:5 (15:50) -60 kg: Vladi Drakšič: Se-bastjan Kolednik (0:10), -66 kg: Samo Masleša b. b. (0:10), -73 kg: Rok Leskovšek - Uroš Tajhman (0:10), -81 kg: Samo Sagadinj - Klemen Ferjan (0:10), -90 kg: Uroš Verlič - Igor Spasojevič (0:10), -100 kg: Peter Bevc - Jože Šimenko (5:0), +100 kg: Simon Mihali-na - Miran Plošinjak (10:0) V Ljubljani je ekipa Bežigrada gladko ugnala PJK Triglav Kranj z rezultatom 6:1. V Celju pa je Impol obdržal vodstvo na lestvici in premagal drugouvrščeno Ivo Reyo s 4:3. Oba kluba sta premagala tudi Sankaku iz Celja. Končna lestvica rednega dela prvenstva: 1. IMPOL S. BISTRICA 7 7 0 0 14 2. IVO REYA CELJE 7 5 0 2 10 3. BEŽIGRAD 7 5 0 2 10 4. OLIMPIJA 7 4 0 3 8 5. DRAVA PTUJ 7 4 0 3 8 6. BRANIK MB 7 3 0 4 6 7. SANKAKU CELJE 7 1 0 6 2 8. TRIGLAV KRANJ 7 0 0 7 0 Sebi Kolednik 2. SJL Rezultati 4. kroga: Ljubljana: Šiška - Duplek 7:0, Šiška - Impol II 5:2, Impol II - Duplek 5:2. Maribor: Železničar - Ljutomer 5:2, Gorišnica - Ljutomer 5:2, Gorišnica - Železničar 4:3 Slovenska Bistrica: KBV Lendava - Lendava 5:1, KBV Lendava - Maribor 4:2, Lendava - Maribor 4:2 1. JK ŠIŠKA 8 7 0 1 14 2. JK GORIŠNICA 8 6 0 2 12 3. JK ŽELEZNIČAR 8 6 0 2 12 4. JK IMPOL II 8 6 0 2 12 5. JK LENDAVA 8 3 0 5 6 6. JK DUPLEK 8 3 0 5 6 7. KBV LENDAVA 8 3 0 5 6 8. JK LJUTOMER 8 2 0 6 4 9. ADK MARIBOR 8 0 0 8 0 Gorišnica - ŽelezniCar 4:3 Za Gorišnico so zmagali: P. Kuharič, A. Horvat, D. Hrga in D. Brumen, izgubili pa L. Jau-šovec, D. Majcen in D. Fras. Gorišnica - Ljutomer 5:2 Za Gorišnico so zmagali: P. Kuharič, A. Horvat, D. Hrga, D. Brumen in D. Fras, izgubila pa sta L. Jaušovec in D. Majcen. Kljub skromnejšim ciljem pred sezono so judoisti JK Gorišnica odlično nastopali v 2. SJL in na koncu zasedli 2. mesto. Prvo mesto in napredovanje v 1. ligo so priborili Šiškarji, kateri pa so edini poraz doživeli prav proti Goriš-ničanom. Pred zadnjim krogom so še štirje vodilni klubi (Šiška, Go-rišnica, Železničar in Impol II) imeli vsak svojo računico za osvojitev 1. mesta, nazadnje pa se je izšlo le ekipi Šiške, ki je v odločilni tekmi premagala drugo ekipo Impola. Če bi bili izgubili, bi se prvo mesto nasmehnilo ekipi Gorišnice, ki je tako kljub dvema zmagama na zadnjem turnirju ostala tik pod vrhom. JM 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Nogomet • 2. SNL, 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj Od ligašev MNZ Ptuj zmagala samo Dornava 2. SNL REZULTATI 12. KROGA: Aluminij - Svoboda 0:0, Factor - Tinex Šenčur 1:0 (1:0), Dravi-nja - Zagorje 3:2 (1:1), Supernova Triglav - Koroška Dravograd 0:0, Krško - Livar 2:0 (1:0) 1. DRAVINJA 12 8 2 2 23:13 26 2. SUP. TRIGLAV 12 5 6 1 15:5 21 3. KRŠKO 12 5 5 2 17:13 20 4. FACTOR 12 5 3 4 12:14 18 5. ZAGORJE 12 4 4 4 14.12 16 6. ALUMINIJ 12 3 5 4 10:11 14 7. LIVAR 12 3 4 5 14.16 13 8. DRAVOGRAD 12 2 5 5 12.22 11 9. TINEX ŠENČUR 12 2 5 5 11:21 11 10. SVOBODA 12 3 1 8 10:11 10 ALUMINIJ - SVOBODA 0:0 ALUMINIJ: Rozman, Fridauer, Gajšek (Topolovec), Vrenko, Golob, Mlinarič (Tišma), Dončec, Dugolin, Šimenko, Stokanovič (Marinič), Veselič. Trener Edin Osmanovič. Pred nekaj več kot 150 gledalci smo lahko gledali povprečno igro dveh ekip iz spodnjega dela razpredelnice. V prvem delu si nobena ekipa ni znala ustvariti pravih priložnosti, tudi polpri-ložnosti so bile redke. Domačini niso našli pravega načina, s katerim bi nadigrali goste, preveč je bilo individualnih akcij, ki pa niso prinesle uspeha. Za goste je že na začetku streljal Makivič, a je bil netočen, Dončec pa je »podal« žogo vratarju Ljubojeviču v roke, Veselič pa je dokaj nespretno zapravil lepo priložnost. Po odmoru so gostitelji nekaj časa narekovali ritem igre, toda žal brez zaključnih strelov Šimen-ka in Veseliča, pa tudi Marinič ni izkoristil lepega prodora. Od 73. minute so gostitelji igrali samo z 10 igralci, ker se poškodovani Dončec ni vrnil v igro, trener Osmanovič pa je že opravil vse tri zamenjave. Tik pred koncem se je ponudila priložnost Šimen-ku, nato pa še Ajderpašiču za goste, ki bi lahko prinesla zmago svoji ekipi, vendar je na koncu ostalo pri delitvi točk. anc 3. SNL - VZHOD REZULTATI 12. KROGA: Veržej - Stojnci 2:1, Paloma - Beltinci 4:0, Zavrč - Malečnik 1:1, Šmarje pri Jelšah - Kovinar Štore 0:2, Mura 05 - Holermuos Ormož 2:1, Železničar - Črenšov-ci 1:1. Srečanje Tišina - Pohorje je bilo prekinjeno pri rezultatu 0:2, ker je domačim ostalo na igrišču premalo nogometašev (trije izključeni, dva pa sta zapustila igrišče zaradi poškodb). 1. PALOMA 12 8 2 2 27:10 26 2. KOV. ŠTORE 12 7 4 1 23:5 25 3. MURA 05 12 7 3 2 23:6 24 4. ZAVRČ 12 6 3 3 21:11 21 5. STOJNCI 12 6 2 4 22.17 20 6. ČRENŠOVCI 12 6 2 4 14:13 20 7. ŽELEZNIČAR 12 5 3 4 21:21 18 8. POHORJE 11 4 4 3 12.12 16 9. VERŽEJ 12 4 2 6 14:21 14 10. ŠMARJE 12 3 4 5 8:17 13 11. MALEČNIK 12 3 3 5 16:19 12 12. TIŠINA 11 2 2 7 13:20 8 13. HOL. ORMOŽ 12 1 5 8 11:21 8 14. BELTINCI 12 1 1 10 8:40 4 V znamenju rdečih in rumenih kartonov Dvanajsti odigrani krog v 3. SNL - vzhod je minil v znamenju rumenih in rdečih kartonov. Rdečih je bilo kar sedem in ravno zaradi treh izključitev in dveh poškodb se srečanje v Tišini ni končalo. Kar osem rumenih kartonov in dva rdeča so lahko gledalci videli v Zavrču, kjer so domači »samo« remizirali proti Malečniku, ob tem pa dosegli tudi dva zadetka, enega v njihovo in enega v svojo mrežo. Dobro so tokrat nastopili nogometaši Holermuos Ormoža v Murski Soboti, kjer so minimalno izgubili proti favorizirani Muri. Domačini so zmagoviti zadetek dosegli s strelom z bele točke. Tesno so izgubili v Veržeju tudi nogometaši Stojncev, ki so verjetno pričakovali več. To je bil črni dan za klube iz našega področja. ZAVRČ - MALEČNIK 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Letonja (7), 1.1 Meznarič (16. avtogol) ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec, Sluga (od 86. Fridl), Lenart, Meznarič, Kokot, Kuserbanj, Zdelar, Frangež, Letonja, Poštrak. Trener: Miran Emeršič. MURA 05 - HOLERMUOS ORMOŽ 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Zlatar (44), 1:1 Zadravec (54), 2:1 Balažič (60. z 11 m) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Hertiš, Zidarič (od 88. Jam-briško), Kunštek, Horvat, Lesjak, Fijavž, Kolenc, Zadravec, Juršek, Ropoša (od 78. Bezjak). Trener: Drago Posavec. VERŽEJ - STOJNCI 2:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Sunčič (23), 1:1 Poštrak (38), 2:1 Sunčič (85) STOJNCI: Grabrovec, Rižnar, Rumež, Janžekovič, Murat (od 64. Vilčnik), D. Bezjak, Velečič (od 73. Pernek), Krepek, Milošič (od 82. B. Bezjak), Žnidarič, Gai-ser. Trener: Miran Klajderič. ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 12. KROGA: Dornava - Brunšvik 2:1, Peca -Mons Claudius 3:0, AJM Kungota - Zreče 1:1, Bistrica - Tehnotim Pesnica 0:2, MU Šentjur - Oplot-nica 3:1, Mali šampion - Šentilj Jarenina 2:4, Šoštanj - Gerečja vas Unukšped 2:0 1. ŠOŠTANJ 12 9 1 2 31:11 28 2. MU ŠENTJUR 12 7 4 1 32:13 25 3. ŠENTILJ JAR. 12 6 4 2 20:14 22 4. OPLOTNICA 12 6 1 5 21:23 19 5. ZREČE 12 5 3 4 21:15 18 FOTO: Črtomir Goznik V takšnem prijemu se je znašel Rok Marinič (Aluminij, rdeči dres). 6. PECA 12 6 0 6 15:19 18 7. AJM KUNGOTA 12 4 4 4 18:18 16 8. GER. VAS UNUK. 12 4 4 4 8:9 16 9. TEH. PESNICA 12 5 1 6 19:22 16 10. MONS CLAUD. 12 3 4 5 16:19 13 11. DORNAVA 12 4 1 7 13:21 13 12. BRUNŠVIK 12 3 3 6 17:23 12 13. BISTRICA 12 3 2 7 17:36 11 14. M. ŠAMPION 12 2 2 8 19:23 8 V predzadnjem jesenskem krogu so klubi z našega področja dosegli eno zmago in doživeli dva poraza. Uspešni so bili na svojem igrišču nogometaši Dornave, manj uspešni pa so bili nogometaši Bistrice in Gerečje vasi. Prvi so doma izgubili pomembno srečanje v borbi za obstanek s Pesnico. Očitno Bistričanom ni uspelo strniti vrst v samem finišu tekmovanja in bodo v drugem delu prvenstva morali igrati veliko bolje, saj se lahko dogodi, da bi v dveh letih že drugič izpadli iz lige. Vijoličasti iz Gerečje vasi so se dobro držali na gostovanju v Šoštanju, sicer vodečemu moštvu, vendar so zaradi izključitve v 67. minuti ostali brez dveh igralcev, in to pri izidu 0:0. Številčno premoč na igrišču pa so znali domačini unovčiti in so dosegli dva zadetka. BISTRICA - TEHNOTIM PESNICA 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Tadina (35), 0:2 Radin - Mačukat (73. z 11 m) BISTRICA: Stegne, Janžič, Mo-drič, Jelenko, Robar, Simončič (od 79. Ilek), Leva (od 74. Kopše), Hrovat, Poljanec, Hrušman, Drosk (od 67. Hajšek). Trener: Marjan Pečnik. ŠOŠTANJ - GEREČJA VAS UNUKŠPED 2:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Kurnik (77), 2;0 Kurnik (90) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, J. Sagadin, Slaček, Ciglar (od 37. Ducman), B. Kaises-berger (od 13. Habjanič), Krajnc, Debevec, Kokot, R. Kaisesberger, R. Sagadin Novak (od 71. Hertiš). Trener: Ivan Ornik. DORNAVA - BRUNŠVIK 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Trunk (32), 2:0 Kokol (56), 2:1 Režonja (65) DORNAVA: Gomboc, Belšak, Hrga, Makovec, Ratek, Kokol (od 79. Šuen), Plohl (od 61. R. Novak), Serdinšek, Cvetko, Trunk, D. Novak (od 89. Arnuš). Trener: Metod Verle. 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 10. KROGA Podvinci - Boč 3:2, Cirkulane - Apače 0:0, Skorba - Videm 0:9, Gorišnica - Slovenja vas Zlatolič-je 0:0, Središče - Hajdina 0:6, Bukovci - Mark 69 Rogoznica 1:2 1. HAJDINA 10 10 0 0 34:4 30 2. VIDEM 10 6 2 2 22:9 20 3. GORIŠNICA 10 5 3 2 20:16 18 4. PODVINCI 10 5 1 4 22:18 16 5. MARK 69 ROG. 10 5 1 4 15:16 16 6. SKORBA 10 5 1 4 22:29 16 7. APAČE 10 4 3 4 17:15 15 8. SLOV. VAS - ZL. 10 2 3 5 9:18 9 9. BUKOVCI 10 2 2 6 15:19 8 10. BOČ 10 2 2 6 8:15 8 11. SREDIŠČE 10 2 1 7 17:29 7 12. CIRKULANE 10 2 1 7 9:22 7 BUKOVCI - MARK 69 RO-GOZNICA 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Strelec (44), 1:1 Brečko (54), 1:2 Markež (83) PODVINCI - BOČ 3:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Habjan (9), 1:1 Lah (28), 2:1 Petrovič (67), 3:1 Strgar (75), 3:2 Strmšek (82) SREDIŠČE - HAJDINA 0:6 (0:3) STRELCI: 0:1 Flajsinger (17), 0:2 R. Krajnc (29), 0:3 Flajsinger (32), 0:4 Hotko (58), 0:5 Flajsin-ger (68), 0:6 M. Krajnc (86) SKORBA - VIDEM 0:9 (0:4) STRELCI: 0:1 Ciglar (12. z 11 m), 0:2 Kokol (16), 0:3 Šeliga (31), 0:4 Varnica (37), 0:5 Topo-lovec (49), 0:6 Varnica (58), 0:7 Pečnik (67), 0:8 Škerget (72), 0:9 Pečnik (77) 2. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 9. KROGA: Pra-gersko - Tržec 2:1, Leskovec -Podlehnik 0:2, Grajena - Lovrenc 1:3, Zg. Polskava - Sp. Polskava 4:0, Markovci - Hajdoše 3:2. 1. MARKOVCI 9 7 1 1 25.12 22 2. ZG. POLSKAVA 9 5 2 2 19:11 17 3. HAJDOŠE 9 4 3 2 22:19 15 4 LESKOVEC 9 4 3 2 14:12 15 5. PODLEHNIK 9 4 2 3 19:10 14 6. LOVRENC 9 3 3 3 12:13 12 7. PRAGERSKO 9 3 2 4 13:15 11 8. SP. POLSKAVA 9 3 15 14:15 10 9. GRAJENA 9 2 1 6 11:27 7 10. TRŽEC 9 1 0 8 12:27 3 PRAGERSKO - TRŽEC 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Pišek (33), 1:1 Sitar (37. z 11 m), 2:1 Čelan (83) GRAJENA - LOVRENC 1:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Zafoštnik (4), 1:1 Kukovec (9), 1:2 Tomanič (36), 1:3 Petrovič (56) MARKOVCI - HAJDOŠE 3:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Janžekovič (30), 2:0 Štrafela (37), 2:1 Kaisesber-ger (73. z 11 m), 3:1 Kelc (81), 3:2 Tekmec (90) LESKOVEC - PODLEHNIK 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Stres (10), 0:2 Železnik (83. z 11 m) ZG. POLSKAVA - SP. POLSKAVA 4:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Pečovnik (55), 2:0 Klajderič (59), 3:0 Klajderič (68), 4:0 Plošinjak (75) Danilo Klajnšek Športni napovednik NOGOMET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Drava - Primorje, Bela krajina - CMC Publikum, Domžale - Anet Koper; ob 16.00: Rudar - Nafta; NEDELJA ob 14.45: HIT Gorica - Maribor Pivovarna Laško 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 13. KROGA - NEDELJA ob 14.00: Koroška Dravograd - Aluminij, Supernova Triglav - Factor, Svoboda - Dravinja, Zagorje - Krško, Livar -Tinex Šenčur. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Kovinar Štore - Veržej, Čren-šovci - Šmarje pri Jelšah, Pohorje - Mura, Malečnik - Tišina; NEDELJA ob 14.00: Stojnci-Paloma, Holermuos Ormož - Železničar, Beltinci - Zavrč. ŠTAJERSKA LIGA PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Šentilj Jarenina - Dornava, Oplotnica - Mali šampion, Tehnotim Pesnica - MU Šentjur, Gerečja vas Unukšped - Bistrica, Zreče - Šoštanj, Mons Claudius - AJM Kungota, Brunšvik - Peca. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Slovenja vas Zlatoličje - Cir-kulane, Mark 69 Rogoznica - Gorišnica, Hajdina - Podvinci;NEDELJA ob 10.30: Videm - Središče; NEDELJA ob 14.00: Apače - Skorba, Boč - Bukovci. ROKOMET 1. A SRL MOŠKI PARI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (tekma bo odigrana v sredo, 9. 11.), Rudar Trbovlje - Termo, Prevent - Slovan. Srečanja Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper, Gorenje - Krka in Ribnica - Gold club so bila odigrana v sredo. 1. A SRL ŽENSKE PARI 9. KROGA: Inna Dolgun - Mercator Tenzor Ptuj (tekma bo odigrana v petek, 4. 11.), Loka kava KSI - Olimpija, Burja Škofije - Polje Maks, Celjske mesnine - Kočevje Anubis, Krim Mercator - Europrodukt Brežice, Izola - Celeia Žalec. 1. B SRL MOŠKI PARI 5. KROGA: Gorišnica - Dobova (sobota 19.30), Istrabenz plini Izola - Velika Nedelja, MIP Gorica Leasing - Cerklje, Dol TKI Hrastnik - Sevnica, Sviš - Mitol Sežana, Pekarna Grosuplje - Atom Krško. 2. SRL VZHOD - MOŠKI PARI 7. KROGA: Drava Ptuj - Aleš Praznik, Radeče - Šmartno 99, Arcont Radgona - Črnomelj ODBOJKA 1. DOL ŽENSKE PARI 5. KROGA: Benedikt - Šentvid, Sloving Venus Vital - Luka Koper, Hitachi - Nova KBM Branik. 2. DOL ŽENSKE 5. KROG: Ptuj - Ecom Tabor (sobota - gimnazijska telovadnica ob 17.30), Comet Zreče - Savinjska Šempeter NAMIZNI TENIS 1. SNTL MOŠKI 5. KROG: Ptuj - Edigd (ŠD Mladika - sobota 17.00) 1. SNTL ŽENSKE 5. KROG: Ptuj - Merkur (ŠD Mladika - sobota 17.00) KEGLJANJE 2. SKL VZHOD - ŽENSKE 4. KROG: Komcel - Impol. V tem krogu je prosta ekipa Drave. 3. SKL VZHOD - MOŠKI 6. KROG: Agroruše - Drava, Lokomotiva - Impol Danilo Klajnšek KOŠARKA V soboto ob 20. uri igrajo člani z ekipo Ruš, mladinci v nedeljo ob 15. uri z ŽKK Maribor, kadeti pa v soboto ob 10. uri s KK Mario Primorac, vsi v domači gimnazijski dvorani. NOČ BOJEVNIKOV Kung fu zveza Slovenije in Kung fu klub Ptuj organizirata v soboto, 5. novembra, v dvorani Šolskega centra revijo borilnega športa Noč bojevnikov. Program: - Uvodni boj v amaterskem boksu 1. K-1 Low kick kategorija - 90 kg 2. Profesionalni boks 3. K-1 Low kick kategorija - 89 kg 4. Profesionalni boks 5. K-1 Low kick kategorija - 80 kg 6. Profesionalni boks 7. Ultimate fight PRIDE 8. Boj za evropsko titulo profesionalnega prvaka G.K.U. (Global kickboxing Union( Vabljeni! 10. obletnica društva Akademija bojevniških veščin Društvo za vadbo japonskih borilnih veščin Društvo Akademija bojevniških veščin je bilo ustanovljeno l. 1995 kot Akademija borilnih športov. Nastalo je z združitvijo Karate kluba Poetovio, Ai-kido kluba Ptuj in Kendo sekcije Ptuj, tako da njeni zametki segajo v l. 1988. Njen strokovni vodja je bil od samega začetka Silvester Vogrinec, mojster borilnih veščin (6. DAN), ki je obenem tudi predsednik Iai-do, ken-jutsu, kendo zveze Slovenije (IKKZS). Društvo je namenjeno vadbi japonskih borilnih veščin: karateju, aikidu, ken-jutsu, iai-doju in kendu. Karate je veščina »prazne roke«, ki se je razvila iz tradicionalne borilne veščine (zametki pri indijskem menihu Bodhidharmi v 5. stol., moderni karate oblikuje Fu-nakoshi Gichin v 20. stol.) v tekmovalni šport (Masatoshi Nakayama po l. 1957). Karate temelji na udarcih z rokami in nogami. Aikido je veščina goloroke samoobrambe, ki sloni na prijemih, vzvodih in metih. Utemeljil jo je Morihei Ueshiba v 20. stol., precej popularna pa je tudi zaradi filmov Stevena Segala. Japonsko mečevanje, ki so ga gojili samuraji, vitezi vzhoda, danes obstaja v treh oblikah. Ken-jutsu izvira iz 9. stoletja, prve znane šole pa iz 14. stoletja. Ohranila se je tudi šola največjega mečeval- Člani društva Akademije bojevniških veščin Ptuj. ca Miyamoto Musashija. To je hyoho niten ichi ryu ali šola dveh mečev. lai-do je veščina bliskovitega potega katane, samurajske sablje iz saye, nožnice. Oblikoval jo je Hayshizaki Jinsuke Shigenobu v 15. stol. Kendo, tekmovalni šport, kjer se mečevalca prosto borita pod zaščitno opremo, pa izvira iz 18. stoletja. Na akademiji, kjer smo več let izvajali tudi teoretično izobraževanje s predmetnikom in testi, se je izšolalo na desetine mojstrov borilnih veščin in generacije uspešnih tekmovalcev, državnih prvakov v ka-rateju, kendu in iai-doju, ki so dosegali medalje tudi na mednarodnih tekmah. Športne novice Aleksander Kolednik rano Slodnjak Kikboks • Slovenija open - Zagorje v Zagorju je potekal že 22. tradi-oionalni mednarodni turnir v semi in light kontaktu, na katerem je sodelovalo 208 tekmovalcev iz 6 držav. Na tekmovanju so nastopali tudi člani in članice Kluba borilnih veščin Ormož in Kluba borilnih veščin Ptuj. Posebej se je izkazal Aleksander Kolednik iz Ptuja, ki je v kategoriji do 63 kg osvojil 1. mesto. Drugi rezultati (Ormož in Ptuj): Drugo mesto so osvojili: Sabina Kolednik (Ptuj, članice do 50 kg), Sonja Vuletič (Ormož, članice do 55 kg), Filip Janžekovič (Ptuj, dečki do 155 cm), Dejan Kociper (Ormož, dečki do 135 cm). - Tretje mesto je osvojil Matjaž Kaluža (Ormož, člani do 57 kg). Na tekmovanju je bil prisoten tudi selektor Slovenske reprezentance Vladimir Sitar: »Tekmovanje v Zagorju je bila zadnja kontrolna tekma članov reprezentance Slovenije pred nastopom na Svetovnem prvenstvu v Szegedu na Madžarskem od 28. novembra do 4. decembra. To tekmovanje so imeli obvezno in moram reči, da so reprezentanti potrdili moje zaupanje in so v večini primerih osvajali prva mesta v svojih kategorijah. Od Ptujčanov oziroma Ormožanov se je najbolj izkazal Aleksander Kolednik. Reprezentanti imajo zaključne priprave prvi vikend v novembru na Rogli in po teh pripravah bo znan zadnji končni spisek reprezentance za prvenstvo na Madžarskem.« Na tekmovanju so sodili tudi naši sodniki Milan Breg, Edvard Štegar in Tončka Kaluža. Franc Slodnjak Tenis • Zimska liga 2005/6 V soboto, 29. oktobra, je bilo odigrano prvo kolo v prvi ligi Zima 2005/6 v tenisu. Doseženi so bili naslednji rezultati. TC Luka - Vetarani 3:0, Nedog, s. p. - TK Skorba Gad 3:0, TK Skorba - TK Neptun 2:1. V soboto, 5. novembra, se prične tekmovanje v drugi ligi. Pari so naslednji: TC Kidričevo - TK Kapodol; TK Gorišnica - Tigri; TK Štraf - Okrep. Patruša. Franc Mohorko STRELSTVO • 3. liga puška V 1. krogu najboljši Teodor Pevec Sezona se je začela tudi za vse, ki tekmujejo v 3. državni strelski ligi s puško. V l.krogu je v Slovenski Bistrici blestel ptujski strelec Teodor Pevec, ki je dosegel 566 krogov in tako postavil svoj nov osebni rekord. Za ekipo Ptuja sta streljala še Marjan Gril in novinec v ekipi Marjan Zupanič, ki sta dosegla 515 oziroma 508 krogov. Z ekipnim dosežkom 1589 krogov so Ptujčani dosegli še klubski ekipni rekord v streljanju z standardno zračno puško. Za ekipo impola je najbolje streljal Rok Furman s 558 krogi, Boštjan Vidmar je dosegel 552 krogov in Milan Osovnikar 528 krogov. V dvoboju SD Impol : SK Ptuj so zmagali domačini z rezultatom 1638:1589 in si tako priborili prve tri točke. Simeon Gonc Organizirali smo številna tekmovanja na Ptuju (občinska prvenstva, državna prvenstva, lige, turnirje) in seminarje borilnih veščin. Prav tako smo demonstrirali borilne veščine na mnogih prireditvah (evropskem mladinskem prvenstvu EKU v karateju v Celju, svetovnem prvenstvu v kickboxingu WAKO v Dubrovniku, budo gala prireditvah v Zagrebu, Ljubljani, Karlovcu, Mariboru, 30. obletnici Karate zveze Slovenije, noči gladiatorjev, turnirjih karateja v Trbovljah, Sevnici, Ljubljani, mednarodnem ju-jutsu tekmovanju v Mariboru itd.). Akademija bojevniških veščin je članica številnih zvez Kegljanje borilnih veščin, tako na domači ravni (Karate zveza Slovenije, Iai-do, ken-jutsu, kendo zveze Slovenije) kot na mednarodni (Zveza borilnih veščin za svetovni mir MAFWP, Svetovna zveza Karateja WKF, International Karate Shotokan Association, European iai-do federation, Kinryukai kendo Association itd.). Društvo si prizadeva tudi za družabno plat (izleti, pikniki, športne igre ipd.), kajti po dolgih letih naporne vadbe, tekmovanj, nastopov, najlepši spomini ostanejo na druženja in sklenjena prijateljstva. Polonca Zorman Vzpodbudna zmaga fantov Peti krog v 3. moški keglja-ški ligi - vzhodna skupina je prinesel po dveh zaporednih porazih zmagoslavje ptujskih kegljačev. Na gostovanju so premagali ekipo Interokna, vendar so se za zmago morali močno potruditi. Že skupno število podrtih kegljev obeh ekip pove, da so dobro podirali keglje, gostje pa so bili uspešnejši in jih podrli preko 3300, kar je dober rezultat. Najboljši izid je dosegel mladinski reprezentant Slovenije Zorman, ki je dosegel impozantno številko 597 podrtih kegljev. Tudi dekleta Drave so dobro nastopila v Celju, vendar so domačinke slavile zaradi večjega števila podrtih kegljev. 3. SKLVZHOD(M) REZULTATI 5. KROGA: In-terokno - Drava 3:5, Impol - Fužinar 2:6, Krško 2002 - Lokomotiva 6:2, Radenska - Žalec Petrol 6:2, Piramida - Agroruše 2:6 1. KRŠKO 2002 5 4 0 1 8 2. ŽALEC PETROL 5 4 0 1 8 3. RADENSKA 5 3 0 2 6 4. DRAVA 5 3 0 2 6 5. AGRORUŠE 5 2 12 5 6. FUŽiNAR 5 2 0 3 4 7. LOKOMOTiVA 5 2 0 3 4 8. iNTEROKNO 5 2 0 3 4 9. iMPOL 5 113 3 10. PiRAMiDA 5 1 0 4 2 Interokno - Drava 3:5 (3294 - 3353) DRAVA: Dremelj 597, Čeh 57, J. Podgoršek 505, Sušanj 576, M. Podgoršek 555, Zor-man 593. Impol - Fužinar 2:6 IMPOL: Šmanjak 503, Duh 510, M. Dobnikar 507, S. Do-bnikar 543, I. Kunčič 520, S. Kunčič 516. 3. SKL VZHOD (Ž) REZULTATI 3. KROGA: Mi-roteks III. - Drava 5:3, Impol - Fužinar 6:2, Nafta - Komcel 6:2. Šoštanj prost. 1. iMPOL 3 3 0 0 6 2. ŠOŠTANJ 2 2 0 0 4 3. NAFTA 3 2 0 1 4 4. FUŽiNAR 3 1 0 2 2 5. MiROTEKS iii. 2 10 1 2 6. KOMCEL 2 0 0 2 0 7. DRAVA 3 0 0 3 0 Miroteks III. - Drava 3:5 (2933 - 2861) DRAVA: Plajnšek 488, Dre-venšek 444, Krušič 504, Kolar 439, Kozoderc 454, Kramber-ger 532. Impol - Fužinar 6:2 IMPOL: Pečovnik 508, Duh 520, Kunčič 479, Veber 473, Lampreht 482, Adamič 500. Danilo Klajnšek Nogomet • Polfinale pokala MNZ Ptuj Nogometaši Zavrča so v polfinalnem srečanju za pokal MNZ Ptuj presenetljivo z 2:0 premagali drugoligaša Aluminij iz Kidričevega. Strelca zadetkov sta bila Jaka Poštrak v 7. in Rok Letonja v 22. minuti. V finalu, ki bo pomladi 2006 se bosta pomerili ekipi Zavrča in Stojncev. Danilo Klajnšek Mali nogomet • Pokal SLO Poraz Tomaža pri drugoligašu Zivex Loka - Tomaž 10:7 (6:4) Strelci: 1:0 Vojsk (3), 2:0 Korun (5), 2:1 Bohinec (7), 3:1 Korun (11), 4:1 Vajdič (15), 4:2 Cvetko (15), 5:2 Hrovatič (17), 5:3 Kamenšek (18), 6:3 Korun (18), 6:4 Bohinec (20), 7:4 Iskrač (22), 8:4 Marot (25), 8:5 Cvetko (27), 8:6 Školiber (28), 9:6 Korun (28), 9:7 Janžekovič (33), 10:7 Hrovatič (37). Tomaž: Horvat, Školiber, Kamenšek, Janžekovič, Mag-dič, Miklašič, Bohinec, Majcen, Goričan, Cvetko. Trener: Rajko Zemljič. Malonogometaši Tomaža so se že v osmini pokala Slovenije poslovili od tekmovanja. Na tekmi med domačim dru-goligašem, sicer vodilnim mo- štvom na vzhodu, in prvoligašem iz Sv. Tomaža so predvsem na svoj račun prišli gledalci, ki so videli kar sedemnajst zadetkov. Kar deset pa jih je končalo v mreži Tomaža, kar pa je za prvoligaša enostavno preveč. Moštvo Tomaža v soboto v tekmi 6. kroga 1. SLMN gostuje v Novi Gorici. Ostali rezultati osmine finala: Železne Dveri - Dobo-vec 2:7, Nazarje - Tomi Press Bronx 5:2, Kix Ajdovščina - ČOK, s. p., Divača 8:2, Napoli Intelsat Pernica - ŠD Extreme 7:2, GIP Beton Zagorje - Svea Lesna Litija neodigrano. V če-trtfinale že uvrščena lanska finalista sta Oplast Kobarid in Puntar Tolmin. UK Nogomet • Mladinske lige 1. SML REZULTATI 12. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 1:0, Mura 05 - Bilje Primorje 1:1, Svoboda - CMC Publikum 4:2, Factor - Železničar 2:2, Maribor - HiT Gorica 2:2, Koper - Triglav 1:4, Britof - Domžale 2:3. VRSTNI RED: Triglav 31, Maribor 27, HiT Gorica 26, Koper 25, CMC Publikum 23, Britof 22, Rudar Velenje 15, Železničar, Factor in Aluminij 13, Svoboda 12, Domžale 7, Mura 05 in Bilje Primorje 5 točk. 26, HiT Gorica 25, Domžale 22, Svoboda in Rudar Velenje 20, CMC Publikum 19, Factor 18, Koper 15, Železničar 12, Aluminij in Bilje Primorje 8, Britof 6, Mura 05 3 točke. LIGA - U 14 1. SKL REZULTATI 12. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 2:1, Mura 05 - Bilje Primorje 1:1, Svoboda - CMC Publikum 0:1, Factor - Železničar 1:3, Maribor - HiT Gorica 1:0, Koper - Triglav 1:1, Britof - Domžale 0:2. VRSTNI RED: Maribor 34, Triglav REZULTATI 12. KROGA: Aluminij - Rudar Velenje 4:1, Bistrica - NŠ Drava Ptuj 1:4, Arcont Radgona - Maribor 0:2, Le cog Sportif - Kovinar Montavar 9:0, Nafta - Mura 05 1:3, CMC Publikum - Koroška Dravograd 5:0, Železničar - Mali šampion 2:6. VRSTNI RED: Mali šampion 34, Maribor 31, CMC Publikum 28, Le cog Sportif 23, Aluminij 22, Mura 05 19, NŠ Drava Ptuj 18, Železničar 16, Rudar Velenje 13, Bistrica 12, Arcont Radgona 10, Nafta in Koroška Dravograd 9, Kovinar Montavar 1 točka. DK Mali nogomet DMN Lenart A-liga Tekme 9. kola so bile odigrane 30. oktobra v Lenartu. Organizator je bila ekipa KMN Bar Čuk. Rezultati tekem: KMN Bar Čuk - KMN Benedikt 6:11 (1:6), DMNR Sandberg - ŠD Žerjavci 6:3 (3:1), ZGD Slikopleskarstvo B. Goričan - KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. i 10:4 (6:3), ŠD Zavrh -KMN Legija 0:0 (0:0), KMN Zavrh Bar Maistrova klet - ŠD Trnovska vas 4:7 (2:4), ŠD Vitomarci - Orfej 3:5 (1:4). 1. ŠD TRNOVSKA VAS 9 8 0 1 24 2. KMN BENEDiKT 9 6 12 19 3. ŠD ViTOMARCi 9 6 0 3 18 4. SLiK. B. GORiČAN 9 6 0 3 18 5. KMN LEGiJA 9 5 13 16 6. DMNR SANDBERG 9 5 1 3 16 7. BAR MAiST. KLET 9 4 14 13 8. ŠD ZAVRH 9 3 2 4 11 9. ORFEJ 9 3 0 6 9 10. KMN BAR ČUK(-1) 9 2 0 7 5 11. CERKV. mi. i(-1) 9 2 0 7 5 12. ŠD ŽERJAVCi 9 10 8 3 Naslednje, 10. kolo, bo odigrano 6. novembra v Vitomarcih, organizator je ekipa ŠD Vitomarci. B-liga Tekme, 8. kola, so bile odigrane 30. oktobra v Cerkvenjaku. Organizator je bila ekipa ŠD Lotus ml. Rezultati tekem: ŠD Lotus ml. - Pernica - veterani 3:11 (1:5), ŠD Zavrh ml. - KMN Sv. Ana ml. 1:3 (1:0), KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. ii - ŠD Selce 9:2 (5:0), ŠD Torpedo 05:M - Trgovina Lormanje 8:4 (3:0). 1. KMN REMOS 7 5 11 16 2. ŠD TORPEDO 05 7 5 1 1 16 3. M - TRG. LORMANJE 7 5 0 2 15 4. pernica - VET. 7 4 12 13 5. KMN SV. ANA ml. 6 3 0 3 9 6. CERKV. ml. ii 6 2 2 2 8 7. ŠD LOTUS ml. 6 1 2 3 5 8. ŠD ZAVRH ml. 8 116 4 9. ŠD SELCE 6 0 0 6 0 Naslednje, 9. kolo, se igra 6. novembra, v Lenartu. Organizator je ekipa M-Trgovina Lormanje. C-liga Tekme 8. kola, bodo odigrane 30. oktobra v Pernici. Organizator je ŠD Pernica ml. Rezultati tekem: ŠD Pernica ml. - Pizza Vinska trta Voli-čina 0:17 (0:7), ŠD Destrnik, virtuozi - KMN Sv. Trojica ml. 4:5 (2:3), KMN Remos ii - KMN Mitmau 0:5 (0:0), OLD BOYS, starejši - OLD BOYS, mlajši 15:6 (7:2) 1. OLD BOYS, ST. 8 8 0 0 24 2. PiZZ. TRTA VOLiČiNA8 7 0 1 21 3. KMN MiTMAU 8 5 0 3 15 4. SV. TROJiCA ml. 8 3 0 5 9 5. ŠD DESTERNiK 8 3 0 5 9 6. ŠD PERNiCA ml. 8 2 15 7 7. KMN REMOS ii 8 2 0 6 6 8. OLD BOYS, MLAJŠi 8 116 4 Naslednje, 9. kolo, se igra 6. novembra v Cerkvenjaku, organizator je ekipa KMN Remos ii. ZŠ Mali nogomet • Turnir na Vičavi ŠD Panorama Vičava organizira v soboto, 5. novembra, turnir v malem nogometu. Pričetek tekmovanja bo ob 8.30 uri. Organizator je za najboljše pripravil lepe denarne nagrade (80 % od prijavnine gre v nagradni sklad) in pokale. informacije na telefon 041 437 971 - Branko Žgeč. Danilo Klajnšek AvtoD^M Primerjalni test avtomobilov: peugeot partner kombi (citroën berlingo), opel combo tour in renault kangoo V pestri ponudbi malih večnamenskih družinskih velikoprostornikov ali kombiniranih vozil (kakor koli jim že rečete) ni lahko izbrati najbolj primernega za svoje potrebe. Zaradi prostornosti in široke uporabnosti so tovrstni avtomobili vse bolj priljubljeni. Odločitev za kombinirano vozilo namesto osebnega je danes lažja kot nekoč, kar ne preseneča, če pogledate ceno, velikost in nenazadnje njegovo uporabnost. Za nekje tri milijone tolarjev boste zaman iskali med enoprostorci, ki so še najbližje glede svoje prostornosti in uporabnosti. Toda katerega izbrati? Idejno so jih sicer razvili Francozi, odgovor pa je seveda odvisen od vas, kajti vsak izmed predstavljenih ima nekaj prednosti. Predstavljamo vam nekatere kriterije pri izbiri vozila ter prednosti in pomanjkljivosti posameznih modelov. Trojica primerjanih znamk in njihovih modelov je lep dokaz, da na avtomobilskem področju (še) ni zmanjkalo nekaterih zanimivih tehničnih rešitev in oblikovalske domišljije. Zunanja podoba vozila Peugeot je svoje kombinirano vozilo zasnoval hkrati z osebnim vozilom, zato potniški partner (ali citroën ber-lingo, ki je praktično identičen, le značka je drugačna) ni nič drugega kot zvočno izolirani dostavnik. Gre za pionirja med kombiniranimi osebnimi vozili, ki zmorejo biti hkrati dostavniki in družinski avtomobili. Prenova sicer prinaša novo motorno masko in rahlo oblikovno svežino, vendar se omenjeno pionirstvo in »leta« partnerju že poznajo in zato deluje najbolj povprečno med vsemi tremi. Kangoo pomeni evolucijo legendarne katrce, zato ne preseneča podatek, da se je že s svojo prvo generacijo dobro prijel na trgu. Danes je zunanjost polepšana tako s spremenjeno obliko pločevine, ki že na daleč sporoča, kateri znamki avto pripada. Prednji del je prepoznavno renaultov, pokrov motorja pa višji kot prej. Če ste že vozili corso, potem veste, kako izgleda opel combo. Prednji del je prerisan, le streha je višja. Razlike se začnejo pri ogromnem vetrobranskem steklu, zajetni potniški kabini ter seveda drsnih vratih na boku in dvokrilnih na zadku. Zaradi omenjenega križanja s corso deluje combo dokaj nesorazmerno oziroma neskladno. In s 4,3 metri je tudi za nekje 20 do 30 centimetrov daljši od obeh konkurentov (partner 4,14 in kan-goo 4,03 metra). Notranjost Posodobljeni partner naj bi nekoliko dvignil Peugeo-tov tržni delež, kajti prodajni uspehi, povezani s partnerjem in berlingom, so pri Peu-geotu trikrat manjši! Citroën je berlinga začel prodajati nekoliko prej in Slovenci smo novo avtomobilsko nišo kmalu vzeli za svojo. Notranjost partnerja je dimenzijsko zelo podobna kot pri predhodniku, zaznamujejo pa jo daljši previsi. Kar pomeni, da prostornina prtljažnega prostora že v osnovi znaša 624 litrov in skoraj tri kubike (2800 litrov), ko podremo zadnjo klop. Takrat moramo zaradi varnosti pred letečo prtljago namestiti zaščitne mreže, ki spadajo pod serijsko opremo. Uporabna sta tudi predala pod prednjima sedežema, naslonjalo sovoznikovega sedeža pa je moč preklopiti in hrbtišče uporabiti kot mizico. Gre za družinsko vozilo; bodisi za prevažanje kakšnih večjih predmetov ali pa zato, ker člani družine ne želijo razmišljati o tem, kaj lahko vzamejo s seboj in kaj morajo pustiti doma. Ob predstavitvi prvih partnerjev je Peugeot pozabil na dodatna stranska vrata, kar so izkoristil pri Renaultu. Poslej je tudi partner na voljo s petimi vrati, od tega z dvojnimi drsnimi (v osnovni različici so serijska le desna). Prednja sedeža dajeta kar nekaj bočne opore, čeprav so kango-ojevi boljši in nudijo največ bočne opore. Kljub obilju odlagalnih in shranjevalnih prostorov v potniški kabini le-ti niso izdelani iz najbolj kvalitetne plastike, kar nekoliko kazi celosten vtis v notranjosti. Pohvaliti velja tudi ravno nakladalno dno in po tretjini deljivo zadnjo sedežno klop. Da kangoo dejansko predstavlja naslednika katrce (R4) vam »pokažejo« neoblo-ženi deli pločevine potniške kabine, pa tudi oblog iz blaga je bolj za vzorec. Velik prtljaž- nik (pokrit s trdnim materialom) lahko postane še večji, saj se zadnja naslonjala lahko preklopijo, celotne sedeže pa se lahko postavi pokonci. S prevračanjem zadnje klopi znaša prostornina prtljažnega prostora 2500 litrov. Armaturna plošča je oblikovno povzeta iz clia prejšnje generacije, sedenje za položnim volanskim obročem pa precej pokončno, tako da je celoten občutek za volanom še vedno precej dostavniški. Dostop je skozi velika sprednja krilna in dvojna zadnja bočna vrata enostaven v obe vrsti sedežev, veliko je tudi prostora za drobnarije. Na stropu so štirje veliki pokriti predali, prav pa bi prišel še kakšen manjši nepokrit predal v dosegu voznikovih rok, kamor bi lahko spravili na primer mobilni telefon. Delovno okolje v oplu combu je še najbolj urejeno in lepo izdelano, pa tudi uporabno. Tako kot za ostale modele tega razreda tudi za comba tour velja, da jih kupujejo podjetniki, ki pogosto potrebujejo prostoren in uporaben prtljažnik, le-ta pa je lahko velik od 455 do 2320 litrov. Tako najbolj razveseljuje prostor, ki ga je vsepovsod dovolj. Le mehanizem, ki omogoča odpiranje dvokril-nih vrat za 180°, potrebuje (za uspešno odpiranje) nekaj vaje. Preglednost in prilagodljivost vozila Velike steklene površine v peugeotu partnerju naredijo notranjost vozila svetlo in zračno, k čemur pripomore tudi svetla plastika na stropu, oglata karoserija pa omogoča natančno določitev razsežnosti avtomobila. Kot sami pravijo pri peugeotu, se partner prilagaja vsem željam in potrebam voznika in potnikov. Ni ravno tako, kajti višinsko si lahko nastavite le volanski obroč, sedež ostane zmeraj fiksen. Zaradi zajetne karoserije je zračni upor precejšen, saj so se oblikovalci bolj posvetili prostornosti partnerja kot pa njegovi aerodinamiki, kar jim sicer ne moremo šteti v slabo, kajti partner pač ni namenjen dirkanju. Tovorne izvedbe pa so hitrostno tako omejene na 80 km/h. Voznikov sedež v kangooju je postavljen nekoliko višje in ga prav tako ni moč višinsko nastavljati. Enako velja za vo-lanski obroč. Se pa kangoo ponaša z zmanjšanim mrtvim kotom, ki ga odpravljajo asferična vzvratna ogledala, velike površine zatemnjenih stekel in atermično vetro-bransko steklo. Z izpolnjevanjem zahtev po udobju in prilagodljivosti prevoza se najbolje izkaže opel combo. Po višini nastavljiv volan je del serijske opreme, pa tudi voznikov sedež lahko višinsko nastavljate. Vsebina prtljažnega prostora je zaradi zatemnjenih zadnjih stekel obvarovana pred pogledi mimoidočih, pa tudi nekaj več intimnosti si boste lahko privoščili. Pasivna in aktivna varnost Renault kangoo je serijsko opremljen z dvema čelnima zračnima blazinama z nadzorovanim praznjenjem, varnostnimi pasovi z omeje-valniki zatezne sile, bočnimi ojačitvami v vratih, kot doplačilo pa sta na voljo tudi dve bočni zračni blazini. Volanski drog je zmečkljiv, armaturna plošča pa naj bi v primeru trka ustvarila manj ostrih robov in s tem tudi manj poškodb potnikov. Prednji varnostni pasovi so nastavljivi po višini, vključujejo pa tudi zategovalnike in omejevalnike zatezne sile. Zadnje sredinsko sedišče je opremljeno s sistemom Iso-fix za namestitev otroškega sedeža. Ob nakupu comba tour vselej dobite varnostno zračno blazino za voznika in sopotnika polne velikosti, tri-točkovne varnostne pasove z zategovalniki na prednjih sedežih, sistem odmika pedala v primeru trka ter bočno zaščito za primer trčenja. Vozila partner so opremljena z voznikovo in sovoznikovo varnostno blazino, izboljšanimi zavorami in sistemom vzmetenja, varnostnimi pasovi s pirotehničnimi zate-govalniki v prednjem delu vozila, zadnja sedežna klop je na osrednjem in stranskem desnem prostoru opremljena s pritrditvami Isofix ter sistemom za samodejno prekinitev dovoda goriva v primeru trka. Zavorni dodatek ABS je zmeraj in pri vseh testnih avtomobilih na voljo za doplačilo. Motorna izbira Če gledamo na potrebe in namembnost vozila, se zdi dizelski motor edina smiselna izbira. Pa ni zmeraj tako. Pri vseh treh pooblaščenih zastopnikih so mi zaupali, da se njihovi kupci odločajo tako za cenovno ugodnejše bencinske različice kot varčne dizelske. Combu tour je Opel namenil tri štirivaljne motorje. Edini bencinski agregat je velik 1,4 litra in ob 16-ventilski tehniki zmore 90 konjskih moči. Dizla sta dva: 1,3-litrski CDTI s 70 KM in 1,7-litrski CDTI s 100 KM. Moči in navora je dovolj ali pa tudi ne. Odvisno od tega, kaj želite in pričakujete. Partnerji z oznako kombi so na voljo z 1,4- ali 1,6-litrskim bencinskim motorjem ter z povsem novim 1,6-litrskim HDi agregatom, ki nadomešča dvolitrski dizel. 1,4-litrski motor predstavlja osnovo in je na voljo le v povezavi z osnovno opremo XR, ponuja pa 75 KM največje moči. 1,6-litrski 16 V motor s 110 KM ponuja že bolj suverene partnerje. Popolnoma na novo pa je bil razvit HDi turbodizel-ski motor, ki ponuja 90 KM. Renaultov 1,2-litrski (8 V ali 16 V) motor predstavlja ponudbo, na katero drugi proizvajalci še niso odgovorili, saj se spodnja meja delovne prostornine pri konkurenci pričenja pri 1360 kubikih. Čas pa bo pokazal, če se niso pri Renaultu s kubaturo morda spustili prenizko za kombinirano vozilo. Pa še nekaj: cestnina je za vsa kombinirana vozila enotna, zavarovanje pa se plačuje glede na nosilnost! Paleta bencinskih agregatov se torej začne pri 1,2-litrskem motorju z 8- ali 16-ventilsko tehniko (60 ali 75 KM), sledi jima 1,6 16 V s 95 KM, medtem ko sta obe izvedbi 1,5-litrskega dizelskega motorja dCi (65 ali 82 KM) pridobili na čistosti izpušnih emisij in izpolnjujeta ekološke standarde euro 4. Katerokoli znamko in motorno različico izberete, bo enkrat na leto oziroma po 20.000 do 30.000 prevoženih kilometrih potrebno opraviti servisni pregled. Zaključek Kako se boste odločili, je odvisno od tega, katera znamka vam je bolj simpatična in katere tehnične karakteristike so za vas pomembnejše. Če v vozilu preživite v povprečju 8 ur na dan, je regulator hitrosti oziroma tempomat še kako dobrodošel. Omislite si ga lahko le pri Peugeotu, pri ostalih predstavljenih znamkah ni na voljo za prav noben denar. Vsa vozila imajo dvoletno garancijo brez omejitve prevoženih kilometrov. Dejstvo je, da so s ceno okoli tri milijone tolarjev zaradi prostornosti mnogo bolj zanimiva od majhnih avtomobilov, od katerih so le nekoliko daljša, zraven tega pa niso tako tovornjaška. Avtomobilski razred malih večnamenskih družinskih velikoprostorni-kov sta ustvarila Citroën in Peugeot; ostali proizvajalci vozil, ki francoski znamki posnemajo, pa pravzaprav njihove ideje nadgrajujejo ali pa vsaj oblikovno dopolnjujejo. Danilo Majcen Gornja Radgona • Turistična nagrada Podružnici OŠ Leskovec Nagrade najlepše urejenim šolam V Gornji Radgoni so prejšnji teden podelili nagradne Turistične zveze Slovenije najlepše urejenim slovenskim šolam. Kot je bilo povedano na okrogli mizi pred podelitvijo nagrad za najlepše urejeno osnovno in srednjo šolo v Sloveniji, ki so jo pripravili na Osnovni šoli Gornja Radgona, je šola pomembna pri vzgoji turističnega podmladka. Podpredsednik TZS Lojze Šoster je ob tem dejal, da imajo pri tem pomembno vlogo učitelji in mentorji. Prav ti so na okrogli mizi, kjer so se predstavljali dobitniki letošnjih turističnih nagrad za najbolj urejeno šolo, predstavili turistično in drugo dejavnost na nagrajenih šolah. Po končani dve uri trajajoči okrogli mizi, ki je potekala v mali telovadnici OŠ Gornja Radgona, je bila podelitev priznanj. Tam je prejemnike nagrad pozdravil ravnatelj gostujoče, sicer tudi nagrajene OŠ Gornja Radgona Dušan Zagorc. Povedal je, da je vesel, da so za podelitev izbrali radgonsko osnovno šolo. Lojze Šoster je dejal, da so pri TZS zelo veseli, da imajo na šolah toliko posluha za organiziranje turističnih podmladkov. Pohvalil je mentorje in Foto: Ludvik Kramberger Nagrado za najlepše urejeno osnovno šolo je za podružnično osnovno šolo Leskovec sprejela ravnateljica Marija Šmigoc. Foto: Ludvik Kramberger Prejemniki nagrad TZ Slovenije za urejenost šol in šolskega okolja učitelje, ki znajo otroke motivirati za delo v turističnih krožkih, kar kažejo tudi rezultati ocenjevanja šol. Ocenjevanje šol je potekalo v okviru akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Nagrade sta podeljevala podpredsednik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster in predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec. V kategoriji osnovnih šol, zgrajenih po letu 1980, je prvo nagrado prejela OŠ Tržič, drugo OŠ Podzemelj in tretjo OŠ Fara. V kategoriji šol, zgrajenih pred letom 1980, je prvo nagrado prejela OŠ Gornja Radgona, drugo Podružnična osnovna šola Leskovec in tretjo OŠ Mozirje. Med srednjimi šolami je prvo nagrado prejela Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto, drugo Srednja kmetijska šola Rakičan, trejo pa Gimnazija Želimlje. Podelitev nagrad so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Gornja Radgona in Glasbene šole Gornja Radgona. Po prevzemu nagrade nam je na vprašanje, kaj jim pomeni ta nagrada, ravnateljica Marija Šmigoc (na podelitev je prišla z vodjo OŠ Lesko-vec Štefanom Murkom in Snežano Lesjak, ki je aktivna v Turističnem podmladku OŠ Leskovec) povedala: »Nagrada nam pomeni predvsem obvezo za nadaljnje dobro delo na tem področju. Veseli smo, da smo bili opaženi, da skrbimo za urejeno in čisto okolje ter dober in prijeten odnos med ljudmi.« Ludvik Kramberger Ormož • Mladinski center iz prireditve v prireditev Afriški večer z Josephom V Mladinskem centru Ormož so v minulih tednih organizirali ali soorganizirali številne zanimive aktivnosti in prireditve za mlade. Po pripovedovanju programske vodje Saške Ozmec pa je bil vrhunec Afriški večer, ki so ga organizirali v sodelovanju s Klubom ormoških študentov v stari restavraciji Hotela Ormož. v roke potisnil drugačen instrument - bobne, tolkala in ropotulje, pa tudi konzerve in kuhalnice. Po zaključku Josephove pripovedi in nastopa pa so zaigrali Bobnars United, ki so že v začetku poželi velik aplavz, večer pa se je prevesil v noč na After party v vinoteki. Podoben žur v MC Ormož obljubljajo tudi na Ciganski noči, ki bo 26. novembra, ko bodo gostili glasbeno skupino Langa in častnega gosta Va-ska Atanasovskega. Sicer pa je številnim aktivnostim MCO že kar težko slediti. V minulih dneh so potekale delavnice kaligra-fije, počitniške delavnice, pričel pa se je tudi tečaj joge in trebušnega plesa. vki klemenčič ivanuša Prireditev je potekala v afriški sproščenosti, obiskovalci so posedli kar po tleh na preprogo in uživali ob zgodbah Josepha z Madagaskarja. V svoji ljubki slovenščini je pripovedoval o svojih prvih srečanjih s Slovenci na ljubljanskih ulicah, ko je imel še »afriško frizuro«, kot jo sam imenuje. Želel se je pogovarjati z mamicami in njihovimi otroki v vozičkih, a so mamice vedno, ko se jim je približal »prestavile v tretjo in odšibale«. Josephu ni bilo jasno, kaj je narobe, zakaj mamice ne želijo, da se pogovarja z njihovimi dojenčki. Postrigel si je lase in nekoč na spre- hodu se ga je usmilila ena izmed mamic, ki je slišala pripovedi o tem, da mu mamice ne dovolijo govoriti z dojenčki. Joseph je bil seveda neizmerno vesel in čez čas je tej mamici rekel, da je nekaj narobe z njenim otrokom, da je njen dojenček zama-šen. Mamica ni vedela o čem govori, Joseph pa je pokazal na dojenčka, ki je imel v ustih dudo. Smehu seveda ni bilo konca, a Josephu še danes ni jasno, zakaj v Sloveniji in vsej zahodni Evropi dojenčkom dajo v usta dudo in mu s tem onemogočijo, da bi vriskal ^ Pripovedoval je tudi o svoji domo- vini Madagaskarju, kjer imajo prebivalci veliko otrok in velike družine. Radi se veselijo, družijo, vsi pojejo in igrajo instrumente. Del tega vzdušje je poskušal prenesti tudi na Ormo-žane, saj je zapel: »Lalavue, Lalavua«, kar v slovenščini pomeni »Gremo se veselit, gremo na zabavo«. Obiskovalci so zapeli tudi sami, saj so bila besedila kratka in jedrnata. V drugem delu nastopa je Joseph povabil obiskovalce, naj mu pridejo pomagat igrat na oder. Ormoška publika je bila nekoliko zadržana, a je temperamentnemu Josephu uspelo prebiti led in vsakemu od nastopajočih je r% w ^ ífiř-l * Foto: arhiv MCO Utrinek z Afriškega večera z Josephom iz Madagaskarja. Trnovska vas • Slovenske gorice pojejo in plešejo Večer ljudske pesmi in spomina na rojaka V torek, 25. oktobra, je minilo 110-let od smrti Bišana, zavednega Slovenca in podpornika krajevnega gasilstva dr. Jožefa Muršca, ki je pred 129 leti v rojstnem Bišu ustanovil gasilko društvo. ton Krajnc, ko je nekoč služboval kot ločki barovčin ali vaški pastir, ki je pasel živino na ločki gmajni. Obiskovalci prireditve so se lahko okrepčali tudi s pečenimi kostanji in dobro slovenskogoriško kapljico. Zmago Šalamun Biški gasilci so v soboto, 22. oktobra, v sklopu prireditev ob 130-let-nici uspešnega delovanja pripravili tradicionalno prireditev Slovenske gorice pojejo in plešejo, kot spomin na rojaka in ustanovitelja društva dr. Jožefa Muršca ob 110. obletnici njegove smrti. Pred pričetkom prireditve sta podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič in predsednik PGD Biš Edi Petrič položila k spomeniku dr. Jožefa Muršca v Trnovski vasi venec. Prireditev je bila prepletena z ljudskim petjem in s spominom na dr. Jožefa Muršca. Nastopili so domači ljudski pevci KD Trnovska vas, ki s posebnim ponosom ob ljudskih pesmih prepevajo pesmi Bišana, nečaka dr. Jožefa Muršca, Jakoba Gomilška, ki je tudi avtor pesmi Slovenec sem. Ob domačih pevcih so nastopili še ljudske pevke od Sv. Tomaža, ljudske pevke Urbančanke, Klapovuhu iz Benedikta in Stari prijatelji iz Kicarja. Kot posebni gostje so se predstavili ljudski pevci in godci Gorički lajkoši z Goričkega. Prireditev je popestril s pripovedovanjem svojih doživetij tudi An- Domači ljudski pevci KD Trnovska vas še posebej radi prepevajo pesmi Bišana Jakoba Gomilška. Kuharski nasveti Kivi Malo je sadežev, ki z zeleno barvo mesa napovedujejo najboljši okus. Pri kiviju barva sicer ni edini pokazatelj kakovosti, zraven tega mora biti še primerno mehak. Kivi je sadje, ki je največji sadni povzpetnež novejšega časa. V Evropi pred tremi desetletji skoraj nihče ni vedel zanj, čeprav je rastlina prišla iz Azije že zelo zgodaj. Zaradi puhaste rjave lupine, s katero spominja na novozelandskega ptiča, so ga imenovali po njem. O kiviju pogosto slišimo, da že en sadež vsebuje dovolj vitamina C za zadovoljitev dnevne potrebe organizma po tem vitaminu. Kivi lahko vsebuje res veliko vitamina C - do 300 mg v 100 g sadeža, kar je petkrat več kot limona - lahko pa le nekaj več od limone, saj se vsebnost spreminja glede na rastišče, način gojenja in sorto. Ne glede na to, koliko vitamina C vsebuje kivi, je pomemben v prehrani tudi zaradi nadpovprečne količine nekaterih mineralnih snovi in vitamina E. Zraven omenjenih snovi kivi vsebuje še 10 % sladkorjev, pektin in sadne kisline. Kivi pa vsebuje tudi encim akti-nidin, ki razgrajuje beljakovine, zato z rezinami kivija mehčajo meso, uživanje sadeža pa priporočajo tudi po močnem beljakovinskem obroku. Kivi velja za sadež z močnim antioksidantnim delovanjem. Pri nakupu raje izbiramo pretrde, kot premehke plodove. Drugače pa ni zahtevna vrsta sadja za shranjevanje. Rezine kivija bi lahko tudi posušili, vendar med sušenjem izgubijo barvo, ohranijo pa tipičen okus. Če hočemo kivi shraniti za dalj časa in da pri tem ohrani zanimivo obliko, ga olupimo, narežemo na rezine, razporedimo na pladnju in zamrznemo. Zamrznjene rezine nato damo v manjše posode ali vrečke. Kivi je pri pripravi jedi vsestransko uporaben sadež. Lahko ga uporabimo pri pripravi slanih in sladkih jedi. Pri slanih jedeh ga pogosto kombiniramo z zelenjavo, ki je lahko kuhana in nato gratinirana, lahko pa ga mešamo tudi s kuhano perutnino in ribami. Perutninsko solato, ki jo ponudimo kot uvodno jed, pogosto popestrimo z rezinami kivija in oranže. Prav tako pa tudi tople jedi pogosto pripravljamo s kivijem. Znani so naravni zrezki v kivijevi omaki, prav tako puranji ali piščančji file polnimo z rezinami kivija in jih kasneje pečemo, kuhamo ali ocvremo. Kivi uporabljamo tudi za pripravo sadnih juh, ki jih lahko pripravimo na osnovi podmeta iz čistega škroba in kasneje dodamo večjo količino sekljanega ali pretlačenega kivija, lahko pa jih pripravimo na podlagi odi-šavljene in sladkane vode, ki jo odišavimo tudi s sadnim likerjem ali konjakom. Vendar sadne juhe ponudimo po večini v vročih poletnih mesecih. Pri nas kivi še vedno bolj pogosto uporabljamo za pripravo slaščic ali krašenje jedi. Z njim krasimo le tiste jedi, ki se po okusu vonju in barvi z jedmi ujemajo ali jih dopolnjujejo. Pri Mokri smrček Krvav urin Vprašanje bralke Tine iz Ptuja: Doma imamo psičko me-šanko staro 7 let. Opažamo, da se ji vsako leto ponavlja problem krvavega urina. Psička lula pogosteje, pri tem se napenja in muči. Urin je obarvan rjavo ali pa je popolnoma krvav. Kako pomagati? pripravi slaščic pa kivi uporabljamo za sadne rezine, rulade, torte, pite, zavitke, okusni pa so tudi cmoki, polnjeni s kivi-jevo kašo in druge jedi. Kivi je primerno sadje za pripravo številnih hladnih napitkov. Kivi zmiksamo in pogosto mešamo z banano, po okusu sladkamo, dodamo sok pomaranče in ponudimo kot osvežujoč napitek za zajtrk ali pa v popoldanskem času, da se nekoliko zbudimo. Iz kivija pa lahko pripravimo tudi solato z dodatkom rib. Pripravimo jo tako, da poljubne ribe skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali še nekaj zrnc popra, vejico lovora in krhelj limone. Ko so ribe kuhane, jih od-cedimo in ohladimo. Posebej v manjši količini vode skuhamo na kocke narezani krompir. Na pol kilograma rib uporabimo pol kilograma krompirja in 25 dag kivija. Ko je krompir kuhan, ga ohladimo in mu dodamo olupljen in na male kocke narezan kivi ter na male koščke narezano ribje meso. Začinimo s soljo, oljčnim oljem, po želji popramo, okisamo z limonini sokom ter za popestritev okusa in videza dodamo še manjšo količino vložene koruze ali na male kocke narezano vloženo rdečo papriko. Solato ponudimo tako, da damo na krožnik najprej liste zelene solate, jih pokapljamo z osnovnim solatnim prelivom in na njih deko- Odgovor: Pri psih in mačkah se s pojavom krvavega urina srečujemo razmeroma pogosto. Motnje v odvajanju urina ter različno intenzivna spremenjena barva urina ima vzrok v različnih škodljivih dejavnikih: zastoj urina, pesek v mehurju, kamni v mehurju, poškodbe sluznice mehurja, novotvorbe v mehurju - pa-pilomi, sarkomi, karcinomi mehurja, glikozurija (cukrovka), prehladna obolenja (ležanje na ploščicah, cementu) ter najrazličnejše bakterijske infekcije. Skupni imenovalec vseh dejavnikov je oteženo, pogosto uriniranje, uriniranje po kapljicah, različna stopnja apatičnosti prizadete živali, popolna nezmožnost uriniranja - uremija in pogin živali. Za sterilizirane psičke se lahko sklepa, da so tako kot mačke nekoliko bolj dovzetne za infekcije mehurja, saj se po sterilizacijah lahko srečujemo s pojavom inkontinence (nezmožnost zadrževanja urina) - kar pomeni, da je možnost direktne infekcije pri steriliziranih in inkontinentnih psič-kah večja kot pri drugih. Večina terapij temelji na antibiotikih in sulfonamidih, ki jih dajemo skozi daljše časovno obdobje. Inkontinentne psičke potrebujejo še dodatno podporno terapijo inkontinen-ce. Živalim z omenjenimi težavami se poklada tudi ustrezna dietna prehrana, ki vpliva na rativno naložimo kivijevo solato z ribami. Pripravimo pa lahko tudi skutno torto s kivijem. 20 de-kagramov skute pretlačimo, ji dodamo 12 dekagramov sladkorja v prahu, prilijemo malo viljamovke ter dodamo 4 dekagrame namočene in stopljene želatine. Na koncu dodamo še pol litra tolčene sladke smetane. Posebej olupimo vsaj 2 kivi-ja, ju narežemo na male kocke in vsujemo v pripravljeno zmes ter narahlo premešamo. Celotno maslo prelijemo v tortni model, ki smo ga narahlo premazali z oljem. Po vrhu torte prelijemo preliv - dva kivija pretlačimo, dodamo vsaj deciliter vode in pol dekagrama namočene in stopljen želatine. Torto damo v hladilnih vsaj za 3 ure, da se strdi. Ko jo ponudimo, jo dodatno okrasimo s smetano in rezinami kivija. Po želji lahko damo za podlago torte tudi tanko plast pečenega biskvita. Če vam zmanjkuje časa in niste preveč navdušeni nad pripravo jedi, pa bo že dovolj, da kivi uživate kot namizno sadje v teh jesenskih in zimskih mesecih, mogoče pa si boste z njim krepili imunski sistem in vam prehladi ne bodo nagajali. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si. Ph urina ter pomaga pri odpravljanju peska v mehurju. Če kljub terapiji ni izboljšanja, se svetuje tudi Rtg diagnostika in seveda ultrazvočni pregled mehurja, s katerim izločimo morebitne tumorje, ki lahko nastanejo v mehurju. Pri živalih se najpogosteje srečujemo s kronično potekajočimi vnetji mehurja, ki zahtevajo dolgotrajna zdravljenja, ki jih podpiramo z ustreznimi dietami ter nudenjem optimalnih življenjskih pogojev. Vojko Milenkovič, dr. vet. med ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V s 02/ 771 00 82 V vrtu Vrt v listopadu Listje je pričelo odpadati z drevnin, s spravilom vrtnih pridelkov se praznijo vrtne gredice, odcvita še poslednje jesensko cvetje; vrtna narava se odpravlja k zimskemu počitku, vrtnar pa že jesenskim vrtnim opravilom naproti s pripravo vrtne zemlje na prezimitev, jesenskemu sajenju sadnih in okrasnih sadik drevnin in pripravam za naslednjo vrtnarjevo leto. V SADNEM VRTU je meseca novembra, ko so mladike letošnjega prirastka povsem dozorele in olesenele, z dreves odpadlo listje, s čimer se je pričelo obdobje zimskega počitka drevnin, nastopil je čas za sajenje sadnega drevja. Sadne sadike lahko sadimo, dokler ne prične zemlja zmr-zovati. Za sajenje sadnih sadik je priprava zemlje morala biti že opravljena, da se je zemlja za posaditev nove sadike dovolj prezračila. Za posaditev sadne sadike mora biti izkopana dovolj velika sadilna jama, v težji zemlji 2 m premera in 60 cm globine z dodatno za lopato globine prerahljanim dnom, v lažji zemlji pa nekoliko manjša, da vanjo lahko namestimo dovolj zemlje kompostovke ali drugih organskih gnojil ter toliko prostorna, da lahko po njej enakomerno razporedimo korenine, ki se bodo prva leta nemoteno razvijale in rastle. Za gosti nasad na šibkorastočih podlagah in jagodičevje je potrebno zemljo globoko preorati, ker zanje ne zadostuje le izkop sadilne jame, oziroma se v teh vrstah nasadov opravlja čista obdelava tal pod drevesnimi krošnjami ali grmovnicami. Ne glede na sadno vrsto in podlago, drevesni sadiki postavimo drevesni kol kot oporo, ki naj bo postavljen, preden sadiko vsadimo, z utrjenostjo v nerahljano dno sadilne jame. V drevesnicah so že pričeli prodajo sadnih sadik. Ker je sadno drevo rastlina z večletno življenjsko dobo, nabavljamo najkakovostnejše sadike. Napake pri izbiri sadik, njeni kakovosti in sajenju so kasneje nepopravljive. Sadna sadika mora biti opremljena z etiketo o poreklu, vrsti, sorti in podlagi ter pridelovalcu. Pri sajenju sadnega drevja pomnimo in upoštevajmo pregovor: »Kako boš posadil, tako boš bral!« V OKRASNEM VRTU veljajo za sajenje večine vrst okrasnih drevnin in grmovnic enaki napotki kot za sajenje sadnega drevja. Izbor okrasnih drevnin je pestrejši od sadnega ne le po njihovem izgledu, vzgoji in oblikovanju, marveč so zaradi različnega izvora, križanj in žlahtnjenja občutljive na rastišče, kamor jih bomo sadili, od tamkajšnjih talnih in vremenskih razmer. Jesensko sajenje za nekatere vrste okrasnih drevnin ni priporočljivo, ker še niso dobro ukoreninjene in utrjene za morebitne ostrejše zimske vremenske razmere. Posvetujemo se z vrtnarjem oziroma drevesničarjem, ali nam za nabavljeno sadiko svetuje jesensko ali spomladansko sajenje. Pri sajenju smo vselej najbolj pozorni na stanje korenin pri sadiki, da te niso zaradi transporta in slabega skladiščenja, poškodovane in izsušene. V nobenem primeru ne prevažamo sadik na odprtem in z nezavarovanimi koreninami pred vetrom. Korenine vsake rastline so najobčutljivejši organ, ki se na hladnem vetru prehladijo in pomrznejo. Sadike pred sajenjem več ur namakamo v blatni kopeli, ob sajenju pa še obilno zalijemo, če sadimo v suhem vremenu. V ZELENJAVNEM VRTU z gredic pospravimo še poslednje vrtnine, da ne prezorijo in prično razpadati. Z izpraznjenih gredic pospravimo ostanke vrtnin in plevele, ki jih kompostiramo. Gnilih ostankov plodov in od bolezni napadenih delov rastlin ne zakopljemo na grede, marveč jih zakopljemo nekje izven vrtnih gredic. Izpraznjene gredice sedaj globoko prekopljemo, pognojimo z organskimi gnojili, površino pa do spomladi pustimo neporavnano, da jo bolje zdrobi zimska zmrzal. Miran Glušič, ing. agr. 4-Petek 5-Sobota 6-Nedelja 7-Ponedeljek è 8-Torek 9-Sreda 10-Četrtek Je strah pred ptičjo gripo upravičen? 1. del Če se bo ptičja gripa razvila v kaj več kot le grozečo pandemijo, se bo to zgodilo zaradi političnih in gospodarskih interesov?! To tezo podpirajo napačne interpretacije dogajanja s strani medijev, dobički od visoko tveganih in nekoristnih cepiv in popolno zanemarjanje podatkov, ki dokazujejo, da so bile podobne bolezni, kot sta SARS in AIDS, ustvarjene s človeško roko. Bistvena vprašanja, ki si jih moramo zastaviti glede ptičje gripe, so: 1. kako smrtonosna je, 2. kako prenosljiva je, 3. kako ozdravljiva je. Kako smrtonosna je ptičja gripa v resnici? V zadnjih dveh letih naj bi ptičja gripa povzročila smrt 65 ljudi v jugovzhodni Aziji! Na voljo je zelo malo podatkov o teh posameznikih, ki so živeli v okolju, kjer imajo ljudje pogosto oslabljen imunski sistem. Poleg tega so vsi umrli prihajali iz azijskih dežel, kjer je zdravniška oskrba slaba. Naj povem še to, da samo v severni Ameriki letno umre več kot 40.000 ljudi zaradi drugih oblik gripe. Predvsem so to starejše osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Kako prenosljiva je ptičja gripa? Ameriški časnik USA Today (9. oktober 2005) piše, da si evropski urad za zdravje prizadeva obvladati virus (ptičje gripe), ki ni doslej v Evropi okužil še nikogar. Kljub temu naj bi umrlo ali bilo uničenih 140 milijonov ptic, finančne izgube v perutninarstvu pa naj bi presegle 10 milijard ameriških dolarjev. S tem tudi priznava, da virus H5N1 (ptičje gripe) še ni mutiral do te mere, da bi bil kar tako prenosljiv z osebe na osebo. Kako ozdravljiva je ptičja gripa? Časnik USA Today obžaluje, da cepivo proti ptičji gripi še ne obstaja?! Revija BusinessWeek pa poroča, da ameriški senat hiti z nakupom cepiv proti ptičji gripi, v vrednosti okoli 10 milijard ameriških dolarjev. Pri tem pa naj bi javnost morala pozabiti, da se ta strašni virus ptičje gripe H5N1 še nikoli ni prenesel s človeka na človeka in domnevno tudi ne s ptice na človeka.(!?) To pomeni, da se učinkovito cepivo lahko ustvari le z mutacijo tega virusa, s čimer bi se ustvarilo to, česar se svet najbolj boji. Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com Astrolog svetuje Škorpijon - tihi vztrajnež (24. oktobra - 22. novembra) Osmo znamenje zodiaka se imenuje Škorpijon. To so ljudje, ki slovijo po notranji moči, so skrivnostni, zadržani in imajo neznansko moč energije - tako čustvene kot fizične. Tiste prave informacije pa prikrivajo, morda še sami ne vedo, zakaj. Prepričani so, da je včasih bolje biti molčeč in se pridno lotiti nalog, saj se tako pokažejo rezultati. So vodno znamenje, to pa je tista voda, ki dere, tako kot tudi sami derejo skozi življenje. Večkrat so sposobni, da gredo iz ene skrajnosti v drugo, toda nikoli predaleč, kajti meje so že vnaprej skrbno določene. Seveda se pri tem znamenju pojavljajo razni predsodki in stereotipi o maščevalnosti, to je že res, ampak težko odpustijo, kjer sem jim resnično zgodila krivica. Zaradi močnega intuitivnega uvida začutijo ljudi in so vedno lojalni, le kakšen most jim je težko podreti za seboj. Slovijo pa tudi po ljubosumnosti in ne poznajo polovičarstva, na nobenem področju. Za njih polovičarstva ni, lahko bi se reklo, da ljubijo ali sovražijo in vendarle jih življenje uči, da ni črno-belih odtenkov, ampak da je treba vnesti sive. Ko prestopijo ta prag mišljenja, lahko naredijo veliko. Odlikuje jih tudi strast in močno so povezani z vsem, kar nekoliko odstopa, je skrivnostno, mistično in povezano lahko tudi s smrtjo. Pri tem znamenju sta v tem pogledu dve skrajnosti, ali jih to privlači ali pa zelo odbija. Otroci rojeni v tem znamenju so nekaj posebnega in mati moč značaja odkrije že pri mali štručki. Otroka Škorpijona je treba znati opazovati; ko postane tih in vase zaprt, ima v sebi nek problem in že od malih nog je potrebno razviti, da se o problemih govori. Najti pa morajo tudi interesne narave, kajti tako pozabijo na morebitne skrbi. Pri malih in velikih Škorpijonih pa je opaziti globok in trajen spomin. Zelo radi vrtajo po sebi in so odlični pri pridobivanju različnih informacij. Znajo pa se poglobiti in vztrajajo toliko časa, dokler ne dosežejo želenega. Mnogi se najdejo v duhovnosti in jim potem postane to način življenja. V začrtani vsakdan pa morejo vnesti veliko skladnosti in pomembno je, da se sproščajo - lahko v športu, domačih opravilih ali meditaciji. Tihe urice življenja Partnersko življenje je za predstavnike tega znamenja Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. pomembno in nakazano je, da morajo najti partnerja, ki jim je kos, tako v njihovi moči kot tudi energetsko. Partner mora vnesti strast in tako se okrepi zveza, pomembno pa je tudi spolno življenje, saj tako energija življenja teče. Sprva so lojalni in so za srčnega izvoljenca ali izvoljenko pripravljeni narediti vse. Kasneje pa pridejo na vrsto tihe urice življenja, ki so lahko nadvse mučne in prinesejo prepad. Seveda se lahko rešijo s pogovorom in objektivnostjo. Delati morajo na odpuščanju in da svojih problemov ne dajejo v podzavest. Kot starši pa so strogi, po potrebi povzdignejo glas in svojih mnenj nikoli ne spreminjajo. Svoje otroke pa celo življenje ščitijo. Radikalne spremembe - ne hvala Njihov poklic je ljubezen življenja. Karkoli počnejo, so nekoliko tekmovalni, toda imajo dobre rezultate zaradi vztrajnosti. Za čustveno in fizično varnost so pripravljeni trdo delati, ampak so tudi varčni, kajti nikoli ne veš, kdaj rabiš denar. Ozavestiti pa morajo, da je delo Svetovanje za otroke in mladostnike Otroške kvalitete in kvalitete mladostnika Otroci so rojeni z izrednimi kvalitetami. Ob rojstvu se ničesar ne bojijo. Rodijo se le s strahom pred močnimi glasovi in padcem. Otroci se rodijo neobremenjeni. Smejejo se, jočejo, lulajo v hlače, so spontani, izražajo se preprosto in naravno. Ali ste že kdaj videli obremenjenega dojenčka? Vse druge strahove smo jim po vztrajnem prepričevanju in prepovedovanju vcepili odrasli in okolica. Otroci so najbolj brezskrbni in srečni, ko plezajo po drevesih, tekajo po travniku za metulji, v njihovih glavah je vse mogoče. Potem pa se odrasli bojimo, da bodo padli, se poškodovali, naredili kaj narobe ter jim podzavestno vcepimo strah pred novimi izzivi, strah, kaj se bo zgodilo, če ^ Zamislimo si, da smo spet stari 5 let in kaj bi tedaj vse počeli. Ne bi nas bilo strah jutrišnjega dne, ne bi nas bilo strah pred oceno, ki jo bomo dobili, ne bi nas bilo strah pred učiteljico, razredom. Kaj bi tedaj naredili? Bi delali vse tako, kot delamo sedaj? Prav gotovo ne. Več bi si upali, če ne bi bilo strahov v nas. Upali bi nastopati pred ljudmi, upali bi biti najboljši, upali bi podariti punci rožo ^ Zakaj se ne bi za en dan spremenili in odstranili vseh strahov? Kaj bi tedaj storili? Kaj bi lahko spremenili? Dajmo, dovolimo si, pa čeprav samo en dan - naredimo nekaj drugače, naredimo nekaj več, kot delamo drugače. Seveda pa moramo poznati razliko med tem, kaj delamo, da s tem drugim ne povzročimo škode ali drugega prizadenemo. Ravnajmo z drugimi tako, kot želimo, da bi drugi ravnali z nami. V vsakem trenutku moramo vedeti, da smo enkratna bitja. Takšen, kot si ti, ne more biti nihče drug. Si dober, uspešen, čudovit, si enkraten, neponovljiv. Ti si bitje, ki je sposobno ustvariti najboljše ideje, ki se ti porodijo v tvoji glavi. Si sposoben premagati vse ovire, ki so ti prišle na pot. Kaj pa sploh so ovire ali problemi, kot tako radi govorimo? To so samo situacije, v katerih se določen trenutek nahajamo in so se nam pokazale zato, da gremo preko njih, da jim dokažemo, da zmoremo več, da smo Duševno zdravje Prijatelj iz mladosti ali dekle? Tone se je zapletel s sodelavko, kar samo po sebi, ker je še prost, niti ne bi bilo tako narobe, če ne bi bila dekle njegovega najboljšega prijatelja, ki pa svojemu dekletu ni niti najmanj zvest. Že večkrat je zvezo želel prekiniti, saj ne želi izgubiti prijatelja iz mladosti, a še ni zbral dovolj poguma za to. Najbolje bi bilo, tako razmišlja, da bi zamenjal sedanjo službo in sodelavki tudi na tak način dal vedeti, da želi prekiniti zvezo. Naš Tone je torej v situaciji, ko mora odločiti, ali naj se odpove svojemu prijatelju iz mladosti ali dekletu, ki je dekle tega prijatelja. Kar se moralnosti odločitve tiče, ta dilema ni niti tako huda, saj je njegov prijatelj po podatkih sodeč »fičfirič«, ki stalno vara svoje dekle in je očitno neverodostojen in je zato vsaj po mojem mnenju zelo verjetno neverodosto-jen tudi v prijateljskih odnosih. Zato priporočam Tonetu tudi, da razmisli o tem. Tudi dekle, Tonetova sodelavka in prijateljevo dekle, se mi ne zdi najbolj verodostojna, saj bi bilo njeno ravnanje bolj pošteno, če bi svojega fanta zaradi njegovega brezobzirnega varanja pustila in šele nato začela novo partnersko zvezo s Tonetom. Tone se bo seveda odločil sam, toda če hoče pustiti to dekle, je očitno nima rad, pa tudi prijatelju bi lahko že kdaj povedal, kaj si misli o njem. Morda bi bilo najbolje, da prekine tako to partnersko zvezo kot prijateljsko zvezo, menja službo in zaživi novo življenje ter tvori takšne odnose s soljudmi, da mu ne bo potrebno ničesar skrivati in se bati. mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. tisto, ki jim daje tako moč kot energijo. Zelo trpijo, če ostanejo brez dela in morajo biti učinkoviti, najti voljo in poiskati drugo delovno mesto. Radikalne spremembe jim niso ljube in jih le s težavo prebolijo, zato je dobro, da se sami odločijo zanje. Tako je mnogo lažje in potem zopet najdejo moč za novo delo in trud. Občutljivi del telesa pa so spolni organi. Na splošno za krepitev zdravja naredijo, da so športno aktivni. Najti pa morajo tiste interesne dejavnosti, ki jih veselijo in tako nimajo časa za temne misli in potem dobijo voljo do življenja. Ozavestiti morajo, da nobena skrajnost ni dobra in da so srečni, ko najdejo srednjo pot življenja. Tadej Šink, horarni astrolog močnejši od njih. Doma marsikdaj slišiš, kako se starejši pogovarjajo: imamo problem _ Da, res je bil problem, vendar, ko je poteklo nekaj časa, se je ta problem rešil in tedaj ni nihče več govoril o tem, tedaj je bila ovira premagana, odstranjena. Takrat se nam »problem« ni zdel več tako velik. In tako je z vsako stvarjo. Ko je tukaj, pred nami, se nam zdi nepremagljiva, strah je večji od ovire. Ko pa smo jo odstranili, se je ta ovira zdela nepomembna in majhna. Če tako gledamo na stvari, vidimo, da se nam določene situacije ponavljajo iz dneva v dan. Ko smo pred tem, da nas vprašajo, ali pišemo test, smo panični, obremenjeni. Ko test ali spraševanje mine, pa je spet vse dobro. Zakaj ne bi enkrat obrnili delovanja, obnašajmo se, kot, da je spraševanje že za nami, ne bodimo napeti, obremenjeni. Kako bomo reagirali tedaj? Kako se bomo počutili tedaj, ko smo v mislih že dobili dobro oceno? Mislite, da se bo splačalo sekirati in gristi nohte, če pa smo že odpravili spraševanje, če smo že dobili oceno? Ja, vse to je mogoče. Mogoče je vse, kar smo si zamislili v naši glavi. Samo strah moramo odstraniti. Ja, kaj pa je strah? Ali ga lahko vidimo, ga lahko otipamo ali kako drugače zaznamo? Ne, ne vidimo ga. Če ga pa ne vidimo, zakaj mu dajemo tako velik pomen? To, kar ne vidimo, lahko odstranimo, oz. sploh ne obstaja (po nekaterih mišljenjih). Razmišljajte o uspehu, ne o porazu. Misli o slabi oceni nadomestite z mislijo, kako bodo starši veseli, ko boste dobili dobro oceno. Presenetite jih in jim dokažite, da zmorete narediti več. Presenetite sebe in okolico, koliko ste zmožni narediti, če se odrečete strahu. Zamislite si svoj cilj, za katerim greste. V šoli so to morda dobre ocene, morda pa nam bo cilj to, da nas bo pogledala oseba, ki nam je všeč. Svoj cilj spremljajmo. Ne pustimo mu, da nam zbledi, ali da ga nadomesti drugi. Če smo si nekaj zadali, pojdimo za tem. Kako lepo je potem premišljevati, kako se ti je zdelo, da je to nepremagljivo, vendar ti si s svojim vztrajanjem to dosegel. Vsak dan sproti nam je dan, da ga lahko preizkušamo, preverjamo, kako bi bilo, če bi nekaj spremenili. V vsakem trenutku moramo vedeti, da smo prišli na svet zato, da bomo življenje preživeli kolikor se da prijetno in da bomo življenje uživali, ne pa samo preživeli. Naša enkratna osebnost je tukaj zato, da ji je lepo. Med seboj smo lahko prijatelji, lahko si pomagamo ali pa tudi ne. Kaj bomo raje izbrali, sošolca, ki se do nas obnaša, kot da nas ni, ali sošolca, ki je prijazen do vseh? Zamislimo se in tudi sami ravnajmo po tem načelu. Če bomo prijazni do drugih, bodo tudi drugi do nas. Seveda, zmeraj obstajajo izjeme, obstajajo osebe, ki želijo izstopati po svoji nečimrnosti, ki želijo narediti vse narobe, samo da bi jih opazili in da bi bili večji »frajerji«. Pa so res »frajerji« ali so to osebe, ki nimajo samospoštovanja in zato delajo vse, samo da ne bi bilo tako, kot so jih vzgajali starši, učitelji? Ste pomislili, zakaj kljubujejo vsem pravilom, kaj je to, da jim preprečuje, da bi bili dobri? Spet lahko en dan opazujemo dogajanje okrog sebe ter opazujemo »frajerje«, kaj delajo, kako so si pridobili »frajer-stvo«. Ni vse skupaj zlagano, ni vse narejeno? Moramo tudi mi biti takšni, da bi nas opazili? Vem, da nam tega ni potrebno. Lahko smo takšni, kot smo, z vsemi svojimi dobrimi lastnostmi, ki nam olepšajo še tako oblačen dan. Danes je lep, sončen jesenski dan. Ohranimo ga v svojih srcih takšnega, tudi ko ga bodo prekrili oblaki, saj bomo vedeli, kaj se skriva za njimi. Želim vam čim več sonca. Milena Jakopec Vsak teden bomo pisali o drugi temi. Pošljite nam svoje želje, kaj vas zanima, kakšna so vaša gledanja na odraščanje, kaj vas muči, kako se zabavate ^ Lahko nam pošljete kakšno risbico ali pesmico ^ Info Glasbene novice Cilj ustvarjalcev glasbe mora biti ustvariti zmeraj boljše pesmi kot na prejšnjem projektu. Tu se navadno pojavijo mnoga vprašanja, vendar umetnost je ravno v glasbenem dozorevanju, ki vodipo poti navzgor do izboljšanja glasbene kvalitete. Tisti glasbeniki, ki zadovoljijo temu cilju, so po mojem mnenju pravi asi! Kanadska umetnica ALANIS MORISSETIE v zadnjih letih "vegetira" in ubira pota do zdravega načina življenja. Neizbrisen pečat glasbi je rokerica po duši dala že s prvencem Jagged Little Pill, ki ga je pod svojo založniško hišo Maverick vzela sama Madonna. V desetletju ustvarjanja je izvajalka posnela že dovolj materiala za kompilacijo hitov za album Greatest Hits in dodatek k njej je brezhibna obdelava klasike pesmi CRAZY (****), ki jo je nekoč pel Seal in jo je na novo s svojim produkcijskim delom malo spremenil Glen Ballard. KELLY CLARKSON z odraščanjem tudi spreminja poglede na glasbo. Najprej je po zmagi v IV glasbeni oddaji American Idol zapela "lepljivo" popevko A Moment Like You, medtem koje letos povsem spremenila svojo izraznost v rock in takoj so sledili uspehi s hiti Breakaway, Since U Been Gone in Behind These Hazel Eyes. Baladno je usmerjena BECAUSE OF YOU (****), a v njej je pomembno besedilo, iz katerega se da kaj naučiti! Legendarna skupina ROLLING STONES je po sedmih sušnih letih letos končno ponudila novi album A Bigger Bang. Tega je napovedala vrhunska balada Streets Of Love. Dedki rocka dokazujejo, da so še zmeraj v formi v komadu RAIN FALL DOWN (***) in producent Don Was je vključil vanj kar nekaj osvežilnih "eritirajočih" se pihalnih delov! Ameriška zasedba BLACK EYED PEAS je nastala že leta 1990, vendar se je dolga leta prebijala in je končno uspela leta 2003 z uspešnico leta Where Is The Love?. Njihov aktualni izdelek je Monkey Buisness in z njega so sneli že dve uspešnici Don't Phunk With My Heart in Don't Lie. Nedvomno bo tretja uspešnica MY HUMPS (***), ki zveni nekako neobdelano, vendar crunk oziroma umazan r&b prideta do izraza ob rapanju Will Am I-ja in petju Fergie. Genij soul in r&b muzike je R. KELLY, kije v trenutku vzbudil pozornost, ko je vstopil v glasbeni svet s sočno zadevo Sex Me. Sledil je prvi No 1 v ZDA Bump N Grind in največji hit I Believe I Can Fly. Izvajalec se zmeraj znova prilagaja trendom in tako v novi vroči zadevi BURN IT UP (***) med seboj meša sekvence crunk in groovy r&b-ja na grob in svež način. Po smrti izvrstnega pevca Lutherja Vandrossa so mnogi njegovi prijatelji posneli njegove najbolj znane pesmi in jih posadili na zgoščenko So Amazing. Ena najbolj dovršenih priredb je NEVER Too much (****), ki jo je sijajno interpretirala znana MARY J BLIGE. Nemčija je iz dneva v dan vse pomembnejše glasbeno tržišče oziroma se pri njih proda na leto tretje največje število plošč, takoj za ZDA in Veliko Britanijo. Pravi car v Nemčiji je XAVIER NA-IDOO, ki je bil najprej zelo popularen kot solist, v zadnjih dveh letih pa se sodeloval s skupino Sohne Mannheins. Na solo pot se vrača z elegantno in preprosto soul melodijo v skladbi DIESER WEG (****). Jesenje zlati glasbeni čas in tako so se na policah s ploščami v mesecu oktobru pojavili naslednji novi albumi: Piece By Piece -KATIEMELUA, Home - THE CORRS, Wildflower - SHERYL CROW, You Could Have So Much Better - FRANZ FERDINAND, Rock Swings - PAUL ANKA, All The Right Reasons - NICKLEBACK, Singles - NEW ORDER, Libra - TONI BRAXTON, The Trinity - SEAN PAUL, Tailer In More Ways - SUGABABES, As Is Now - PAUL WEL-LER, Life - RICKY MARTIN, Unplugged - ALICIA KEYS, Greatest Hits - MELISSA ETHERIDGE, Their Law - Singles 1990-2005 - PRODIGY, Simplified - SIMPLY RED, Playing The Angel - DEPECHE MODE, On The Horizons - STARSAILOR, A Time 2 Love - STEVIE WONDER, Rockin The Joint - AEROSMITH, No 1's - DESTINY'S CHILD, Thanks For The Memory - American Songbook 4 - ROD STEWART in Intensive Care - ROBBIE WILLIAMS. David Breznik Glasbeni kotiček y'' y jr / r t ' i I ' \ - RobbiàJ ^t^tDGN'T cha - Pussycat Dolls Pussycat Dolls & PRECIOUS - DepecheM 5. HUNG UP - Madonna DGN'T LIE - Black Eyed Peas I'VE GGT A LIFE - Eurythmics .PGN DE REPLAY - Rihann® YGU RAISE ME UP -Westlife Yg/r NUmBeR / sHaKE iTgFF - Mariah Vsak^ sred^ in nedeLii? med 19.1in 2.0. ur^ Kdo je glavni igralec v filmu Legenda o Zorru? Odgovor:. Ki NAGRADNO I M VPRAŠANJE ■ n o Ime reševalca: Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenec prejšnjega tedna je Franc Pernek, Slomškova ul. 20,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) Izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol Odgovore pošljite do torka, 8. novembra, na naslov: fíadio-TednikPtuj, Raičeva 6,2250 (za Info). Tailer In More Ways - Sugababes (2005 - Island - Multimedia) Ob pogledu na Sugababes marsikdo reče "uf"! To je sicer malo težje reči za njihovo glasbo, čeprav je njihov soul, r&b in pop dober in komercialni naboj bo pripomogel k uspehu albuma Tailer In More Ways. Keisha, Mutya in Heidi so na zavidljivi impretacijski ravni, čeravno skozi album ni slišati kaj dosti večglasnega petja. Zanimiva je ekipa, ki so jo "mačke" izbrale za novi projekt, saj so glavni produkcijski možje Dallas Austin, Jany Rockstar in Brian Hig-gins, medtem ko so za glavnino tekstov poskrbeli Dallas Austin, Tricky Stewart, Cathy Dennis in Holly Knight. Veliko ljudi in veliko različnih pristopov je ploščo naredilo pestrejšo, vendar so nekatere pesmi preblede za tako močna imena glasbene industrije. Enajst komadov bi lahko razporedil predvsem po ritmu in iz tega nato tudi po razpoloženju. Težko je bilo najti vrh albuma Tailer In More Ways, vendar menim, da se ta presežek ime- nuje Ugly. Skladba ima "cool" melodijo, v kateri je prisotnih tudi nekaj akustičnih delov, ki jih skozi precej "električno" narejen album manjka. Še več, Ugly je polna presenečenj, še največje pa je delna socialna tematika! Če se malo pošalim, lahko zapišem, da zvočnikom paše Push The Button. Osnova je kar mini kopija Round Round, a je gospod Dallas dodal dovolj enakomernega sladkega popa in r&b-ja in uspeh ni izostal. Pri precej enakomernem ritmu Push The Button ne doseže glasbenega vrha in napetost drži skozi vso pesem, kar je ok! Groba bas linija preseže normalne meje v komadu Gotta Be You. Vprašanje posameznika so normalne meje, vendar je crunk r&b zares preveč umazana podzvrst r&b-ja za mlade dame. Udarnejša zadeva je Red Dress, ob kateri sem se nasmejal ob ženskih besednih igrah. A bo rdeča obleka v redu, ali ^ Malo erotičnega zavajanja je prisotnega v temi Obsession, Filmski kotiček Legenda o Zorru Ljudski junak Zorro se je bojda prvič pojavil leta 1919 v romanu Johnstona McCulleyja z naslovom The Curse Of Ca-pistrano. Zorro velja za prvega zamaskiranega junaka sodobne ameriške fikcije in ščiti navadne ljudi. Ne gre za junaka tipa Superman ali kaj podobnega, saj Zorro kot tak nima nikakršnih posebnih moči in pripomočkov. Ima samo bič, nadpovprečno dobro jezdi in odlično vihti meč. Bori se za pravico, zato ga ljudstvo še kako potrebuje, ker varuje revne in zatirane prebivalce kalifornijskega teritorija pred pohlepnimi zemljiškimi posestniki. Lomilec ženskih src (čeprav še vedno ne vem, zakaj) Antonio Banderas kot legendarni zamaskirani borec za pravico Zorro in vedno usodna Catherine Zeta Jones kot njegova življenjska sopotnica sta tako spet prijela za meče in s svojimi sabljaškimi veščinam (odlično v filmu!) in drugimi akcijskimi triki ustavila zlobneže, ki ogrožajo svet in njunega sina. The Legend of Zorro Akcijska drama Dolžina: 136 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Martin Campbell Scenarij: Alex Kurtzman, Roberto Orci, Ted Elliott, Terry Rossio Igrajo: Antonio Banderas, Catherine Zeta Jones, Rufus Sewell, Nick Chinlund, Adrian Alonso ne glede nato, da je pesem po tempu srednje hitra, ima zanimive preobrate ter je še najbolj usmerjena v čisti pop. Sugaba-bes imajo zmeraj pripravljeno kakšno soul balado, vendar se jim tokrat niso najbolj posrečile v pesmih Follow Me Home (spremlja jo dobra glasbena kulisa), 2 Hearts (preveč skrivnostna pesem za večji uspeh) in Joy Division (sam začetek ima nekaj super kitarskih rifov, vendar pesem nato zbledi v soul povprečje). V kot oziroma v slabši del moram uvrstit Ace Reject, saj pesem po zanimivem reggae uvodu zapluje nazaj v "polizan" pop in It Ain't Easy, v kateri vas čaka prava doza break beata, garaga in crunk r&b-ja. Album Tailer In More Ways bo nedvomno postregel z nekaj svetovnimi hiti, vendar kot celota ne bo spremenil toka soul in r&b glasbe. Razlog so preveč enostavne formule do uspeha, premalo eksperimentiranja in sigurno igranje na komercialno noto. Ze res, da je Push The Button trenutno No 1 kar nekaj vplivnih lestvic, in res je, da ženske iz skupine Sugababes izredno izgledajo, vendar je to še zmeraj premalo razlogov za nakup tega solidnega izdelka. Šolska ocena bi bila slaba trojka! David Breznik Zorro kot film svoj uspeh seveda dolguje ne le sami legendi kot taki, ampak tudi izvrstnima igralcema Antoniu Banderasu in Catherine Zeta Jones ter seveda tematikam, ki so vedno blizu vsem gledalcem: družinsko ljubezen, romantiko, ščepec humorja, ogromno akcije, vendar brez klasičnega nasilja. Campbell celo pravi, da je film pravzaprav romantična akcijska pustolovščina. Film Zorro je bil sicer eden od najprijetnejših filmov ameriškega filmskega poletja pred sedmimi leti, pri čemer je imel takrat s konkurenco res težko delo, saj je bila koncentracija akcije tisto leto res izjemna (Reševanje vojaka Ryana, Armageddon, Smrtonosno orožje 4). Nadaljevanje zgodbe zato ni bilo samo po sebi umevno. Toda da to (hvalabogu, za razliko od mnogih dvojk, trojk in sedmic različnih filmov) ni bil kiks, se boste prepričali v samem filmu. »V bleščečem sončnem zahodu, ki meče rjavo rdeče zlate odtenke na izsušena tla mehiške puščave, iskri vra-nec napne svoje mišice in se kipeče vzpne na zadnje noge, v elegantno črnino oblečeni jezdec z masko preko oči pa zmagovalno vzdigne meč visoko v zrak. Trenutek je popoln, čas se ustavi in tistemu, ki ga gleda, se zasolzijo oči, saj ve, da je svet varen, ko nad njim bdi zakrinkani Zorro,« je odlično opisal nek filmski kritik in zadel v polno. Kajti natančno tako si lahko predstavljamo povzetek vsega skupaj, kar boste v Zorru videli na filmskem platnu. Junak, ki ima namesto nadnaravnih moči zgolj zamaskiran obraz, se (spet) podaja na najbolj nevarno nalogo v svojem življenju. Zgodba se namreč odvija več let po koncu prejšnje pustolovščine. Alejandro, ki še vedno nosi Zorrovo masko in varuje revne in zatirane prebivalce kalifornijskega teritorija pred pohlepnimi zemljiškimi posestniki, in Elena - v prejšnjem filmu sta začela akcijo kot nasprotnika, zdaj pa sta poročena in imata desetletnega sina Joaquina. Načrte, da bi Kalifornija postala 31. država, spodkoplje podla zarota več uglednih posestnikov in poslovnežev. V svojem požrtvovalnem poskusu spodnesti njihove načrte se Zorro znajde CID vabi! v krizi, ki ogrozi njegovo življenje in varnost njegove družine. Sicer pa morda bolj pomembno kot sama zgodba ali pa bolj všečno očem - prizori mečevanja. Nekaj, kar dandanes vidimo le še v muzejih ali si predstavljamo v najgloblji domišljiji, oživi na filmskih platnih v najčistejši obliki. Film je primeren za vso družino. Grega Kavčič Klubski dogodek sezone Jazz koncert zasedbe Samo Šalamon trio, feat. Carlo Derosa & Tyshawn Sorey (ZDA/SLO). Vstopnina 1000 SIT. Dijaki in študentje imajo popust 500 SIT. JESENSKE POČITNICE - Hura, jesenske počitnice! Šport in rekreacija za otroke in mlade v Športni dvorani Mladika. 2. 11.: mali nogomet, hip hop, aerobika 3. 11.: otroški plesi, strelstvo 4. 11.: mini rokomet, rokomet, otroški plesi, veseli direndaj za predšolske otroke 5. 11.: dvoranski hokej, košarka, atletska abeceda 6. 11.: otroške igre Podroben program so prejele vse osnovne in srednje šole. Organizatorja programov sta Športni zavod Ptuj, tel. 787 76 30, in CID Ptuj, tel. 780 55 40. Filmi: Sreda, 2. november, ob 17. uri: Ken Park (Režija: Larry Clark in Ed Lachman * ZDA, 2003 * Ken Park) Četrtek, 3. november, ob 17. uri: Mesto greha (Režija: Michel Gondry * ZDA, 2005 * Sin City) Petek, 4. november, ob 17. uri: Slaba vzgoja (Režija: Pedro Almodovar * Španija, 2004 * La mala education) Glasbene delavnice: Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj od 2. do 5. novembra. Sodeluje 24 mladih glasbenikov, ki igrajo na klavir, kitaro, flavto, bobne, bas kitaro in pojejo. Preventivni programi: 4. in 5. novembra bo v prostorih Centra za socialno delo Ptuj potekal na Ptuju seminar Zeleni ključ, ki ga bo vodil dr. Albert Mrgole. Obravnaval bo preventivo na področju drog, ki lahko poteka v družini. Organizator seminarja je CID Ptuj, podpirata pa ga MO Ptuj in Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve. KONTAKT Dosegljivi smo na tel. 780 55 40 in GSM 041 604 778. Informacije so tudi na spletni strani www.cid.si. SPLETNA KAVARNA in INFO CENTER sta odprta vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: plastenka, reklamant, stremenar, trop, Saba, Apapa, EN, Usora, Ans, posel, rja, Ba, šklopotanje, slatina, praded, jež, pojitev, lU, grad, analist, KM, Chloe, panj, osi, Nica, Akorta, ujetje, Einor, RI, šek, TA, Ekk, Rzav. Ugankarski slovarček: ACAP = kamerunska tiskovna agencija; CSOM = madžarski šahovski velemojster (Istvan, 1940-); IKONEN = finski skladatelj (Lauri, 1888-1966); STEUER = nemški arheolog (Heiko, 1939-); TAIB = muslimansko moško ime; TEHANT = predstojnik dekanije, dekan (star.); TOD = mesto ob Nilu blizu Luksorja; TREPAL = slovenski skladatelj (Anton, 1842-1894); UNKAPATI = belobradi gibon, tudi unka. Zanimivosti Kate Moss zapustila kliniko London (STA/AP) - Britanska manekenka Kate Moss je zapustila rehabilitacijski center v Arizoni, kjer se je zdravila zaradi odvisnosti od kokaina, so sporočili iz njene modne agencije Storm. Kot so sporočili, je 31-letna Mossova kliniko Meadows zapustila v začetku tedna, še vedno pa je v ZDA, kjer preživlja čas s svojimi prijatelji. Mossova je po objavi fotografij, na katerih se vidi, da uživa kokain, izgubila pogodbe s švedsko tekstilno verigo Hennes andMauritz ter kozmetičnima hišama Burberry in Chanel. Sporne fotografije je septembra objavil britanski tabloid Daily Mirror. Vsak četrti pes v Veliki Britaniji pod stresom London (STA/Tanjug) - Več kot četrtina štiri-nožcev v Veliki Britaniji živi pod stresom, podobno kot njihovi z delom preobremenjeni lastniki, tretjina pa jih trpi za pogostimi prebavnimi motnjami, kot so bruhanje in driske. Vse to pa naj bi bila posledica zanemarjanja, je pokazala nedavno objavljena študije. »Psi so zelo občutljivi na razpoloženja svojih lastnikov in čutijo njihovo žalost, bolezen ali stresno stanje,« je dejal Chris Price, prvi mož neke zavarovalniške družbe, specializirane za hišne ljubljenčke. Od 1100 lastnikov psov, ki so sodelovali v raziskavi, jih je 26 odstotkov izjavilo, da njihovi štirinožni prijatelji trpijo za stresom, 53 odstotkov pa jih je tudi svoja življenja opisalo kot zelo stresna. Več kot polovica vprašanih tudi meni, da preživijo premalo časa s svojim hišnim ljubljenčkom. »Število ljudi, ki živijo sami se je v zadnjih 20 letih drastično povečalo. Ljudje so preobremenjeni in delajo po cel dan. Psi pa so družabna bitja, ki potrebujejo družbo ljudi ali drugih živali. Če tega ni, se negativne posledice odražajo na njihovo duševno zdravje,« je pojasnil nek aktivist za zaščito hišnih ljubljencev. Grški milijarder novi fant Paris Hilton Atene (STA/Hina) - Paris Hilton, milijonarka in naslednica hotelske verige Hilton, je očitno vrgla oko na mlade in bogate Grke, saj jo po končani zvezi s Parisom Latsisom sedaj videvajo v družbi s Stavrosom Niarchosom. 20-letni Stavros je sicer štiri leta mlajši od Paris in znan po zvezi z Mary Kate Olsen, kateri naj bi ga Hiltonova speljala. Čeprav je Paris Hilton še do nedavnega po razpadli vezi z Latsisom izjavljala, da obožuje svojo znova pridobljeno svobodo, pa se je z novim fantom že pokazala v javnosti, in sicer na neki modni reviji v Hollywoodu. Gwyneth Paltrow znova noseča London (STA/Tanjug) - Mlada ameriška igralka Gwyneth Paltrow je nedavno potrdila govorice, da je noseča. To je storila tudi dokaj teatralično, ko se je med novinarsko konferenco ob promociji njenega najnovejšega filma Proof z Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi potrepljala po trebuščku in izjavila: »V tej dvorani sta dva Paltrowa«. Govorice o njeni nosečnosti so sicer krožile že nekaj dni. Njena mati Blyth Daner je namreč pred dnevi priznala, da bo kmalu znova postala babica. Po drugi strani pa je oče Chris Martin, pevec britanske rock skupine Coldplay, samo dejal, da so očitno vsi bolje informirani od njega. Gwyneth Paltrow in Chris Martin sicer že imata 16-mesečno hčerkico Apple. Poročila sta se decembra 2003. Za malo smeha Lovska koča Pozimi gresta dva friš-na zaljubljenca v osamljeno lovsko kočo v zasneženi divjini za cel teden ... Drv je bolj malo, je pa cela skladovnica hlodov ob zidu, žaga in sekira ... Tip pljune v roke in začne žagat in cepit drva... Po dveh urah pride noter: "Draga, tak mraz je, da mi bojo odpadle roke!" Ona: "No, položi mi jih med stegna, pa ti jih pogrejem..." In tip s pogretimi rokami junaško nazaj s sekiro nad tnala. Po dveh urah spet jamra, da mu zmrzujejo roke. Ona vzdihne: "No, daj mi jih spet med stegna, pa bojo tople..." Tip si jih pogreje in spet odkoraka na delo. In čez dve uri ista štorija, prikoraka notri in si drgne roke ... Ona ga pa prav milo, otožno pogleda: "Dragi, a v ušesa te pa nič ne zebe???" Tri želje Tri blondinke ujamejo zlato ribico. Ribica jih prosi naj jo vrnejo v reko in vsaki bo izpolnila eno željo. Res jo spustijo. Prva bjonda si zaželi rokav-čke, da bi lahko preplavala reko. Ribica ji željo izpolni, deklica začne plavati, a se na pol poti utopi. Druga je hotela obroč, dobi ga, a žal se tudi ona na tričetrt poti utopi. Tretja pa si je zaželela rjave lase tudi njej je ribica ugodila. In ker deklica ni bila več blo-dinka se je odločila, da gre kar čez most! Čarovnik in papagaj Velika čezoceanka pluje čez ocean. Na njej je čarovnik, ki ve samo 20 trikov, saj jih več ne potrebuje, ker se gosti menjajo vsak teden. Kmalu si kapitan kupi papagaja, ki strašno rad gleda čarovniške trike. V kratkem času se papagaj nauči vseh čarovniških trikov. Toda na potovanju se ladja potopi in preživita le čarovnik in papagaj. Tri dni se gledata, nakar papagaj za-kriči :"STARI, VDAM SE...KAM SI SKRIL LADJO?!" RADIOPTUJ 89,8-98,2-IO-^ISmhz PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 5. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje). NEDELJA, 6. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje). PONEDELJEK, 7. novembra: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Luk- man - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 8. novembra: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 PoroSla radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). SREDA, 9. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). ČETRTEK, 10. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PETEK, 11. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si začutili, Horoskop OVEN Na delovnem mestu je pred vami težek teden, napetost bo še naraščala, vi pa boste v nevarnosti, da vam popustijo živci. Predvsem se pripravite na povečano količino dela in vse večje zahteve nadrejenih ali poslovnih partnerjev. Lepo bo v ljubezenski zvezi. BIK Pred vami je zelo prijeten in prisrčen teden predvsem glede ljubezni, saj vas bo ves teden grela zvezda Venera. V službi boste uspešni in napredni, čeprav ne boste imeli ravno v izobilju energije. Končno boste s kreditom uredili svoje finance. DVOJČKA Napetost v službi bo občutiti v zraku, saj se bodo pojavljale neugodne vesti, krifike ali pa samo opravljive čenče. V taki situaciji je za vas najbolje, da se potrudite, da ste kar najbolje zbrani. Bodite previdni v nedeljo, saj bo bolj stresno, kot bo videti. RAK Teden, ki je pred vami, izkoristite za delo in doseganje drznih ciljev, saj boste v sebi ste močni, odločnejši, predvsem podjetni. V sebi boste začutili nesluteno energijo, ljubezen se bo samo poglobila, samski Raki pa bodo imeli kratko in vroče razmerje. LEV Na delovnem področju vam bodo ponudili napredovanje, ampak le če se boste odločili za nadaljnje šolanje, kar pa vam ne bi smelo delati problemov, saj boste vse skupaj zmogli. V torek bo stresno v službi, v četrtek pa boste romantični. DEVICA temu da ste na začetku razmišljali, da boste sami uspeli v novem projektu, boste v tem tednu ugotovili, da je nujno vključiti v te svoje načrte in projekt tudi sodelavce in poslovne partnerje. Pomagali vam bodo s svojim znanjem, ki se bo lepo dopolnjevalo. TEHTNICA V dneh, ki prihajajo, boste v precepu. Namesto ljubosumja in nezaupanja izberite akcijo. Potrudite se za lepši videz in izgubljena samozavest se bo zelo hitro vrnila in z njo tudi razumevanje v zvezi. Najlepše se boste imeli v soboto. ŠKORPIJON Pred vami je pomemben teden predvsem na poslovnem področju, saj boste začeli nove projekte nove dogovore. Izkoristite predvsem dneve do ponedeljka, pozneje pa se varujte negativnih misli in depresivnih čustev. STRELEC V teh dneh boste ponosni na vse, kar boste dosegli, toda nekdo v vaši poslovni bližini vam bo nasprotoval in vas silil, da delate stvari in zadeve, ki niso na vašem nivoju, kar pa vam nikakor ne bo všeč. S prepirom ne boste nič dosegli. Bodite previdni v soboto. KOZOROG Vaša pozornost v teh dneh bo usmerjena v poslovne zadeve. Največ boste dosegli v sodelovanju z drugimi poslovnimi partnerji. Četrtek izkoristite za poslovne dogovore in ugovore, v torek pa boste zelo romantični. VODNAR Glede komunikacije in transportnih poslov bodo v tem tednu težave. Največ živčne napetosti boste občutili v soboto in nedeljo, v sredo pa se bodo težave že umirile in vi se boste lahko sprostili. V ljubezenski zvezi bodite previdni, ker vam preti prepir. RIBI Teden, ki je pred vami, bo v znamenju ljubezni. Dnevi bodo romantični kot še nikoli. V soboto vam bo prelepo, pozneje pa boste nostalgično razmišljali o ljubljeni osebi. Če boste želeli na poslu urediti vse zadeve, ki jih morate, se morate osamiti, da boste imeli mir. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz Ormož • Bogat oktober tudi v vrtcu Povabili so tudi starše V ormoškem vrtcu so izvedli v minulem mesecu bogat program, v katerem so se ukvarjali z jesenskimi temami, plodovi in opravili, delček aktivnosti pa so namenili tudi tednu otroka. V teh dneh so povabili tudi starše, da sodelujejo pri najrazličnejših aktivnostih, in odziv je bil, po besedah vodje ormoške enote vrtca Slavice Kolarič, zelo dober. Starejše skupine so se skupaj s starši odpravile na pohode, eden takšnih je bil v Litmerk, kjer so si na turistični kmetiji otroci z navdušenjem ogledali jelene. Mlajši otroci pa so s starši ustvarjali iz poljskih pridelkov, sadja in drugih naravnih materialov v najrazličnejših delavnicah v prostorih vrtca. Aktivnosti so načrtovali za določen dan, ko je bilo tudi navzven vidno, da se vrtcu nekaj dogaja. Edino dejavnosti na prostem so zaradi slabega vremena morali preložiti. Starši na delavnice radi pridejo, težave so edino s časom. Slavica Kolarič pravi, da aktivnosti izvajajo ob 14.30 ali 15. uri, saj mlajši otroci ne vzdržijo do poznega popoldneva. Takšen termin pa je za marsikaterega starša zelo neugoden, nekateri si pomaga- jo celo z dopustom. Te dni je v vrtcu potekala tudi tržnica, ki je za otroke vsako leto posebno doživetje. V vrtec so prinesli sadje, ga skupaj razvrstili po mizah, izdelali barvni denar, s katerim je bilo mogoče kupiti sadje določene barve in trgovanje se je lahko začelo. Iz poljskih pridelkov so skupaj naredili tetko Jesen, vsaka skupina pa se je tudi Foto: arhiv vrtca Na tržnici je potekaio živahno trgovanje. Triatlon • Pol ironman Mljet 2005 Tri ptujske medalje na Mljetu Mednarodnega triatlona na razdalji pol ironman na Mljetu v začetku oktobra se je udeležila četverica Ptujčanov, vsi pa so kot rekreativci posegli po visokih uvrstitvah. Najboljši je bil Brane Komel, ki je osvojil skupno 40. mesto, v svoji kategoriji veteranov I. je bil tretji. Šest mest za njim se je uvrstil najiz-kušenejši med njimi Rado Ači-movič, ki je v kategoriji veteranov III. osvojil srebrno medaljo, Zoran Malovič pa je bil 48. in v svoji kategoriji Senior II. dvanajsti. Damir Lovenjak je v ekipi ŠD Sokol s Hočevarjem in Rejcem kot kolesar nastopil v štafeti, ki je bila na koncu druga. Triatlon na Mljetu velja za enega najzahtevnejših, saj se proga na kolesu in teku venomer vzpenja in spušča, zato je bilo precej odstopov, mnogi pa so nastop zaradi nepripravljenosti odpovedali. Tekmovalci so morali premagati razdaljo 1900 m v plavanju, 80 km na kolesu (z več kot 2000 m višinske razlike) in 20 km v teku, dodatno pa so zadnjo disciplino začinile še stopnice, po katerih so tekmovalci pretekli 2 km. Za Komela je bil do sedaj to najdaljši triatlon: "Z rezultatom sem zelo zadovoljen, ta uvrstitev pa mi več pomeni kot medalja na državnem prvenstvu. Za prvi cilj sezone sem se zelo dobro pripravil, tudi psihično, kar se pozna na rezultatu. Oba z Zoranom sva dobesedno Zoran Maiovič, Rado Ačimovič in Brane Komei na Mijetu srkala bogate izkušnje Rada Ačimoviča, ki nama bodo prav prišle v prihodnje." Ačimovič je v cilj pritekel šest minut za Komelom in se le za las spustil pod magično mejo šestih ur. Pred zadnjo menjavo mu je kazalo še boljše. "Na kolesu sem izgubil pokrovček plastenke s pijačo, posledice dehidracije pa sem začutil šele na teku, zaradi česar sem nekaj kilometrov prehodil. Kljub temu sem z rezultatom zelo zadovoljen, se pa mislim tekme udeležiti tudi drugo leto, saj je kljub težavnosti ena najlepših na tej razdalji." Dvakratni udeleženec najbolj cenjenega Ironman tia-tlona na Havajih se v prihodnje loteva športa malce drugače: "Na najdaljši razdalji sem imel v zadnjem času precej težav, zato se bom v naslednjih nekaj letih bolj posvetil olimpijskemu in sprint triatlonu. Rad bi se malce spočil, se pa na Ironman še zagotovo vrnem." Novo sezono že načrtuje tudi Komel: "Po krajšem premoru bom začel z bazičnimi pripravami, prva preizkušnja bo verjetno šele ptujski triatlon. Za boljše rezultate bo predvsem potrebno kupiti nekaj kolesarske opreme, ki je precej draga, s pomočjo trenerja bom skušal izboljšati tudi plavalno tehniko. Dobre rezultate bi rad dosegal predvsem na mednarodnih tekmovanjih na razdaljah pol ironman in na še pol krajših olimpijskih tiratlonih." UG pogovarjala o darovih jeseni. V lepem vremenu so izvedli tudi več orientacijskih pohodov v gozd, kjer so si ogledali plodove, nabirali kostanj in pripravili kostanjev piknik, na katerem so poskusili tudi pečena jabolka. Skupno so pripravili tudi trgatev lastnih brajd, ki so jih obrale vzgojiteljice, otroci pa so v svojih vedrcih grozdje odnesli v stiskalnico. Pri sprehodih po mestu pa so opazili, da so iz Ormoža izginili klopot-ci, ostal je le še eden. Starejši otroci so mlajšim predstavili tudi kmečka opravila, mlajši pa so se odpravili še na kmetijo. Vsako dejavnost je spremljala glasba in rajanje, pozabili pa niso niti na šport. V pester oktobrski program so vključili tudi obisk policista, s katerim so v obliki plakatov tudi starše skupaj opozorili na varnost v prometu. Oktober je bil tudi mesec dobrot, saj so otroci uživali v slastnih plodovih. Pekli so grozdno pogačo, izdelali sadna nabodala, grozdni sok, marmelado, kompot, sadje pa so tudi posušili. Zadnji teden oktobra so za 136 otrok na programu le še sprostitvene dejavnosti. Otroci so razdeljeni v 10 skupin. Razen ene skupine, ki je na lokaciji OŠ Stanka Vraza, kjer koristijo tudi telovadnico, imajo dovolj prostora. Od letos imajo tudi zaposleni svoj prostor za sestanke in prehrano. V vrtec lahko vpišejo še 20 otrok, tako da pravilnika o prednosti pri sprejemu še niso uporabljali. Vsaka skupina od letos pred igralnico za starše pripravi tedenski načrt dela. Na ta način lahko starši spremljajo aktivnosti in so seznanjeni, kaj otroci potrebujejo oziroma kašno obleko oziroma obutev potrebujejo za posamezno dejavnost. viki klemenčič ivanuša Ekonomska šola Ptuj Mednarodno športno srečanje ekonomskih šol ob 45-letnici Ekonomske šole Ptuj Ekonomska šola Ptuj je ob 45-letnici organizirala tudi športne turnirje v odbojki za dekleta in v malem nogometu za fante. Na odbojkarskem turnirju so nastopile ekipe Ekonomske šole Ptuj, Ekonomske šole Zagreb in HLW/BFW Mureck. Za domačo ekipo so nastopile: Patricija Kekec, Polona Škre-blin, Dolores Ljubec, Lea Kos, Maja Klajžer, Brigita Kukovec, Janja Donaj, Lucija Obran, Ines Gašparič, Sabina Puklavec, Sandra Bezjak in Maja Lipovnik. Vodja ekipe Jakob Rajh. Rezultati: Ek. šola Ptuj - Ek. šola Zagreb 0:2 (10:15, 10:15), Ek. šola Zagreb -HLW/BFW Mureck 2:0 (15:6, 15:6), Ek. šola Ptuj - HLW/BFW Mureck 2:0 (15:6, 15:9) Vrstni red: 1. Ek. šola Zagreb, 2. Ek. šola Ptuj, 3. HLW/ BFW Mureck Tudi na nogometnem turnirju za fante so nastopile omenjene ekonomske šole. Za domačo ekipo Ekonomske šole Ptuj so nastopili: Jani Druzovič, Martin Vilčnič, Grega Hebar, Damir Zagoršek, Jure Horvat, Rok Pernat, Damir Cin-gesar, Robert Bratkovič, Denis Belšak, Mario Lici. Rezultati: Ek. šola Ptuj - HLW/BFW Mureck 6:0, HLW/ BFW Mureck - Ek. šola Zagreb 0:10, Ek. šola Ptuj - Ek. šola Zagreb 4:0 Vrstni red: 1. Ptuj, 2. Zagreb, 3. HLW/BFW Mureck V obeh tekmovanjih so ob odlični organizaciji učenci vseh šol pokazali odlično znanje na športnem področju in polna dvorana Center je marsikatero dobro potezo, katerih ni manjkalo, nagradila z bučnim aplavzom. Dobro sta se odrezali tudi ekipi Ekonomske šole Ptuj, saj je v odbojki zasedla 2. mesto, nogometaši pa so suvereno opravili z obema nasprotniko- ma. Andrej Cuš Udeleženci športnega tekmovanja ob 45-ietnici Ekonomske šoie Ptuj Sobetinci • Lovska družina Veterani so trgali koruzo Ker se bliža zimski čas, so tako kot kmetje za spravilo pridelka poskrbeli tudi lovci. V lovski družini (LD) Markovci pa so letos pri spravilu koruze pomagali tudi lovski veterani. "LD Markovci ima v lasti in najemu skupno dva hektarja obdelovalnih površin. Na teh njivah gojimo koruzo in ostale poljščine, ki jih čez zimo potrebujemo za krmljenje divjadi. Nekaj pridelka pustimo kar na polju, da si ga divjad izkoplje izpod snega. Kar pa se tiče koruze, smo jo večji del potrgali stojno, nekaj pa je potrgamo tudi ročno in steblovje pustimo na rasti, da ima divjad pozimi zavetje," je pojasnil starešina LD Markovci Viktor Cvetko in dodal, da za zimo za krmljenje divjadi potrebujejo 10 do 15 ton koruze in ostalega zrnja. Čeprav so člani te lovske družine, ki so stari nad 65 let, po statutu obveznih delovnih ur oproščeni, pa so se na pobudo Janeza Horvata odločili, da pri delu priskočijo na pomoč mlajšim lovskim kolegom. Te geste je bil zelo vesel tudi starešina Cvetko, ki je še povedal, da morajo člani njihove lovske družine med letom skupno zbrati 25 ur prostovoljnega dela v korist lovske družine. Mojca Zemljarič Tudi veterani iovske družine Markovci so se iotiii jesenskega spraviia koruze, čeprav jim tega giede na statut iovske družine ne bi biio treba. FOTO: MZ Knjiga meseca Dan Brown: Da Vincijeva šifra Pred kratkim sem stal v dolgi vrsti v ptujski knjižnici in stranka pred menoj je povpraševala po dveh naslovih zdaj izjemno priljubljenega in branega avtorja Dana Browna, ki je napisal veliki svetovni uspešnici Da Vincijevo šifro ter Angeli in demoni. Pa sem se vprašal, kaj je tako posebnega, enkratnega v tej knjigi, ki je doživela toliko natisov, tako visoko naklado, ki si jo bralci v knjižnici sposojajo in nanjo čakajo tudi več kakor pol leta. Literarno je knjiga nedvomno šibka, saj ne gradi na temelju literarno-estetskega učinka, tudi jezikovno je skromna, stil je nezapleten, skromen in ne razodeva posebnih dosežkov. Moč te knjige se torej skriva nekje drugje, če odštejemo, da je za uspeh kriva tudi odlična promocija - reklama pa danes tako in tako pomeni bistveno potezo tudi na področju prodaje knjig. Kritika je deljena. To je knjiga, kije vsekakor nagubala literarni »tepih« po vsem svetu. Eni sojo popljuvali do konca, drugi jo hvalijo in jo primerjajo celo z romani, kot sta Zločin kazen ali klasične zgodbe Agathe Christi. Dva ekstrema torej, ki pa sama po sebi ne povesta nič, dokler se ne dotaknemo najmočnejšega pola - fabule in zunanje oblike. Fabulo pospremi pisatelj s sila nenavadno izjavo, vajeni smo namreč njene nasprotne različice: »Vsi opisi umetniških del, arhitekture, dokumentov in skrivnih obredov v tem romanu so točni.« Pisatelj si prav pogumno razkrije hrbet in postavi glavo na strelišče, zakaj tema, ki jo obravnava, je zelo »nevarna«. Ruši tradicionalno poznavanje Jezusovega življenja in s tem lomi celotno versko filozofijo, vezano nanj. Da je bil Jezus v resnici poročen, da na sliki znamenite Zadnje večerje sploh ni dvanajst apostolov oz. je eden od njih Marija Magdalena, ki naj bi bila njegova žena, in nazadnje še odkritje svetega grala. Bralca pritegne mračno in skrivnostno zaledje, številna spoznanja, ki jih je že ali jih na novo odkrije. Zgodba tako odkriva in odpira na vsakem koraku, vendar spet kaj zapre. Z bralcem se pisatelj igra, ga vodi po slepih ulicah, ga zavaja. Zgodba je tudi premišljeno zgrajena, saj gre za zelo kratka, nasekana poglavja, ki hitro menjujejo dve ali celo tri osnovne scene, ki so najprej oddaljene, nato pa se geografsko in tudi psihološko zlijejo v eno - iskanje grala. Iskanje tega, kar smo in česar nimamo, pa je vendar ves čas tu. Prisotno. Pisatelja tako ne zanima kaj preveč usoda glavnih dveh junakov Sophie Neveu in Roberta Langdona, temveč njuna povezanost z zgodovinskim, socialnim in kriminalnim zaledjem, ki nas vodijo navsezadnje po nas samih. Ta epska izgubljenost, bitka v nevarnem svetu pa človeka sili v branje tovrstnih knjig. Knjiga torej, od katere v umetniškem smislu ne bo miselnega potresa ali literarno-estetske vzhičenosti, lahko pa je odlična zabava in kratkočasje, tako za preprostejše bralce kot tudi za leposlovne sladokusce! David Bedrač Literarno kolo • Franček Bohanec - 2 Ko naslov postane nekaj vec Nič ne preseneCa, da so prav ljubezenske novele najbolj brane. Tematika paC precej odtehta in tu ni nič drugače. Bohanec se dokaj drži novelistične zgradbe, na ozadje »lepi« literarne junake. Njihovo psihologijo prikazuje tenkočutno in s posebnim občutkom, to je pravzaprav posebnost vseh pisateljev in pesnikov, ki so imeli še eno strašno vmesno postajo svojega življenja, to je vojno. Občutje vojne je vsekakor zarezalo in zaznamovalo. Posledično so bolj cenili, spoštovali, obenem pa so podvomili v človeka in spoznali, česa je to razumsko, čustveno in inteligentno bitje zmožno. Iz njihovih del odseva življenje v posebnih tonih, od skrajnega mraka in tesnobe do skrajnega občutenja ljubezni in čaščenja. Bohanec je tu spet precej povezan s Potrčem. Prav to je tudi vzrok, zakaj sem v literarno kolo umestil človeka, ki ne živi na Ptuju in ki se je rodil v sicer nekoliko bolj oddaljenem Sv. Miklavžu. Pa vendar je bil tudi kulturno povezan z našimi kraji, nanje pa se je navezoval tudi snovno in vsebinsko, pa tudi s širšega geografskega vidika ga lahko mirno zavrtimo in ujamemo v kolo. Novele, ki postavljajo v ospredje ljubezen, so svojevrstna študija, je plavanje po lastnem hrepenenju, o tem, kako hrepenenje gori, pa tudi ugasne. Franček predstavi ljubezen obojepolno. Kot težko in kot lepo čustvo, kot čustvo, ki je v resnici odnos vsaj med dvema človekoma. Odnos, ki vodi ali zavira, omrtviči. Bistveno je, da njegovi liki tako dosledno prisluškujejo notranjemu glasu. Ta je pri enih glas razuma, pri drugih je to čustveni krč. In potem se ljudje lovimo, spo- padamo, objemamo, padamo ^ Pravzaprav je tako v vseh njegovih novelah, ne le teh, ki so najbolj brane. Frančka pa zanimajo še drugi družbeni procesi: je vsekakor družbeno zelo angažiran, kritičen - opazuje, brska in vztrajno zapisuje. Dotik romanov nam razodene zanimiva spoznanja. Njegovi prvi roman je Stopa in reka, ki je izšel leta 1933. Naslov je pri Frančku tista prvina, ki nima le namena učinka pritegniti, poklicati bralca k sebi, ampak že v veliki meri pokaže, o čem in kako bo tekla zgodba, seveda če Frančkov opus poznamo podrobneje. Motiv reke ima v tem romanu temeljni pomen. Čeprav se ne oddalji kaj veliko od simbola, ki pomeni pot skozi življenje, ki je lahko umirjeno in srečno ali razdrobljeno, boleče, nemirno. Prav taka je reka: spremenljiva, včasih bistra in prijazna, drugič blatna, deroča, s prestopanjem bregov ruši vse in vsakogar. Moč narave, ki se ji človek v svoji stiski ne more zoperstaviti, je tako značilna socialnorealistič-na prvina. Človek v nasprotju z zemljo, ki mu rodi, a tudi vzame. Tema, ki je ob nizu naravnih katastrof širokega obsega, ki smo jim vsak dan priča, še kako aktualna! Druga dva romana imata v naslovu nekaj, kar je povezano s pticami, ki v literarni zgodovini prav tako predstavljajo več nasprotnih simbolov, odvisno od sobesedila. Tako je lahko ptica svobodno bitje, ki diha in jadra med oblaki, lahko je črna prinašalka smrti in bolezni. Še bolj kot naslov romana iz leta 1995 Kanje, je nazoren naslov Razdrta gnezda, romana, ki je izšel leta 1995. Gnezdo je tudi v tem naslovu nedvomno močan simbol. Majhni ptiči, ki so nekje varno na drevesu; gnezdo, ta topel in varen prostor, pa lahko ujme ali sovražniki ptic tudi razdrejo. Prav to se v romanu tudi zgodi. Še pomembnejši dokument časa so njegovi eseji, s katerimi je po svoje označeval čas, v katerem je živel in odraščal, predvsem pa je bil vztrajni popisovalec in opazovalec kulturnega dogajanja. Če želimo dobiti določeno sliko, če se hočemo spoznati z literarnim dogajanjem tistega časa, potem je poseg v njegove eseje nujen. Pravzaprav se tematsko njegovi eseji gibljejo po dveh poteh - to je označevanje literarnega dogajanja in njenih akterjev ter opazovanje skozi oči publicista nase in na svet, ki ga obdaja. K prvim bi tako lahko šteli zlasti zbirko esejev Literarni paberki, ki so izšli leta 1996 in že omenjeni oris Potrčevega življenja. Vrednost njegovih esejev je, da niso vselej zapisani po najstrožji liniji. Esejist si namreč dovoli ustaljeno obliko tudi razdreti in v vsebino dodaja povsem osebne točke. Osebno, intimno je seveda značilnost esejev, vendar je ta pri Bohancu posebna, ker iz njegovih esejev kar puhti sok življenja in občudovanja. Posebna študija je tudi drugi sklop, druga pot, na kateri so ti, bolj objektivni eseji. Ker je spoznal delo novinarja tudi praktično, je znal dobro ločiti med obema svetovoma - biti pisatelj in biti novinar. Da je v prvi mnogo več svobode, v drugi pa več odgovornosti, čeprav je s slednjo vstopal pred vsakega bralca ne glede na vrsto besedila, bodisi literarnih del bodisi publicističnih. Novinarsko pot je tako doživljal kot podstat, kjer sta v ospredju aktualnost in objektivnost, beletristika pa mu omogoča še mnogo več. Vse to lahko predstavi skozi ljudi, literarne like, skozi zgodbo, ki s tega stališča bolj pritegne. Drugi sklop tako najbolj označuje esej Življenje publicista, ki je izšel leta 1998. In tudi tukaj je jasno, kaj je Franček zajel, o čem je pisal. Spet se srečamo z že znanim, da so njegovi naslovi nekaj posebnega, saj niso zgolj zato, da pritegnejo, ampak tudi razodevajo. In tega se je dosledno ves čas držal. Naslov je zanj izjemnega pomena, naslov označuje, nas postavi in umesti, zapira in hkrati odpre: naslov postane nekaj več. Vsekakor je Bohanec literarna figura, ki je ne gre prezreti, ki nam ostaja blizu, a hkrati dovolj daleč, da se splača seči po kakšni njegovih knjig in zaznati občutek po nekoč, po času, ko pojmov človek, zemlja in nebo še ni bilo v plastičnih vrečkah in ko je imela voda drugačno barvo in vonj. David Bedrač Beseda najmlajših Nace Zavrtanik tudi rad pesni Nace Zavrtanik, učenec OŠ Ljudski vrt, je letos postal petošolec. Posebej se je izkazal v lanskem šolskem letu, ko je prejel kar dve nagradi - nagrado Mihčevega festivala na področju otroškega pesništva in se uvrstil med pet najboljših mladih recitatorjev v Sloveniji, za nagrado pa se bo novembra udeležil še podobnega mednarodnega srečanja na Hrvaškem, kjer je izbran tudi za nastop. Nace, v šoli si priden učenec, saj imaš same petice. Ali imaš vendarle katerega od predmetov še posebej rad? Ja, matematiko. Zakaj pa matematiko? Ker sem moraš naučiti postopka in potem lahko rešiš vse Nace Zavratnik v akciji na podoben način. S čim pa se ukvarjaš v prostem času, kadar nisi v šoli? Ukvarjam se tudi z rokometom in tenisom. Rad pa poprimeš tudi za pisalo in napišeš kakšno pesem. Kdaj in kje ponavadi pišeš? Ja, res pišem pesmi. Ponavadi zvečer, za prostor pa mi je vseeno. Lani si se preizkusil tudi na Mihčevem festivalu. Kaj se ti je vtisnilo v spomin? Ko sem se rokoval z županom. S katero pesmijo pa si se uvrstil med najboljše? S pesmijo Upanje, ki sem jo napisal za knjigo v četrtem razredu. Dobil si nagrado Mihče-vega festivala za pesmi. Kaj ti pomeni ta nagrada? Dobil sem knjigo, ki pa je še nisem prelistal, saj je še vedno lepo zapakirana za spomin. Dobro pa si se odrezal tudi kot recitator na Župančičevi frulici, kjer si dosegel uvrstitev med pet najboljših v državi. Kako je bilo nastopati med toliko starejšimi učenci, ki so tudi tekmovali? Najprej me je bilo malo strah, ko sem stopil na oder, pa mi je šlo kar gladko. Kako si se pripravljal? Večkrat sem vadil doma. Predstavljal sem si, da me gleda občinstvo, pa večkrat sem ponavljal! In zdaj te čaka še prireditev na Hrvaškem, kjer boš nastopil v Reki in v Zagrebu. Se že veseliš? Ja, zelo se veselim, da bom spoznal nove prijatelje! Ali si na kakšno od svojih pesmi tako ponosen, da bi jo delil tudi z bralci Štajerskega tednika? Ja, recimo tole: DREVO MIJE POVEDALO Sem prislonil uho k drevesu, mi je zašepetalo o časih, ko bilo je malo. Takrat sonce je dejalo: »Drevesce, čemu se tako smejiš in plodove otrokom deliš?« »Ah sonce, veš, rad delim, se rad igram, a prijateljev ne dam!« Sem od debla umaknil ušesa ter izvedel, da so različna tudi Drevesa! David Bedrač Foto: DB Trnovska vas • Občinski praznik v znamenju nove šole 220 let šolstva v Trnovski vasi V soboto so v Trnovski vasi praznovali občinski praznik. Letošnje praznovanje je bilo posvečeno odprtju nove šestrazredne šole, telovadnice in vrtca. Gre za pomembno pridobitev v občini, ki je Trnovska vas še ni doživela. Proslava ob odprtju je potekala v novi telovadnici, ki je bila skoraj premala za številne obiskovalce, predvsem iz domače občine. Odprtja šole in praznovanja občinskega praznika se je udeležilo tudi veliko gostov, najpomembnejši med njimi je bil minister za šolstvo in šport RS dr. Milan Zver. Uvodoma je o občinskem prazniku in o investiciji spregovoril podžupan občine Trnovska vas Franc Puk-šič. O šolstvu v Sloveniji in o perspektivah tega šolstva je razmišljal minister dr. Milan Zver, zgodovino šolstva v Trnovski vasi, ki letos slavi svojo dvestodvajsetletnico sta predstavila ravnatelj matične šole v Destrniku Drago Skurjeni in vodja podružnične šole v Trnovski vasi Angela Fras. Ob občinskem prazniku je občinski svet podelil tudi občinska priznanja. Občinsko priznanje sta prejeli Mara Pelcl in Osnovna šola Trnovska vas. Občina Trnovska vas je podelila priznanje občine za leto 2005 Mari Pelcl za dolgoletno pedagoško delo z otroki in za aktivno delo na področju društvenega življenja. Službovala je po raznih krajih v Sloveniji, na njeno željo je bila premeščena v domačo Trnovsko vas. Poučevala je v kombiniranem razredu z učenci 6., 7. in 8. razreda, kjer je bilo od 45 do 50 učencev. Ker takrat še ni bilo učnih pripomočkov, jih je kar sama izdelovala. Že takrat je zbirala spise otrok in jih pošiljala v revijo Ciciban, Pionirski list, Pionirja in Ptujski tednik. Poučevala je 36 let. Bila je aktivna tudi v organizacijah in društvih v domači Trnovski vasi. Občinsko priznanje je prejela tudi podružnična šola Trnovska vas za 220 let organiziranega pouka in izobra- ževanja otrok v kraju. V Trnovski vasi so pričeli s poukom v neobvezni osnovni šoli leta 1785. Od tedaj do danes so se v kraju zamenjale kar štiri šolske zgradbe. Glede na slabe pogoje, ki so bili takrat, so iz teh krajev in iz te šole odšli pomembni ljudje. Šola je bila vedno osrednji center kulture na vasi, učitelji pa glavni animatorji. Učitelji podružnične šole izvajajo številne projekte, so Dornava • Seja občinskega sveta Če samo na kratko pojasnimo, je v tej točki prišlo do besednega »obračuna« med županom in svetnikom Raj-kom Janžekovičem. Slednji je namreč pred časom (zaradi članka o kanalizaciji v Štajerskem tedniku) dal pobudo za izredno sejo, ki pa so jo podpisali tudi nekateri ostali svetniki. »Pobudo za izredno sejo smo vložili zato, da bi se nam pridružili strokovnjaki in nam pojasnili, kako je s kanalizacijo, kateri sistem je boljši, oziroma primernejši,« je upravičenost izredne seje pojasnjeval Janžekovič. Župan Šegula je pobudo zavrnil, saj je v tem času že sklical redno sejo sveta in je menil, da je izredna seja nepotrebna. Čeprav naj bi to problematiko obravnavali na redni seji, pa strokovnjakov, ki bi prisotnim razsvetlili vse plati dornavske kanalizacije, ni bilo. Kot že omenjeno, je to točko župan zaprl za javnost, a po lastni (moji) presoji ni bilo nič tako vročega, kar se ne bi smelo objaviti. V podrobnosti dialoga med županom in Janžekovičem se ne bomo spuščali, je pa res, da so svetniki potarnali, da so takrat, ko so izbirali sistem kanalizacije (maja letos) imeli premalo informacij, da bi se lahko tehtno odločili. Še o ostalih točkah Dornavski svetniki so na minuli seji brez pripomb potrdili soustanoviteljstvo javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Z večino glasov pa so se tudi strinjali, da cena za najem grobov na pokopališču tudi v bodoče ostane enaka za občane Dornave kot tudi za tiste, ki imajo grobove v občini Dornava, vendar tam ne stanujejo. Cena grobnine za letošnje leto znaša 5500 tolarjev, občani pa so položnice že prejeli. Glede gradnje upravne stavbe in kanalizacije je župan Franc Šegula povedal, mentorji raziskovalnim nalogam, ki so dosegle odmevna priznanja tudi na državni ravni. Tako so pripomogli k večji prepoznavnosti kraja v širši okolici. Pod njihovim vodstvom so prejeli učenci veliko priznanj s področja znanj in športa. Učitelji, ki so in še poučujejo v kraju, so dali znanje učencem, ki so visoko izobraženi in so na pomembnih delovnih mestih. Šola aktivno sodeluje s starši in se vključuje v vse oblike družbenega življenja v kraju. Na prireditvi so spregovorili tudi gostje, v imenu prisotnih županov je to storil destrniški župan in državni poslanec v odstopu Franc Pukšič, spregovoril je tudi župan Trnovske vasi v odstopu Karl Vurcer, ki so se mu občinski svetniki zahvalili za dosedanje delo pri investiciji nove šole. Spregovorila je tudi ravnateljica Mladike Ptuj Sonja Purgaj. Ta šola je dol- Dobitnici občinskih priznanj: Angela Fras za podružnično šolo Trnovska vas, Mara Pelcl, nekdanja učiteljica, s podžupanom Francem Pukšičem. ga leta gostila učence šestih, sedmih in osmih razredov, v imenu nagrajencev pa je spregovorila Mara Pelcl. Mestni svet se je na prireditvi spomnil tudi dveh odličnih učencev, ki sta bila vsa leta osnovne šole odlična, to sta Dušanka Škamlec in Dušan Pukšič, sedaj sta dija- ka ptujske Gimnazije. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole, člani domačega kulturnega društva, mladi violinistki ter pihalna godba iz Lenarta. Prireditev sta vodili Barbara Drumlič in Milena Meznarič. Franc Lačen Lenart • Informacija o gradnjah ilfll'v - ^ * Foto: FI Ob odprtju nove šole je občanom Trnovske vasi čestital tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Crnogradenj ni! Lenarški župan mag. Ivan Vogrin je na zadnji seji lenarškega občinskega sveta spregovoril tudi o lenarških črnogradnjah in povedal, da zakon o graditeljstvu objektov ne pozna termina črna gradnja in da si vsi, tudi novinarji, te zadeve razlagamo narobe. Kanalizacija, osnovna šola ^ Na 25. redni seji sveta občine Dornava so svetniki obravnavali 9 točk dnevnega reda. Posebej zanimiva je b^la zadnja točka dnevnega reda, torej točka Razno, pri kateri pa je župan Šegula zabičal, da vsebina razprave ne sme iti v javnost! da dela tečejo v skladu s terminskim planom, v nadaljevanju pa so se lotili še ene dornavske zagate. Občinski svet je ponovno izrazil bojazen, da stanje v osnovni šoli dr. Franja Žgeča ni nič boljše kot takrat, ko so se začele nepravilnosti ugotavljati. Jasna Šegula, ki je za osnovno šolo pripravila bilančno otvoritveno stanje za letošnje leto, tega dokumenta šoli noče predati, ker ji ta ni poravnala računa za storitve. Dornavski občinski svet je zaskrbljen, da poslovanje šole ni urejeno. Župan je predlagal, naj novo otvoritveno stanje pripravi šolski računovodja in s tem so svetniki soglašali, kajti če računovodkinja Šegulova tega dokumenta šoli ne želi predati in za storitve zahteva več kot 2 milijona tolarjev, naj otvoritveno stanje pripravi nekdo, ki bo svoje storitve obračunal v skladu z računovodskimi tarifami. Mojca Zemljarič Splošno informacijo o gradnjah je pripravila mag. Vera Damjan Bele z Urada občinske uprave občine Lenart, ki je razložila, da črnih gradenj ni, saj se v občini Lenart vsi objekti gradijo s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem. Zakon o graditvi objektov pozna samo nedovoljene gradnje, ki so lahko nelegalne, neskladne, nevarne gradnje in nelegalni kop. Torej je legalna gradnja tista, za katero je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, pod pogojem, da se gradnja izvaja v skladu z načrtom. Mag. Avgust Zavernik iz Občine Lenart je povedal, da se jim pri nekaterih investicijah zgodi, da objekte, ki so zgrajeni, pričnejo uporabljati takoj. Zakon je tu jasen, ko investitor ugotovi, da je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem tako, da ga je možno uporabljati in je izdelan projekt izvedenih del, investitor poda upravni enoti vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja. Upravni organ razpiše tehnični pregled, po opravljenem tehničnem pregledu izda odločbo, s katero lahko izda uporabno dovoljenje, odredi odpravo pomanjkljivosti, odredi poskusno obratovanje in ustrezne meritve ali zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če ima objekt takšne pomanjkljivosti, da predstavljajo nevarno gradnjo in pomanjkljivosti ni več mogoče odpraviti. Šele po izdaji uporabnega dovoljenja se sme objekt uporabljati. V Lenartu se največ govori o štirih črnih gradnjah, in sicer: nadzidava Zdravstvenega doma Lenart, klubski prostori nogometnega kluba Lenart na Poleni, čistilna naprava Voličina in balinišče Voličina. O teh gradnjah smo povprašali mag. Avgusta Zaver-nika, ki nam je povedal, da imajo vse štiri navedene investicije veljavno gradbeno dovoljenje. Klubski prostori nogometnega kluba Lenart se uporabljajo in še niso prevzeti od izvajalca del, saj so na objektu še nekatere pomanjkljivosti, ki jih mora odpraviti. Med samo gradnjo so tudi nekoliko spremenili projekt in greznico nadomestili z manjšo biološko čistilno napravo, kar ima za posledico pridobitev ustreznih vodnih soglasij. Čistilne naprave v Voličini še Občina Lenart ni prevzela in naloga izvajalca del je, da pridobi uporabno dovoljenje, šele potem jo bo Občina Lenart prevzela. Izvajalec del pa ne more pridobiti uporabnega dovoljenja pred njenim poskusnim obratovanjem, ki pa že traja nekoliko dolgo, skoraj leto in pol. Nadzidava Zdravstvenega doma Lenart je potekala v skladu z gradbenim dovoljenjem. Res je, da se je zahodni trakt nadzidave začel uporabljati pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja, ki so ga pridobili v teh dneh. Nadzidava vzhodnega trakta je še v fazi gradnje, sama investicija še ni končana. Balinišče v Voličini se uporablja že dobrih pet let, upravlja pa ga balinarski klub Voličina, ki je zgradil prvotno balinišče. Klub je izredno aktiven v širšem slovenskem prostoru, zato so se pojavile želje po izgradnji nadstreška, ki omogoča tudi igranje v dežju. Investicija izgradnje strehe se je izvajala celo leto, sicer pa klub obstoječe balinišče uporablja naprej. Tehnični pregled za objekt je bil opravljen 13. oktobra letos in je že izdano uporabno dovoljenje. Kljub temu, da ima občina Lenart za vse štiri naštete objekte gradbeno dovoljenje, se vsaj dva objekta (čistilna naprava Voličina in klubski prostori nogometnega kluba Lenart) uporabljata brez uporabnega dovoljenja. S tem je kršen zakon o graditvi objektov, čeravno župan mag. Ivan Vogrin pravi, da se mu zdi nesmiselno, da se dokončani objekti, ki so namenjeni širšemu krogu ljudi, ne uporabljajo pred izdajo uporabnega dovoljenja. Zmago Šalamun Foto: Fl iZDGPLSi Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure. i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10, po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si. ^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve. Mali oglasi STORITVE 33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507._ IZVAJAMO vsa soboslikarska in pleskarska dela, kvalitetno ter po konkuren~nih cenah. Soboslikarstvo Ivan~i~ Dragan, s. p., @abjak 61, Ptuj. Tel. 041 895 504._ ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187. JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona. AftiMon IC D.. Cuikulna B. 3000 Cslls: 300 5[T/n*i RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in dru{tva. Nata{a Mernik s.p. , Štuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769. TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594. Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303. } ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61. ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. BREZPLAČNO finančno svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomoč pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finančni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. LUNAi PRIČETEK NOVE SEZONE V OŠ MLADIKA - PILATES in STEP AEROBIKA od 7. do 10. novembra vam bomo predstavili naš program BREZPLAČNO. Urnik: ponedeljek in torek ob 18:30 in četrtek ob 19:30. Info: 041 438 448, www.bodifit.net PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. NEPREMIČNINE Top 4 parcele: Brengova, ID580, 3604 m2, 8 mio; Gerečja vas, ID515, 1249 m2, 5,98 mio; Kukava, ID574, 800 m2, 2,5 mio; Krčevina pri Vurb., ID612, 648 m2, 5,5 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj. KUPIM dvo- do trisobno stanovanje na Ptuju. Plačilo v gotovini. Tel. 031 697 097. PRODAM gradbeno parcelo, 40 arov, v Moškanjcih, primerno za gradnjo industrijskega objekta. Dobra lokacija. Tel. 041 712 043. PRODAM poslovni objekt 150 m2, za skladišče, delavnico ali parkirišče s 45 a zemlje, 5 km iz Ptuja. Telefon: 041 561 893. V NAJEM in poznejši odkup vzamem urejen bivalni vikend, manjšo hišo. Tel. 031 727 690, 031 727 183. MENJALNICE Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in l(une! Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40 KMETIJSTVO JABOLKA za ozimnico, sorte jona-gold, zlati delišes, idared, prodajamo. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, @etale, tel. 02 769 26 91, možna dostava. KMETJE POZOR! Kupimo traktorje ter ostalo kmetijsko mehanizacijo, plačilo takoj. Tel. 041 282 110. KUPIM rotacijsko koso in obračalnik za motokultivator. Tel. 758 11 _ KUPIMO hlodovino bukev, hrast, javor, jesen, posebej pa povprašujemo za oreh, češnjo ter druge vrste lesa. Odkupujemo les tudi na panju. Plačilo takoj oz. po dogovoru.Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, @etale. Tel. 02 769 15 91 ali 041 610 210. KUPIMO rabljene traktorje in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 579 539. OBIRALNIK koruze Tornado 40 SIP prodam. Tel. 792 35 71. POPOLNA oskrba konjev! Primeren prostor za jahanje, vsa hrana lastna pridelava, 3 km iz Ptuja. Tel. 041 882 875 ali 779 85 21._ PRODAM bele piščance, domače reje od 2,5 do 3 kg, cena 270 SIT/kg. Tel. 041 550 792. PRODAM bukova drva. Tel. 031 623 356. PRODAM mlade ovčke za nadaljnjo rejo. Tel. 051 333 778. PRODAM odojke, Franc Šmigoc, Stojnci 119 a, tel. 766 37 61. PRODAM ovce, mladice, breje, sort solčavsko jezerske. Tel. 764 58 21 ali 031 438 732. PRODAM prašiča, težkega 200 kg, domače reje. Tel. 719 24 48. PRODAM prašiče različnih tež od 20 do 200 kg. Tel. 051 359 076. PRODAM seno in slamo v kockastih balah. Tel. 041 887 026. PRODAM suha bukova drva. Tel. 769 16 11. PRODAM telico, brejo v devetem mesecu. Tel. 757 47 01. PRODAM traktor Same 65, KS, letnik 87, stranski menjalnik, udobna kabina, zadnji pogon. Tel. 031 416 412. PRODAM traktorsko prikolico, kipe-rico, domače izdelave, 2,5 tone. Tel. 041 573 305. PRODAM viličarja nemške izdelave Irion, v celoti obnovljen. Tel. 764 58 21 ali 031 438 732. SVINJO težko 180 kg, domače reje (kuhano iz alfe), in kozo, staro 9 mesecev, in kozlička prodam. Tel. 769 22 71._ V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive. Ponudbe na telefon 041 561 893. ZA KOKOŠI nesnice prodajamo kletke, tudi manjše količine. Tel. 582 14 01. DOM-STANOVANJE DAM HIŠO v najem na Ptuju. Tel. 031 355 541._ NA PTUJU oddam v njem dvosobno stanovanje. Tel. 041 958 615 ali 771 49 01 PODJETJE vzame v najem garsonjero za dobo enega leta. Cenjene ponudbe na GSM 041 395 341. MOTORNA VOZILA PRODAM osebni avto mercedes 190 D za rezervne dele. Tel. 031 546 507. PRODAM škodo favorit, letnik 93, odlično ohranjeno, reg. do 1. 7. 2006, vredno ogleda. Tel. 783 07 21. Prireditvenih vabimo @radio-tednik.si RAZNO RADIOPTUJ fta i^iietcc www.radio-ptuj.si Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku Fizične osebe do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besediio 830,00 8,30 z oi(virjem 1.320,00 8,30 z oiwirjem in simboiom 1.820,00 8,30 Pravne osebe in s.p. do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besediio 1.100,00 11,00 z oiwirjem 1.760,00 11,00 z oiwirjem in simboiom 2.420,00 11,00 z oi(virjem in iogotipom 3.080,00 11,00 Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so v SÍT brez DDV. KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._ PRODAM dobro ohranjeno spalnico, regal za dnevno in dve mizi. Tel. 781 10 51._ PRODAM: komplet otroške posteljnine z baldahinom, otroški avtosedež - jajčko, hojico, stajico, 5 parov čeveljčkov od 0-6 mesecev, igralno blazino za na tla, igralni center, igrala za voziček, 3 kom. žametne hlačke in srajčka št. 74 (za dečke), zimski pajac roza barve (6-18 mesecev). Tel. 02 745 0041 ali 041 664 406. Razpored dežurstev zobozdravnikov v soboto, 5. novembra Albina Žižek VIdovIč, dr. dent. med V JZ ZD Ptuj Petek, 4. november 9.00 do 15.00 Ptuj, dvorana Mladika, M. rokomet 9.00 do 15.00 Ptuj, dvorana Mladika, Veseli direndaj 10.00 do 12.00 Ptuj, dvorana Mladika, otroški plesi za osnovnošolce 12.00 do 15.00 Ptuj, dvorana Mladika, rokomet 17.00 Ptuj, v CID, filmska projekcija, Slaba vzgoja 18.00 Hajdoše, dvorana gasilskega doma, kulturni večer, Praznujmo s pesmijo, ob počastitvi 7. občinskega praznika Hajdina 18.00 Ormož, prostori Zavarovalnice Maribor, Razstava zelišč in izdelkov iz ličja 19.00 Maribor, SNG, Grk Zorba, VelDvo, za izven 19.30 Maribor, SNG, Severni sij, StaDvo, za abonmaje Drama vikend 6, 7, 8, 9, 10 in izven 19.30 Maribor, SNG, Severni sij, StaDvo, za abonmaje Drama vikend 6, 7, 8, 9, 10 in izven 19.30 do 21.00 Ormož, prostori Gimnazije, odbojka 20.00 Ptuj, v Kolnkišti, predstavitev kleti Dveri-pax sledi koncert Ptujskega kvinteta, v okviru festivala Vino ni voda - Ptuj, na Centru za socialno delo bo potekal seminar Zeleni ključ, ki ga bo vodil dr. Albert Mrgole. Obravnaval bo preventivo na področju drog, ki lahko poteka v družini. Sobota, 5. november 8.00 Ormož, pred gradom, 2. martinov pohod, Ormož-Središče 8.30 Središče ob Dravi, Blagovnica Mercatorja, Martinova sobota 9.00 do 11.00 Ptuj, dvorana Mladika, hokej 10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pikin rojstni dan, za abonma Lutka in izven 10.00 do 12.00 Ptuj, dvorana Mladika, atletika 11.00 Maribor, SNG, Čarovnica Hillary gre v opero, MalOd, za izven 11.00 Maribor, SNG, Črovnica Hollary gre v opero, MalOd, za izven 11.00 do 13.00 Ptuj, dvorana Mladika, košarka 11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pikin rojstni dan, za abonma Račka in izven 12.00 Videm, 3. tradicionalno martinovanje v občini Videm 18.00 Šmarno na Pohorju, v osnovni šoli, Državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 2005 19.00 Maribor, SNG, Večer novih baletnih koreografij, VelDvo, za izven 19.00 Ptuj, v Kolnkišti, predstavitev vinogradništva Mirovino, sledi koncert skupine Traffic Jam, v okviru festivala Vino ni voda 19.00 Ivanjkovci, dom kulture, Martinov večer, vabi Društvo prijateljev mladine 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, filmska projekcija, Digittal Mundi, avtorja Mihaela Toša 20.00 Ormož, KAK Unterhund, Transgalaktični francoski posebnež, ki obvladuje malo bonarsko baterijo, klaviature, sample, mikforon in kitaro 21.00 Ptuj, v Kolnkišti, Traffic jam 21.30 Ptuj, Mestno gledališče, filmska projekcija, Digittal Mundi, avtorja Mihaela Toša - Ptuj, Na Centru za socialno delo bo potekal seminar Zeleni ključ, ki ga bo vodil dr. Albert Mrgole. Obravnaval bo preventivo na področju drog, ki lahko poteka v družini. - Planinsko društvo Ptuj vas vabi na izlet Od Litije do Čateža, vodi Uroš Vidovič, dodatne informacije na telefon 777 15 11. Nedelja, 6. november 9.00 do 12.00 Ptuj, dvorana Mladika, otroške igre 11.00 Leskovec, martinovanje v Leskovcu 20.00 Ptuj, v Kolnkišti, predstavitev komedije, Pitje po Evropi avtorja Valterja Dragana in Matjaža Javšnika, v okviru festivala Vino ni voda Ponedeljek, 7. november 18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, dvoranski hokej 19.30 Maribor, SNG, Severni sij, StaDvo, za abonma Dijaški 22 in izven Kino Ptuj 4., 5. in 6. november ob 18.00 Fant, ob 20.00 Slepilo. KOLOSEJ Maribor Petek, 4. november, ob 13.00, 15.40, 18.20, 21.00 in 23.40 Elizabethown. Ob 13.30, 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Gol! Ob 13.10, 15.20, 17.30 in 19.40 Morski deček in deklic iz lave. Ob 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 in 00.10 Amity-ville: Hiša groze. Ob 12.50, 15.30, 18.10, 19.30, 20.50 in 23.30 Legenda o Zorru. Ob 13.40, 16.10, 21.10 in 23.30 Zvok grmenja. Ob 13.50, 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 40-letni devičnik. Ob 18.30 Skrivnost bratov Grimm. Ob 15.10, 17.20 in 22.10 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 19.20, 21.40 in 23.55 Odklenjena skrivnost. Ob 17.10 Carja Hazzarda. Ob 21.50 Jamski stvor. Ob 14.50, 17.40, 20.30 in 23.00 Lovci na družice. Ob 12.30 Harry Potter in jetnik iz Azkabana. Sobota, 5. november, ob 13.00, 15.40, 18.20, 21.00 in 23.40 Elizabethown. Ob 13.30, 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Gol! Ob 13.10, 15.20, 17.30 in 19.40 Morski deček in deklica iz lave. Ob 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 in 00.10 Amityville: Hiša groze. Ob 12.50, 15.30, 18.10, 19.30, 20.50 in 23.30 Legenda o Zorru. Ob 13.40, 16.10, 21.10 in 23.20 Zvok grmenja. Ob 13.50, 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 40-letni devičnik. Ob 18.30 Skrivnost bratov Grimm. Ob 15.10, 17.20 in 22.10 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 19.20, 21.40 in 23.55 Odklenjena skrivnost. Ob 17.10 Carja Hazzarda. Ob 21.50 Jamski stvor. Ob 14.50, 17.40, 20.30 in 23.00 Lovci na družice. Ob 12.30 Harry Potter in jetnik iz Azkabana. Nedelja, 6. november, ob 13.00, 15.40, 18.20 in 21.00 Elizabethown. Ob 13.30, 16.30, 19.00 in 21.30 Gol! Ob 13.10, 15.20, 17.30 in 19.40 Morski deček in deklica iz lave. Ob 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 Amityville: Hiša groze. Ob 12.50, 15.30, 18.10, 19.30 in 20.50 Legenda o Zorru. Ob 13.40, 16.10 in 21.10 zvok grmenja. Ob 13.50, 16.20, 18.50 in 21.20 40-letni devičnik. Ob 18.30 Skrivnost bratov Grimm. Ob 15.10, 17.20 in 22.10 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 19.20 in 21.40 Odklenjena skrivnost. Ob 17.10 Carja Hazzarda. Ob 21.50 Jamski stvor. Ob 14.50, 17.40 in 20.30 Lovci na družice. Ob 12.30 Harry Potter in jetnik iz Azkabana. Ponedeljek, 7. november, ob 15.40, 18.20 in 21.00 Elizabethown. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Gol! Ob 15.20, 17.30 in 19.40 Morski dežek in deklica iz lave. Ob 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 Amityville: Hiša groze. Ob 15.30, 18.10, 19.30 in 20.50 Legenda o Zorru. Ob 16.10 in 21.10 Zvok grmenja. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 40-letni devičnik. Ob 18.30 Skrivnost bratov. Ob 17.20 in 22.10 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 19.20 in 21.40 odklenjena skrivnost. Ob 17.10 Carja Hazzarda. Ob 21.50 Jamski stvor. Ob 17.40 in 20.30 Lovci na družice. TV Ptuj Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Ptujski občinski upravi podeljen certifikat kakovosti. Zagotovljena neoporečnost mesa in izdelkov Perutnine Ptuj. Nagrada za življenjsko delo ravnateljici Vr^ca Ptuj. Razstava kiparskih del akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča v Miheličevi galeriji na Ptuju. Razstava Podobe Turkov v Evropi 17. stoletja na ptujskem gradu. Slikarji iz Novega mesta svoja dela predstavljajo v Domu upokojencev na Ptuju. Turizem na Ptuju kot prioritetna razvojna gospodarska panoga. Tradicionalni festival Vino ni voda. Podoživljanje s poti okoli Zemlje družine Vauda-Benč-evič. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati. Turška vojaška godba pred Mestno občino. Izberl.sl ■ Vseslovenski portal i 1 ogla iZDePLSi Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO Novice ÍMMli I S^VESTNIK »jMMSJiSiaifti LAS ODKUP, PmOAJA. MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.nniklavz@eniail.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA BARVA AUDIA41.9TDmMUZ. 2000 2.390.000 ROEČA AUDI A61.9 TDIKARAV. 1999 2.860.000 SREORN BMW318DUMUZ.-M0DIF. 2001 3.590.000 KOV. MODRA CITROEN XSARA 1.6 lUMUZ. 2001 1.860.000 KOV. ČRNA DAEWOO NEXIA 1.5 GL 1998 460.000 SRERRN FORO FOCUS 1.4 2000 1.410.000 SRERRN FORO MONDED 1.6 KARAV. 1996 580.000 OELA FORD MONDED 1.816VLIIMUZ. 2001 2.260.000 KOVZIATA FORO MONDEO 2.0 TDIKARAV. 2003 2.560.000 SREORN FORO GAUU(Y 1.9 TOI 2000 2.890.000 ČRNA OPEL CORSA 1.0 1999 720.000 KOVZIATA MIISUĐISHIPAJEROL20002.5T1] 1998 3.220.000 ROEČ-KOV. SREO. SEAT TOLED01.9 TO1110 KS 2003 2.870.000 KOVSREORN VW PASSAT 1.9 TOI KARAV. 1998 1.830.000 KOV MODRA VW PASSAT 1.9 TO1130 KS KARAV. - COMF. 2002 3.080.000 SREORN Na zalogi preko 40 vozil. Rabljena vozila TIP LETNIK NA MESEC SAMO CLIO 1,2/3V FIDJI 1998 19.272 SIT CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE 2004 30.168 SIT FORD GALAXY 1,9 TOI 2000 45.023 SIT KANGOO 1,5 dCi/80 2005 47.243 SIT KANGOO 1,5 dCi/80 2005 47.243 SIT MERCEDES 200 CDI 2002 66.921 SIT R LAGUNA GT 1,9 DC1100 EXP. 2002 51.914 SIT SEAT CORDOBA VARIO 1,4 1999 20.374 SIT SEDANE DIN. LUX 2,0/16V 2004 60.946 SIT VOLSWAGEN TOLO CLASSIC 1998 15.161 SIT VW POLO VARIANT 1,6 1998 22.205 SIT VW GOLF 1,6 HIGHLINE 1998 28.024 SIT Tovorna vozila R KANGOO 1,2 RL EXPRESS 1999 16.080 SIT R KANGOO 1,2 RL EXPRESS 1999 16.845 SIT R MASTER 2,5d MTR 1999 28.331 SIT ViSina macOiega obroka jc izračunana na podlagi kredita dm mb NOM 7.45 na dobo 84 mesecev. RE\A[JLT OBUUBA KUPCU: - Brezplačen preizkus - 105 točk kontrole na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija (za dolotena vozila) Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si AKCIJSKI POPUST - 50% za smučarske bunde in hlače IVIodne barve in oblike. grejejo zimskih radostih in cene, I ■ ' -j ki vas v bodo ^ > navdušile. Metalka Trgovina d,d. Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00 Slike SO simbolične MfUlfU^ IRGOViUA Radko Kekec, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik Cena RENAIIT LAGUNA 1,816V 1998 1.440.000 KOVZLAft PEUGEOT 4061,8 16V 1998 1.280.000 KOV SIVA PEUGEOT 106 XR 1994 390.000 BEIA RENAUITCU01,2RN 1995 475.000 RDEČA DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 1999 1.060.000 KOV SREBRNA K1ASEPHIA1,5 1998 670.000 KOV MODRA BMWZ3M1,9 1999 3.480.000 ČRNA RENAUIITWINGO 1,2 2002 1.240.000 RUMENA RENAUITCU01,2BEB0P 1996 590.000 RDEČA OPEL VECTRA 1,9 am 2004 4.480.000 KOV ČRNA RENAUITCLI01,2 1998 695.000 RDEČA FORD FOCUS WAGON 1,6 2002 2.180.000 KOV ČRNA ŠKODA EABIA 1,4 2000 1.250.000 KREMTHENA OPEL VECTRA 1,6 l6VaUB 2003 2.850.000 KOVVÈNjA HYUNDAI ACCENT 1,5 GS 1998 670.000 KOVZEIENA RENAULT MEGANE 1,5 Da 2002 2.700.000 KOVVÉNJA RENAUUMEGANE 1,616V 2005 3.280.000 KOV ČRNA H0NDACIVICl,4i 2001 2.120.000 KOV SREBRNA RENAUH THAUA 1,4 EXPRESSION 2002 1.250.000 RDEČA VOLKSWAGEN POLO 1,0 1997 720.000 KOV MODRA RENAUIT SCENIC KAIEIDO l6e 1999 1.830.000 BELA PEUGEOT 106 XN 1995 390.000 BELA KIASEPIIIA1,6IGTX 1996 440.000 KOVZEIENA FIArPUNT01,2G0 2003 1.495.000 RUMENA MERCEDES-BENZ A140 CLASSIC FUN 2000 2.060.000 RDEČA MEGANE CLASSIC 1,6 ERN 1997 790.000 KOV RDEČA PEUGEOT 307 2,0 HDI 2001 2.430.000 KOV m,ENA VOLKSWAGEN BORA 1,6 1999 1.740.000 KOV V RDEČA FIAT PUMO 1,2 16VACTIV 2002 1.350.000 KOV SREBRNA RENAUH MEGANE COUPE 1,6 e 1996 790.000 KOV MODRA MAZDA 323 F 1,5116V ACTIVE 2000 1.630.000 KOV m,ENA CITROEN XSARA 1,41 1999 960.000 vÉřgA PRODAJA KURILNEGA OUA Telefon: 02 7S4 00 66 GSM: 04! 5571» ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605 www.snnigoc.si POHI SPUHUA79^ 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05 5 iMiMiiil-jiHiPII^! C02/2280110 3 SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Traianova 1, Plui (ob Moribordd cesti), tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH _možnost obrttiSnega odplačilo_ »Ko pomagamo drugim, pomagamo sebi. Vas zanima odlično, donosno in zabavno druženje ob delu. Mednarodno podjetje z 18-letnimi izkušnjami zaradi pove~anega obsega dela in novih programov nudi prosta delovna mesta svetovalca in distributerja s podro~ja zdravega življenja. Vabimo Vas, da nas obiščete vsak torek med 18. in 19. uro v gostišču Savaria, Cesta 8 avgusta, Ptuj (sledite rumenemu znaku). Zainteresirani za druge države, predvsem Hrvaško in Srbijo pokličite 05 612-20-00.« Z dobrih 20.000 sit do rabijenega voziia! - za preostanek uredimo plačilo na položnice - kasko zavarovanje ni pogoj - vozila so tehnično pregledana - v račun vzamemo tudi vaše vozilo Obiščite nas v salonu rabljenih vozili Sedaj je pravi trenutek! Avto Šerbinek d.o.o., Zagrebška 85, Maribor, tel.: 02/45-035-40 Kopališka ulica 3, 2325 Kidričevo, Slovenija tel.: 02/ 780 99 21 NOVO v Kidričevem Trgovina z nerjavnimi materiali želite mali oglasi tudi na spietnem portalu IZDBPI.SI Naročnikom Štajersicega tedniica nudimo 20% popusti ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ». 0038549 372-605 ELEiCTROMEHANiiU GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.0.0.. Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! mm OKNA - VRATA - SENČILA Ugodno, sejemsid popusti, prodaja na obroke Svetovanje in montaža l^lac PM POPVINC115, PTUJ ivias b m 02 745 03 8i GSM 031 341 532 CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. ARNUS Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst Ivan Arnuš s.p. Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576 ■ ■ ODPELJITE SE S POPUSTOM ----660.000 SIT AVTOCENTER PRSTEC Ob Dravi 3a, Ruj, 02 782 30 01 Vsi modeli Fiat ugodnejši. nV Tudi do 660.000 SIT. fini 1 NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ? Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23. Krvodajalci 24. oktober - Valerija Zadravec, Podgorci l/b; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj: Jožef Rajh, Apače 294; Marjan Cajnko, Nova vas pri Ptuju 100/b; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27la; Jožica Zelenko Flajšman, Janežovski Vrh 14; Ivan Ogrinc, Skorba 35; Natalija Frajnkovič, Severova 4, Ptuj; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Dragica Leskovar, Cirkovce 60/g; Verica Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Genovefa Arnuš, Pacinje 32; Jože Tomanič, Kungota 68; Renata Plohl, Stojnci 57/a; Marjetka Ledinek, Mladinska 5, Kidričevo; AlojzZorec, Minoritski trg 4, Ptuj; Dušan Krajnc, Zamu-šani 25; Slavko Repec, Zg. Pristava 37; Branko Frangež, Podlože 49/a; Janez Krajnc, Zagorci 9; Janko Zavec, Mala Varnica 17; Ivan Petek, Žabjak 54; Zvonko Cafuta, Pobrežje 140/b; Anica Horvat, Podvinci 21/b; Franc [uen, Juršinci 88; Franc Sluga, Sto-govci 17; Branimir Avguštin, Stopno 14/a; Tatjana Kokol, Grajena 51/b. 27. oktober - Katarina Pondrk, Rakovci 44; Maksimiljan Ko-larič, Mali Brebrovnik 57; Sandi Kralj, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Andrej Mlakar, Lovrenc 105; Jožef [uen, Lahonci 34; Vladimir Piberčnik, Novakova cesta 31, Ormož; Mojca Korotaj, Mali Brebrovnik 50/a; Aleš Zorjan, Hum 20/a; Boris Petrovič, Markovičeva 11, Maribor; Marijan Pučko, Žerovinci 35; Tanja Mikša Dornava 65/a; Benjamin Hrašovec, Mejna ulica 57; Herman Prejac, Sv. Tomaž35/b; Boris Golob, Strelci 10/a; Štefan Rot-vein, Tržec 10/c; Rajko Sok, Dornava 107; Janez Avguštin, Slape 15/e; Melita Brmež, Gabernik 4; Slavko Veselič, Gorišnica 161/a; Ivan Furman, Grlinci 40; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Andrej Golob, Dornava 136; Lucija Cafuta, Trnovec 2; Alojz Kikl, Skorba 6; Jože Pečovnik, Na Preloge 9, Miklavž na Dr. polju; Janez Goričan, Placar 11/a; Branko Korez, Stogovci 22; Darko Cuš, Mezgovci 64/a; Sabina Žumer, Orešje 149; AlojzPihlar, Kicar 131; Anton Murko, Sela 1; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Franc Korez, Janški Vrh 56; Srečko Cajnko, Flegeričeva 3, Ptuj; Dragica Veček, Kicar 108/b; Borut Šalamun, Nova vas pri Ptuju 101; Darko Eme-ršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Vinko Matjašič, Gabrnik 22; Igor Fras, Hlaponci 25/a; Matej Munda, Strnišče 27; Emil Munda, Strnišče 27; Aleš Arnejčič, Gorišnica 37; Robert Žmavc, Trčova 267, Maribor; Milan Plohl, Rucmanci 48; Aleš Predikaka, Dokle-ce 18; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12/a; Silvester Žerak, Cuč-kova 11, Kidričevo; Martin Leskovar, Žabjak 7; Boris Potočnik, Orešje 152; Aleš Meglič, Spuhlja 61; Tomaž Zemljarič, Žetale 45; Štefan Ros, Kočice 36; Vlado Belšak, Vareja 28/a; Franc Trafela, Tržec 45; Petar Markotié, Kajuhova 1, Ptuj; Slavko Ljubec, Nova vas pri Markovcih 73/a; Jože Turk, Lovrenc na Dr. polju 2. Hvala ti še enkrat, ker si mi dala, v življenju svojem, ljubezen vso! V SPOMIN 7. novembra mineva 10 let, odkar je Gospod poklical k sebi v večni dom mojo drago mamo Otilijo Grandosek IZ PLACARJA 57 Iskrena hvala vsem, ki se je v molitvi spominjate in ji v zahvalo za njeno dobrohotnost prižigate svečke ter jo razveseljujete s cvetjem. Hčerka Irena in sorodniki Ce bi vrgel kamen, bi slišal pok, ce gledam srce, slišim jok. Ce gledam slike, slišim smeh. Pustila si nas same v noceh. Odpiram vrata, slišim glas, pohitim ... se zavem, da odšla si ti od nas! SPOMIN 1. novembra je minilo sedem let, odkar smo te za vedno izgubili, draga Dusanka Rotar IZ STANOŠINE 5, PODLEHNIK Pride dan, ko si pridemo naproti, dotlej moramo zate živeti, saj nisi hotela in ne želela umreti! Zahvaljujemo se vsem, ki nam stojite ob strani, prihajate na njen grob in ji prinašate rože ter prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: mami, ati in sestra Nataša Je cas, ki da, je cas, ki vzame. Pravijo, je cas, ki celi rane. In je cas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 5 let že v grobu mirno spiš, a v naših srcih vedno še živiš, dragi mož, atek in dedek Jože - Pepek Kosi IZ VELIČAN Iskrena hvala za vsako lepo misel nanj, prižgano svečo, sv. mašo ali prinesen cvet! Ne boš pozabljen - tvoji žena Milica in hčerka Zlatka z družino Katarina Vrbnjak 1995 - 2005 Je cas, ki da, in je cas, ki vzame, je cas, ki v srcu ti ostane, blaži bolecine in ohrani samo lepe spomine. V SPOMIN Franc Vrbnjak 1997 - 2005 ROGAŠKA CESTA 57, PTUJ Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu. Žalujoči vajini najdražji .radio-tednik.si Vsak četrtek ob 20.00 uri prnoim 7 PREDLOGI ZA NOVEMBER 1. Ans. Simona Gajška - Važno je, da se vrli 2. Anja Burnik z Brigito Šuier - Lastovica 3. Štirje kovači - Kdor zimo rad ima 4. Slovenski muzikantje - Zimski večer 5. Aplavz-Stari časi 6. Jože Galič in glasba Iz Slovenije - Izbirčno dekie 7. Ans. Tineta Stareta - Bife stoji Zmagovalec meseca OKTOBRA: ŠTAJERSKIH 7 - Vem da me rada ImaS Še eno možnost v NOVEMBRU Ima: Ans. SIMONA GAJŠKA - Važno |e, da la vrli 1. Stane Vidmar - Če bi bog mi dai moči 2. Rok Kosmač - Zbuja se drugje 3. Darja Gajšek - Poje mi morje 4. Turbo Angeis - Naj se dviga 5. Rebeka Dremelj - Siovenski superboy 6. Brendi - Daj me pusti maio gor 7. Pop n'dekl - Soiza Zmagovalec meseca OKTOBRA: BRIGITA ŠULER - Želja si moja Še eno možnost v NOVEMBRA ima: STANE VIDMAR - Ce bi bog ml dal moči Poskočnih 7 Veličastnih 7 Glasujem za: _ , Glasujem» e in priimek: , Glasovnice poiajite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj Orfeičkove SMS glasbene iel|e: 041/818-666 Nagrado prejme: Mirko Zupanič, D-novskl vrh 23a, 2254 Trnovska vas Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku Fizične osebe do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 830,00 8,30 z ol(virjem 1.320,00 8,30 z ol(virjem in simbolom 1.820,00 8,30 Pravne osebe in s.p. do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 1.100,00 11,00 z okvirjem 1.760,00 11,00 z okvirjem in simbolom 2.420,00 11,00 z okvirjem in logotipom 3.080,00 11,00 Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male ogiase. l/se cene so v Siï brez DDV. Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! __________________ .AROČILNICAZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj AeR(i)ĐiKe www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE teden prejme brezplac obiskov^ggli^ aerobike: 1»! CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1 ime in priimek: Janez Simonič Podvinci 124,8880 Ptuj Nagrajenec pr^me nagrado po pošti. Kidričevo • O uničujočih fluoridih tudi Zeleni Slovenije Kaj pa ljudje in njihovo zdravje?! Na problematiko uničujočih fluoridov, ki so bili odkriti v okolici Kidričevega v prezgodaj posušeni koruzi in silaži v 6- do 8-krat prekoračenih dovoljenih mejah, so opozorili tudi Zeleni Slovenije, ki so skupaj s prizadetimi kmetovalci poudarili, da je najhuje, ker se pristojni državni organi tej problematiki izogibajo, tako da prizadeti še po treh mesecih ne vedo, kakšna je nevarnost za ljudi. Na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v prostorih Doma upokojencev Kidričevo, je predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš novinarje seznanil s pojavom nenadnega sušenja koruze in nekaterih drugih poljščin na okoli 300 ha polj južno od industrijskega območja, o čemer smo v Štajerskem tedniku že nekajkrat poročali. Čeprav naj bi se koruza pričela prezgodaj sušiti že okoli 10. julija in čeprav so o tem že nekajkrat obvestili najodgovornejše na kmetijskem in okoljskem ministrstvu, za analizo so že bili odvzeti vzorci, do nedavnega niso prejeli nobenega uradnega dokumenta o vsebnosti. Pred kratkim sta dva kmetovalca sicer dobila prepoved uporabe silaže zaradi presežene dovoljene vrednosti fluoridov za 6- do 8-krat, do sedaj pa ni še nihče povedal, kaj je s pšenico in drugimi poljščinami, ki so že spravljene in skladiščene ali celo prodane in so bile v času nenadnega sušenja rastlin še na njivah. V kolikor bodo rezultati analiz, ki trajajo že zelo dolgo, oporečni, bo po Čuševem mnenju zagotovo oporečna in škodljiva za zdravje uporabnikov tudi pšenica. Tako mnenje naj bi podala dr. Maja Ponikvar iz inštituta Jožef Štefan, ki se ukvarja s proučevanjem vpliva fluori-dov na zdravje ljudi. Prizadeti in zaskrbljeni kmetje so se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, na inšpektorat za okolje in prostor ter na VURS in na njeno inšpekcijo. Želeli so izvedeti ali so upoštevani vsi zakonski ukrepi, ki zagotavljajo upravičenost, ko gre za zaščito in zdravje potrošnikov na prizadetih območjih, pa seveda tudi, kaj je dejanski vzrok sušenja rastlin in kdo je povzročitelj tega sušenja. Kmetijski inšpektor naj bi ugotavljal, tako pravi Čuš, da to ni v njihovi pristojnosti, okoljska inšpektorica pa naj bi ugotovila, da naj bi bilo, kar se tiče vplivov iz okolja, po dostopnih podatkih vse v redu, ministrstvo za okolje in prostor pa naj bi s sklepom zavrnilo možnost izvedbe uradnih Foto: M. Ozmec Na tiskovni konferenci v Kidričevem so sodelovali (z leve) mag. Boris Gerl, Vlado Čuš, Franc Planinšek in Marija Škafar. analiz. O težavah, na katere so opozarjali kidričevski kmetje, so od konca avgusta do 20. septembra poročali v medijih, v tem času pa je kmetijski inštitut izvedel analizo silaže, katere rezultat je dobil tudi VURS in 21. septembra sta dva kmetovalca dobila prepoved uporabe silaže, ostalim pa do danes niso sporočili še ničesar, zato ne vedo, kaj storiti s svojo koruzo ali silažo. Na osnovi rezultatov analiz Čuš zatrjuje, da vedo, da gre za ekološko onesnaženje s fluoridi, ki v dveh primerih presegajo dovoljeno stopnjo za 6- do 8-krat, na osnovi pogovorov s kmeti in dostopnih podatkov pa naj bi bilo prizadetih prek 300 ha njivskih in vrtnih površin, nerazumljivo pa je, da so vsi v tem primeru zdravstveno in materialno oškodovani ljudje ostali brez potrebnih informacij. Zeleni pričakujejo ugotovitev krivca ali odstope v ministrstvu Tudi Zeleni Slovenije so od kmetijskega in okoljskega ministrstva ter VURS-a in inšpektorata RS za okolje in prostor zahtevali odgovor na vprašanja, katere ukrepe so izvedli v času, ko so bili seznanjeni s problematiko ekološkega onesnaženja na okoli 300 ha površin. "Pričakujemo, da bodo pristojne inšpekcije podrobno preverile tudi morebitne izpuste emisij v okolje v Talumu, od pristojnih v tej delovni organizaciji pa prav tako pričakujemo, da bodo nedvoumno pojasnili, kje je vzrok te, za prizadete kmete, okoljske katastrofe. Zeleni Slovenije bomo vztrajali na ugotovitvi krivcev, oziroma z zakoni določenih postopkih, ki bodo omogočali njihovo odkritje. Zahtevali bomo tudi ustrezne ukrepe, ki izhajajo iz naših vprašanj pristojnim ministrstvom in so povezana z zdravjem ljudi in živali ter zagotavljanjem varne in zdrave hrane. V primeru neuspeha pristojnih služb verjetno upravičeno pričakujemo odstop najodgovornejših, tudi ministrstva za okolje in prostor Janeza Podobnika ter ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marije Lukačič." Kmetovalec Franc Planinšek je izrazil zadovoljstvo, da so se v to perečo problematiko vključili tudi Zeleni Slovenije, ter obenem zaskrbljenost, saj že nekaj let opaža, da njegovi pridelki niso takšni, kot bi lahko bili glede na to, kako kmetuje. Zadnje čase, predvsem letošnje poletje, pa je opazil, da se je pričelo sušiti več rastlin, in to od vrha navzdol, kar je neobičajno, to opažajo tudi na plevelih. Čeprav so na to že nekajkrat opozorili, pa je najhuje, da naj bi odgovorna ministrstva hotela utišati strokovno javnost. Čeprav naj bi se s posebnimi dopisi obračal na različne inštitucije že od 12. septembra, naj ne bi prejel še nobenega odgovora, žal pa tudi ne nobenih navodil, kako ukrepati s silažo in krmo in drugimi pridelki, ki so jih tačas že spravili. Napoved vremena za Slovenijo i Lenartovo (6.) lepo ) božiča bo ostalo tako! Danes bo na zahodu pretežno oblačno, na vzhodu pa deloma sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, najvišje dnevne danes od 10 do 14, na Primorskem do 17, jutri na vzhodu še kakšno stopinjo več. V soboto bo postopno več oblačnosti tudi na vzhodu države, v noči na nedeljo bodo manjše padavine. V nedeljo bo pretežno oblačno in nekoliko hladneje. Razmišljajo o ovadbi Planinškove trditve je potrdila tudi kmetovalka Marija Škafar ter ob tem dodala, da naj bi imeli nekateri krajani v okolici industrijskega naselja po vsej verjetnosti zaradi fluoridov že tudi zdravstvene težave, predvsem z dihali. Ker krivca ne morejo odkriti ali dokazati, že dalj časa razmišljajo, da bi na policiji podali ovadbo proti neznanemu storilcu. Sedaj, ko so končno prejeli analize, ki njihove sume o prekoračenih vsebnostih flu-oridov potrjujejo, so to želeli tudi storiti, vendar naj bi se nekje zataknilo. "Prepričana sem, da gre za okoljsko nesrečo, ki ne samo, da nam je povzročila veliko materialno škodo, ampak pomeni resno tudi grožnjo tudi zdravju nas ljudi, ki stanujemo v neposredni bližini. Zato bi se v reševanje problematike morala vključiti tudi država, ne pa da smo prepuščeni na milost in nemilost interesom kapitala. Zelo pa me moti tudi to, da na občini Kidričevo niso reagirali kot bi morali, niti komisije za oceno škode še niso ustanovili, da ne govorim o inšpekcijskih službah, ki po mojem svojega dela niso opravile kot bi morale," je menila Škafarjeva. Biolog, mag. Boris Gerl pa je med drugim pojasnil, da emisija fluora spremlja vsako proizvodnjo aluminija, pojavlja pa se tudi pri proizvodnji opeke ter pri proizvodnih procesih, ki zahtevajo ali povzročajo izredno visoko temperaturo: Ob ugotovitvi, da je žalostno, ker so prizadeti ob tem nemočni, pa je dodal: "Ljudje imajo pravico natančneje vedeti, kaj tovarna spušča v zrak, predvsem pa v kolikšni meri je to škodljivo njihovemu zdravju. Čeprav se problematika vleče že dobre 3 mesece, sta nam znani le 2 skromni analizi silaž, zaradi česar sta bili izdani dve prepovedi krmljenja te silaže. Vse ostalo je zavito v meglo. Treba je poiskati krivca in takoj preprečiti, da bi se takšno onesnaženje še kdaj ponovilo, v iskanje krivca pa so se dolžni vključiti tudi državni organi, od obeh ministrstev navzdol. Za pojasnilo v zvezi z omenjeno problematiko smo seveda zaprosili tudi vodstvo ki-dričevskega Taluma, kjer sta predsednik uprave mag. Danilo Toplek in pooblaščenec za okolje dr. Marko Homšak pripravila daljše sporočilo za javnost in ga v celoti objavljamo na 14. strani. M. Ozmec Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_ - garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela - manjša gradbena dela Osebna kronika Rodile so: Romana Nedog, Hardek 9/b, Ormož - Auroro in Ivono; Oxana Aseeva, Dornava 106 - Marka; Katja Zadravec, Ivana Kavčiča 13, Ljutomer - Patrika; Aleksandra Ritonja, Moravci 92, Mala Nedelja - Luka; Marina Krajnc, Tržec 41, Videm - Ano in Žaka; Marija Zobec, Nimno 22, Pristava pri Mestinju - Domna; Vesna Hernja, Gomila pri Kogu 6, Kog - Leo; Tadeja Vodo-vnik, Prešernova 34, Oplotnica - Simona; Amira Džam-bić, Stražgonjca 52, Pragersko - Edina; Danica Pintarič, Savci 19, Sv. Tomaž - Doro; Mojca Lorbek, Osojnikova 26, Ptuj - Nejca; Damjana Lončarič, Zg. Hajdina 203/b - Monjo; Karmen Heric, Babinci 29, Ljutomer - Matica; Nataša Verdenik, Trubarjeva ul. 9, Ptuj - deklico; Karmen Marjetka Domjanko, Zabovci 5/a, Markovci - Evo; Alenka Kavčič, Žerovinci 15, Ivanjkovci - Matjaža; Anja Gajzer, Grajena 32/a, Ptuj - Nika; Martina Strelec, Spuh-lja 27/a, Ptuj - Leo. Umrli so: Marina Šmigoc, Lancova vas 25, umrla 20. oktobra 2005; Marija Lah, Pongrce 32, umrla 22. oktobra 2005; Ljudmila Vinkler, Grdina 28, umrla 20. oktobra 2005; Janez Wolf, Mladinska ul. 5, Kidričevo, umrl 24. oktobra 2005; Cita Ivezić, Pivkova ul. 2, Ptuj, umrla 22. oktobra 2005. Črna kronika Povprečno 1,45 grama alkohola v krvi! V devetih mesecih letošnjega leta se je na cestah na območju Policijske uprave Maribor zgodilo 5.481 (v enakem obdobju lani 6.748) ali za 19 odstotkov manj prometnih nesreč, v katerih je umrlo 29 (lani 29) oseb, 142 (lani 170) ali 16 odstotkov manj udeležencev cestnega prometa je bilo hudo in 2.473 (lani 3.389) ali 27 odstotkov manj pa je bilo lahko telesno poškodovanih. Od skupnega števila 4.985 (6.750) povzročiteljev prometnih nesreč jih je bilo 433 (616) ali 8,7 % (9 %) pod vplivom alkohola, povprečna stopnja alkoholiziranosti pa je bila 1,45 (1,48) g/kg alkohola v krvi. Velik požar v Ormožu Ormoški policisti so bili 2. novembra okoli 15.30 ure obveščeni o požaru na gospodarskem poslopju v bližini Ormoža. Na kraju so pri zbiranju obvestil ugotovili, da naj bi prišlo do požara v hlevu, od tam pa se je razširil na preostali del gospodarskega poslopja in na stanovanjski objekt. V požaru je pogorelo celotno gospodarsko in del stanovanjskega poslopja. V gospodarskem poslopju so zgoreli traktor, dva voza, starejši voz za konjsko vprego večje vrednosti, več kmetijskega orodja, krme in poljskih pridelkov. Po nestrokovni oceni je nastala materialna škoda v višini 6.000.000,00 tolarjev. Policisti vzroka požara še niso ugotovili. Vlomi na ptujskem so se vrstili Neznani storilec je 28. oktobra v večernih urah vlomil v stanovanjsko hišo pri Markovcih, od koder je odnesel zlatnino in denar v skupni vrednosti okoli 700.000,00 tolarjev. Dva dni kasneje, 30. oktobra, je neznanec v večernih urah vlomil v stanovanjsko hišo v bližini Hajdine, iz katere je odnesel dokumente in večji znesek gotovine ter lastnika oškodoval za okoli 300.000,00 tolarjev. 31. oktobra, nekaj minut po polnoči, je neznani storilec vlomil v prostore trgovine v Novi vasi pri Ptuju, iz katere je odnesel prenosni računalnik Gericom in digitalni fotoaparat Canon. Trgovino jem oškodoval za okoli 450.000,00 tolarjev. Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA BREZPLAČNA ŠTEVILKA 080 1401 ABA PTUJ Boitianiinšs.p. PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊKI, GARAŽNA VRATA átuki26a Ibl.: 02 787-86-70, 041 716-251 STE BILI POŠKODOVANI P^RAVna^ V PROMET^^ —v NEZGODI? ^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2 080 1 3 1 4