NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠL 37  LETO 51  CEUE^ 12, 9, 1996 • CENA 250 SIT_Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Kdor prej pride
Privlačne denarne spodbude za varčevanje z energijo. Tema tedna na strani 19.
Cvetje Evrope
Fotoreportaža sijajne razstave v Savinjskem gaju na strani 16.
mu9
V petek odpirajo v Celju največjo slovensko
sejemsko prireditev. Stran 2. Vse o sejmu in
ponudbi v priloženi Sejemski petici.
TEMA TEDNA
Nezgodnih zavarovanj otrok in mladine je vse več.
Kaj ponujajo zavarovalnice? Stran 19.
INTERVJU
Andrej Šporin o KBT-jevem meču nad celjskim
gospodarstvom. Stran 7.
DOGODKI
Volitve pred martinovim. Stran 2.
ŠPORT
Fanfare za Golca. Stran 14.
KULTURA
Nov prevod Svetega pisma. Stran 17.
REPORTAŽA
Premagali so sami sebe. Maratonci na strani 8.
2
DOGODKI
Novi tednik in
volitve
NT&RC je v skladu z obsto-
ječo zakonodajo pripravil pra-
vila za spremljanje državnoz-
borskih volitev, s katerimi za-
gotavlja enakopravnost kandi-
datov ter političnih strank pri
njihovi predstavitvi.
To načelo bo uredništvo
obeh medijev. Novega tedni-
ka in Radia Celje, spoštovalo
pri spremljanju predvolilnih
aktivnosti strank, o katerih
bo poročalo z vestmi, poroči-
li, članki in komentarji. Pri
tem NT&RC vztraja na avto-
nomiji uredništva pri presoja-
nju teže in pomena dogod-
kov. NT&RC v predvolilnem
času ne bo namenil posebne-
ga prostora za predstavitve
kandidatov in strank ter dru-
gih predlagateljev kandida-
tov. Bo pa vsem kandidatom
in strankam dosegljiv oglasni
prostor v časopisu in Radiu
Celje pod enakimi pogoji in
po veljavnem ceniku z 20-
odstonim popustom. Re-
klamnih oglasov strank ali
njihovih pravnih naslednic,
ki še niso poravnale dolgov iz
časa predvolilne kampanje
za državnozborske volitve,
ne bomo objavljali, dokler ne
plačajo dolgov in obresti, na-
ročene oglase pa poravnajo s
predplačili. Pri tem bo veljalo
za uredništvo ime stranke kot
takšne, kajti ni stvar uredniš-
tva, ali je dolžnik republiški
ali občinski odbor stranke,
marveč je to stvar stranke
same. Ob tem želita uredniš-
tvi Novega tednika in Radia
Celje, posebej opozoriti, da
praviloma ne bosta objavljali
strankarskih razglasov, pozi-
vov, javnih izjav, stališč ali
drugih uradnih dokumentov,
razen v obliki plačanih objav.
Pri morebitni objavi uradnih
stališč strank pa si uredništvo
pridržuje pravico krajšanja in
povzemanja ter obdelave.
Prav tako bo uredništvo pose-
bej selektivno pri objavljanju
prispevkov v javnomnenj-
skih rubrikah, kot so Pisma
bralcev, saj želi preprečiti
izrabljanje te rubrike za inte-
rese posameznih strank in
tako zaščititi bralce. Vsi naro-
čeni in plačani oglasi strank
bodo ustrezno označeni.
V petek, trinajstega
29. MOS jutri odpira vrata - Med 13. in 22. septembrom organizatorji pricalcujejo četrt milijona obiskovalcev
Pod skupnim sloganom »Ogledalo slo-
venske uspešnosti« bodo jutri, v petek,
13. septembra, na 55 tisoč m^ razstavne-
ga prostora Celjskega sejma odprli 29.
Mednarodni obrtni sejem. Sejem bo v
imenu slovenske vlade odprl minister
za gospodarske dejavnosti Metod Dra-
gonja, na ogled pa bo vse do prihodnje
nedelje, 22. septembra.
Na skupno 55 risoč m^ sejmišča - od tega
je 33 tisoč m^ pokritega razstavnega pro-
stora - se bo predstavilo blizu 1.800 raz-
stavljavcev. Od tega jih 944 prihaja na
sejem neposredno, drugi pa se bodo pred-
stavili preko zastopanih podjetij. Ob do-
mačih razstavljavcih se bodo predstavila
podjetja in obrtniki iz 25 tujih držav, od
tega je število neposrednih tujih razstav-
ljavcev, ki prihajajo iz Avstrije, Italije,
Nemčije, Švice, Češke, Hrvaške ter Bosne
in Hercegovine, letos v porastu.
Po besedah predsednika poslovnega
odbora 29. MOS Stanislava Kramberger-
ja so v Obrtni zbornici Slovenije ob pri-
pravah programa obsejemskih strokov-
nih prireditev letos osrednjo pozornost
namenili problematiki dela na črno, nere-
šenim vprašanjem zagotavljanja plačilne
discipline ter vladnemu predlogu zakona
o davku na dodano vrednost, ki je prišel v
parlamentarno obravnavo prav v teh
dneh. Prav ta vprašanja so tudi tista, ki
večino slovenskih obrtnikov in podjetni-
kov - v register OZS je po zadnjih podat-
kih vpisanih 51.023 obrtnih obratovalnic,
skupaj z lastniki oziroma samostojnimi
podjetniki pa je v tem sektorju zaposle-
nih 122.319 ljudi - najbolj žulijo.
Direktor Celjskega sejma d.o.o mag.
Franc Pangerl nekaj dni pred odprtjem
sejma ocenjuje, da bo letošnja prireditev
glede na vsebinsko zaokroženost in pred-
stavitev posameznih dejavnosti kakovost-
nejša in uspešnejša od prejšnjih. »Posebej
vzpodbudno je, da je večina razstavljene-
ga na sejmu plod domačega, slovenskega
znanja, zato MOS upravičeno nosi slogan
Ogledalo slovenske uspešnosti. Novitete
slovenske obrti in podjetništva, ki bodo
predstavljene na sejmu, se lahko kosajo z
izdelki in storitvami razvitega sveta,« pou-
darja Pangerl.
Novost letošnjega MOS, za katero so v
sodelovanju z Republiškim centrom za
poklicno izobraževanje poskrbeli v OZS,
bo tudi predstavitev deficitarnih obrtnih
poklicev. Za okoli 2.500 slovenskih sedmo
in osmošolcev bo v 2. galeriji dvorane A
predstavitev posameznih deficitarnih po-
klicev in šol, ki izobražujejo zanje, šolarji
pa se bodo lahko preizkusili v nekaterih
ročnih spretnostih ter si brezplačno ogle-
dali celoten sejem.
Podobno kot lani tudi letos organiza-
torji pričakujejo okoli četrt milijona
obiskovalcev, zanje pa bo na voljo 6
blagajniških in vstopnih mest na sej-
mišče. Vstopnice za odrasle bodo 500,
za organizirane skupine nad 20 oseb,
otroke, dijake, študente in upokojence
400 in za poslovne partnerje 350 tolar-
jev.
Najuspešnejši razstavljavci 29. MOS bo-
do prejeli priznanja Mestne občine Celje,
zlate, srebrne oziroma bronaste cehe kot
priznanja OZS ter letos drugič tudi poseb-
na priznanja Celjskega sejma.
IVANA STAMEJČIČ-
Volitve pred martinovim
Predsednik države Milan Kučan določil ] 0. november za datum volitev poslancev v Državni zbor RS - Volili
bomo po starem
Od pomladi so se vlekle
polemike, kako v nov man-
dat izvoliti državnozborske
poslance, minuli četrtek pa
je predsednik države Milan
Kučan določil za datum vo-
litev nedeljo, 10. november.
Poslance v državni zbor bo-
mo volili na enak način kot
pred štirimi leti, saj spremi-
njanje veljavne zakonodaje
časovno ni več mogoče.
Obstoječi Zakon o volitvah
v državni zbor je bil sprejet
10. septembra 1992, po nje-
govih določilih pa smo že
volili zdajšnji sestav DZ. Po-
slanci so se spreminjanja vo-
lilne zakonodaje lotili šele
letošnjo pomlad, kar je bilo
glede na uveljavljeno proce-
duro občutno prepozno.
Za datum izvedbe letoš-
njih volitev poslancev v DZ
je imel predsednik države
na voljo čas od 27. oktobra
do 8. decembra, odločil pa
se je za 10. november - ne-
deljo, ki je v tem obdobju
prva, ko tudi teoretično ni
več mogoče računati s spre-
membami obstoječe volilne
zakonodaje.
Kučan je ob razglasitvi da-
tuma za volitve v državni
zbor poudaril, da je upošte-
val voljo vseh referendum-
skih pobud glede spremem-
be volilne zakonodaje, zato
datuma volitev ni določil za
zgodnejši termin. Ustavno
sodišče si je namreč za dan
presoje o ustavnosti in zako-
nitosti Odloka DZ o razpisu
zakonodajnega referenduma
izbralo 10. september - glede
na uveljavljene termine pa,
ne glede na odločitev ustav-
nih sodnikov, pred razpisom
volitev ne bi bilo več moč
speljati referenduma. Če na
kratko povzamemo, za skraj-
ni rok volitev 8. december bi
moral predsednik države vo-
litve razpisati 8. oktobra, do-
ločila Zakona o referendumu
in ljudski iniciativi pa nare-
kujejo, da od dneva razpisa
referenduma do njegove iz-
vedbe ne sme preteči manj
kot 30 dni. Referenduma ta-
ko v nobenem primeru ne bi
mogli izpeljati pred zadnjim
rokom za razpis volitev, v
nobenem, niti teoretičnem
primeru, pa ne bi bilo sklad-
no z voljo ljudstva moč spre-
meniti vohlne zakonodaje.
Ob tem pa je eno temeljnih
načel pravne države, da vo-
lilnih pravil po razpisu voh-
tev ni dopustno spreminjati.
Dan pred martinovim,
drugo novembrsko nedeljo,
bomo tako v Sloveniji volili
poslance novega državnega
zbora do pičice enako kot
pred štirimi leti.
IS
Pučniicova Icomisija no Golovcu
v torek dopoldne so Celje obiskali člani preiskovalne komisije državnega zbora za
raziskavo množičnih povojnih pobojev ter pravno dvomljivih procesov, ki so si ogledali
najdišče posmrtnih ostankov na Golovcu ter nekatera druga množična grobišča.
Predsednik komisije dr. Jože Pučnik - v Celju pa so bili še Sašo Lap, Marija Pozsonec, Ignac
Polajner, Andrej Lenarčič in Janko Predan - je poudaril, da je preiskava posmrtnih ostankov,
najdenih na Golovcu, prva resnično temeljita, zato si v komisiji obetajo, da bodo rezultati te preiskave
lahko temelj' za nadaljnje odkrivanje storilcev. Ob tem je dr. Pučnik še pozval vse Slovence, ki bi
karkoli vedeli o pobojih na Golovcu oziroma v drugih krajih, naj podatke sporočijo preiskovalni
komisiji, saj si bo ta pri delu s pričevanji lahko veliko pomagala. IS, Foto: SHERPA
Sejem sadjarjev obiskalo
deset tisoč ljudi
Prvi mednarodni sadjarski
sejem v Slovenskih Konjicah
je lepo uspel, organizatorji
pa napovedujejo, da ga bodo
organizirali tudi prihodnje
leto.
Ni naključje, da je bil sejem
prav v Slovenskih Konjicah,
saj je mesto z okoliškimi kraji
znano po bogati tradiciji kvali-
tetnega sadjarstva. Že leta
1938 so Konjičani gostili gos-
podarski sejem, na katerem so
v glavnem razstavljali prav
sadjarji. Na otvoritveni slove-
snosti je udeležencem govoril
konjiški župan Janez Jazbec,
po pozdravu Pohorske konje-
nice in zvokih rogistov iz No-
ve Cerkve pa je sejem odprl
državni sekretar za kmetijstvo
Ervin Kuhar.
V športni dvorani je konec
minulega tedna razstavljalo
približno sedemdeset razstav-
ljavcev, sejemsko dogajanje pa
so poleg zabavnih prireditev in
razstave konjiškega turistične-
ga društva spremljali strokovni
posveti o težavah in organizira-
nosti sadjarske dejavnosti v Slo-
veniji. Organizatorji, Kmetijski
zavod Maribor, občina Sloven-
ske Konjice in Studio trg, so s
prvim sejmom zelo zadovoljni,
tudi zanimanje obiskovalcev je
bilo veliko, saj si ga je ogledalo
kar 10 tisoč ljudi. IB
PODRŽil
Nesreča nci
Ljubelju 1
UUBUANA, 8. sepi
bra (Večer) - Strokovne
pe Direkcije RS za cest
Družbe za državne ceste
ogledale del mednarodi
cestnega predora Ljube
katerem je v petek pom
približno 370 metrov ol
da s slovenske strani od
la betonska stropna obb
poškodovala osebno 1
slovaškega državljana,!
tero se je zaletelo še ose
vozilo slovenskega drža
na. Dve osebi sta bili v ne
di poškodovani. Obnova
dora je bila načrtovan«
letošnjo jesen in bi se mc
pričeti v naslednjih dveh
nih, nesreča pa narekuje
datne preiskave stanja
ra. 1
Skupna ponudi
UUBUANA, 9. sepi
bra (Delo) - Združenje či
za upravljanje je od
skupno ponudbo za del
162 podjetij, ki so sicer ra
Ijene na 207 paketov. Sk
z gotovinskim depozitoi
bila ta ponudba na izhod
vredna 22,5 milijarde tole
in kot je potrdil predsei
upravnega odbora združ
družb Andrej Urbas, se j
družb uskladilo in to L
diščno ceno s svojo pom
potrdilo. m
Sporna dežursl^
UUBUANA, 9. sept
bra (Večer) - Minister
zdravstvo dr. Božidar \(
je zanikal, da je racionafc
ja dežurstev v slovenskih
nišnicah namenjena zgol
mu, da bi prihraniU več
narja za zdravniške pl
Opozoril je, da naj bi dež
tva postopoma poenoti
evropskimi državami. Po
vodilih ministrstva bi m
na primer Klinični center
žurstvo s 17 ur dnevno si
sati na 12 ur, kar bi re
ogrozilo njegovo delo. V(
tvo KC je zato za pošto
uvajanje sprememb.  M
Sporazumi
uresničujejo
UUBUANA, 9. septem
(Delo) - Po mnenju delod
cev in delojemalcev se lete
socialni sporazum v celot
vaja zadovoljivo. Zatika s
podjetjih, kjer unajo blok
žiro račun. V ZSSS ugotavli
da v takšnih podjetjih dela
24 odstotkov delavcev v go:
darstvu. Sicer na globalni n
ni odstopanj od socialr
sporazuma.
Prijava do 25<
septembra
UUBUANA, 9. septi
bra (Večer) - 2.273 mla
ki so sicer izpolnjevali s
šne vpisne pogoje, niso
zbrali dovolj točk za uvrst
v želeni študijski prograrr
bo v teh dneh dmgič pote
vali za svoj prihodnji štt
Drugo prijavo morajo na
kulteto poslati najkasneje
25. septembra. Tisti, ki b«
tudi po tem imeli prosta i
sta, bodo lahko kandidal
izpolnjenimi pogoji vpiso
še do 10. oktobra.
DOGODKI
3
pijjafeljevanje
Kozjega in
Ljubljane
isja gradu Podsreda, v obči-
ij Kozje, so v soboto predsta-
vil svetnikom, predsednikom
§ ter novinarjem zamisel o
irijateljskem sodelovanju z
nestno občino Ljubljana,
Kot ugotavljajo, povezujejo
j-aja ne le podobni simboli ter
.godovinski stiki, marveč tudi
;elja po sodelovanju na kultur-
jem področju, skib za bogato
rgodovinsko dediščino, turi-
•tični, gospodarski ter drugi
lačrti.
2ato sta že v začetku prete-
čega tedna, v prostorih Ijub-
janskega magistrata, župan
Kozje^ dr, Božo Sok ter žu-
pan Ljubljane dr, Dimitrij Ru-
pel slovesno podpisala Listino
o prijateljstvu in sodelovanju
^ed občinama. Z resnejšim
povezovanjem so začeli v za-
četku julija, nato je prišel čas
dopustov, zdaj pa je prišlo do
podpisa listine. B.J.
Zapore ceste ne bo
Državni sekretar v obrambnem ministrstvu Mirko Bogataj sprejel predstavnike
Rimskih Toplic in občine Laško
Svet krajevne skupnosti
Rimske Toplice je v petek zve-
čer na izredni seji preklical
polurno zaporo magistralne
ceste Celje-Zidani Most, ki je
bila napovedana za to nedeljo
ob 12. uri. Bodo pa pripravili
javni protestni shod v podpo-
ro oživitvi zdravilišča in v
opozorilo vladi, naj res izpol-
ni zagotovila, ki jih je v zvezi z
dokončno rešitvijo tega veli-
kega problema v petek v Ljub-
ljani dobila delegacija krajev-
ne skupnosti in občine Laško.
Državni sekretar v obram-
bnem ministrstvu Miran Bo-
gataj je predstavnikom kraja in
občine na pogovorih o konča-
nju petletne agonije zdravilišča
Rimske Toplice povedal, da so
aktivnosti za oživitev zdraviliš-
ča v zaključni fazi in da bodo
najkasneje v roku enega mese-
ca oziroma do konca septem-
bra dobili pisno obvestilo o po-
teku aktivnosti in o dokončni
rešitvi. O tem, kakšno novo
rešitev naj bi imeli na ministrs-
tvu, v Rimskih Toplicah še ne
morejo govoriti, saj so jih v
Ljubljani prosili, naj vsebine
pogovorov do konca meseca
še ne dajo v javnost. Svet kra-
jevne skupnosti je v začetku
tega tedna spet poslal pismo
predsedniku vlade dr. Janezu
Drnovšku in ga prosil, naj tudi
vlada s pismom zagotovi, da se
zares pripravlja končna rešitev
države za ponovni zagon zdra-
vilišča.
Po petih letih najrazličnejših
obljub pa krajani Rimskih To-
plic tudi zadnjim zagotovilom
ne verjamejo povsem, saj na-
Javni protestni shod v pod-
poro oživitve zdravilišča, na
katerem pričakujejo v Rim-
skih Toplicah tudi prebivalce
dfugih krajev, bo v nedeljo,
15. septembra. Shod se bo pri-
čel ob 11. uri pod zdraviliš-
čem.
povedujejo, da bodo odgovor
vlade čakali le do 5. oktobra.
Če do takrat ne bodo dobili
trdnega zagotovila o končni re-
šitvi, bodo 15. oktobra pripravi-
li že napovedano trajno zaporo
magistralne ceste Celje-Zidani
Most, ki jo bodo umaknili šele
takrat, ko jim bo vlada poslala
svoja jasna stališča.
■■■IHHHMHI J. INTIHAR
Podpisane resne namere enajstih občin
v slovenskih Konjicah so
se prejšnji četrtek sestali žu-
pani in predstavniki enajstih
štajerskih občin. V družbi dr-
žavnega sekretarja za turi-
zem Petra Vesenjaka so pod-
pisali Pismo o nameri, s kate-
rim izražajo svojo pripravlje-
nost za povezovanje in sode-
lovanje na področju turistič-
ne dejavnosti.
V pismu poudarjajo nujnost
oigarimranega pristopa pri
pospeševanju razvoja turistič-
ne dejavnosti v vsaki občini
posebej, kakor tudi na skup-
nem območju občin podpisnic.
Vsaka od občin podpisnic bo
tako pripravila pregled svojih
potencialov in predloge v pove-
zavi z ostalimi. Vzpostavili bo-
do stike med že delujočimi tu-
rističnimi društvi, turistično -
informativnimi centri in drugi-
mi subjekti, ki delujejo na po-
dročju turizma. Izdelali bodo
načrt skupnih promocijskih ak-
tivnosti in strategijo skupnega
nastopa do državnih institucij.
Ustanovili bodo tudi projektno
skupino, ki bo skrbela za izva-
janje dogovorjenih aktivnosti.
Zupani občin Podčetrtek,
Rače-Fram, Rogaška Slatina,
Rogatec, Slovenska Bistrica.
Slovenske Konjice, Šentjur pri
Celju, Šmarje pri Jelšah, Vita-
nje, Vojnik in Zreče so se na
tokratnem tretjem srečanju s
podpisom zavezali k sodelova-
nju, državni sekretar Vesenjak
pa jim je obljubil tudi material-
no pomoč za dosego skupnih
ciljev. B.Z., foto: MN
PO SVETU
Jelcina bodo
operirali
Govoric in ugibanj o zdrav-
ju ruskega predsednika Borisa
Jelcina je konec. 65-letni pred-
sednik se je po mesecih medij-
ske negotovosti pojavil v tele-
vizijskem intervjuju, v kate-
rem je priznal, da mora na
operacijo srca. V nastopu, ki
so ga prenašale vse glavne te-
levizije, je bil predsednik vid-
no utrujen in je o svojem
zdravju govoril zelo počasi.
Priznanje Jelcinove bolezni je
zdaj sprožilo vrsto novih vpra-
šanj. Med njimi najpomem-
bnejše, ali bo sposoben v celo-
ti izpeljati nov štiriletni pred-
sedniški mandat. Strokovnjaki
sicer menijo, da je operacija -
njegova srčna mišica ne do-
biva zadostne količine krvi,
zato mu bodo naredili bypass
- tako rekoč rutinska in da je
pri njej smrtnost največ
dvoodstotna. Vprašanje seve-
da je, kako jo bo preneslo
predsednikovo telo, ki sta ga v
preteklosti že prizadela dva
lažja srčna napada. Ob tem se
seveda postavlja vprašanje
predsednikovega naslednika.
Začasno ga bo nadomeščal šef
kabineta Čubajs, v primeru,
da predsednik dalj časa ne bo
mogel opravljati svojega dela
pa bo njegove naloge prevzel
premier Černomirdin. Seveda
pa tudi karizmatični general
Lebed ne bo stal križem rok,
da ne omenjam komunista
Zjuganova, ki je bil ob napove-
di operacije zelo glasen. Priz-
nanje Jelcinove bolezni je ta-
ko v vsakem primeru zgodo-
vinsko, predvsem za Kremelj.
Spomnimo se samo, kako je
ravnal v primeru bolezni
predsednikov za časa nekda-
nje Sovjetske zveze. Ko je bil
npr. Brežnjev resno bolan je
Kremelj s ponarejanjem foto-
grafij in z lažno propagando
skrival njegovo usihanje. Ne-
kaj mesecev preden je umri
njegov naslednik Andropov,
je Kremelj njegovo odsotnost
v javnosti opravičil s prehla-
dom. Jelcina naj bi operirali
konec meseca, verjetno v mo-
. skovskem kardiološkem cen-
tru, ki ima dobro opremo in
kardiologe izurjene v ZDA.
Operacijo naj bi vodil dr. Cha-
zov, ki pa je znan po tem, da je
Leonida Brežnjeva kljub težki
bolezni še skoraj desetletje
ohranil pri življenju.
ZDA ravnale
(ne)pravilno
Tako bi lahko na kratko pov-
zeli reakcije na ameriške na-
pade na iraške vojaške cilje v
južnem Iraku. V Nemčiji tako
menijo, da sta bila napada
upravičena in primerna. Urad-
ni Bonn še pravi, da so Iračani
kršili varnostno območje na
severu Iraka in izvajali pokol
nad kurdskim prebivalstvom.
V Rimu so ameriško akcijo
označili kot neizogiben odgo-
vor na iraški napad na Kurdi-
stan in na kršenje resolucij
ZN. Tudi v Avstriji menijo, da
je bil ameriški poseg v Iraku
nujno potreben. Enakega
mnenja je tudi generalni se-
kretar Nata Šolana, kije Sada-
ma Huseina ob teiii pozval,
naj začne spoštovati resolucije
ZN. Na ameriška napada se je
najbolj kritično odzvala Fran-
cija. V Parizu menijo, da Irak s
posredovanjem v Kurdistanu
ni kršil resolucij Združenih
narodov. Je samo posredoval
na svojem ozemlju in se je za
poseg odločil po pisni prošnji
enega od najpomembnejših
kurdskih gibanj Tudi Rusija
in Kitajska sta nad ameriško
akcijo izrazili nezadovoljstvo.
Ruski zunanji minister Prima-
kov je izstrelitev tomahavkov
na jug Iraka označil za Clinto-
novo predvolilno potezo. Na-
pada sta naletela na velik od-
ziv tudi v svetovnih medijih.
Tako so evropski časopisi o
akciji ameriških rušilcev in
bombnikov v glavnem pisali
negativno. Ob tem so ZDA
obtožili, da postaja vse bolj
osamljena velesila, pa naj gre
za raketne napade ali pa za
trgovinske represije in gospo-
darske sankcije (Kuba, Libija).
Časopisi napada v glavnem
povezujejo s predsedniškimi
volitvami, saj naj bi Clinton
republikancem tako dokazal,
da ni omahljivec. Tudi nekda-
nji predsednik Bush je konf-
likt v Perzijskem zalivu pora-
bil kot velik volilni adut. Glav-
na (in velika) razlika s Clinto-
nom pa je ta, da je prvi imel
tako podporo zaveznic in Var-
nostnega sveta, medtem ko se
je slednji odločil ukrepati na
lastno pest. In to v upanju, da
bi v diktatorju Huseinu poka-
zal, da bodo ZDA še naprej
igrale vlogo dobrega svetov-
nega policista.
Srečanje za mir
v Erezu, mejnem prehodu
med Izraelom in palestin-
skim avtonomnim območ-
jem Gazo, sta se prvič sesta-
la izraelski premier Netanja-
hu in predsednik Palestinskega
sveta Arafat. Največ pozornosti
sta namenila pogovorom o
umiku izraelske vojske iz He-
brona in o odpravi izraelske
zapore palestinskih območij.
Državnika sta priznala, da ta-
ko Izraelci kot tudi Palestinci
kršijo sporazum o avtonomiji.
Vendar pa je Arafat po dolgem
stisku rok izraelskemu premie-
ru zagotovil, da je pripravljen
sodelovati z njim in njegovo
vlado. Po pogovorih sta držav-
nika napovedala nov krog
izraelsko-palestinskih pogajanj
in delo skupne komisije, ki se
bo ukvarjala z najbolj žgočimi
vprašanji. Srečanje Netanjahu-
Arafat so najbolj kritično oce-
nili židovski priseljenci; najbolj
skrajni so pred sedežem izrael-
ske vlade vzklikali, da jih je
premier prevaral. Vendar pa ob
tem verjetno niso pomislili, da
za Netanjahuja prijateljski po-
govor z Arafatom pomeni veli-
kanski skok čez psihološke,
ideološke, zgodovinske in poli-
tične ovire. Tudi desno krilo
Likuda, premierove stranke, je
ostro kritiziralo pogovore v
Erezu. Nova izraelska vlada se
je za politiko nadaljevanja mi-
rovnega procesa tako odločila
predvsem v kontekstu varnosti
in boja proti terorizmu. Seveda
pa je zeleno luč k taki politiki
med Izraelci in Palestinci lahko
prižgalo le prvo srečanje med
Arafatom in Netanjahujem, ki
so ga mediji poimenovali kar
zgodovinsko.
DAMJAN KOSEC, POPtv
4
DOGODKI
Spomin na tabor
Osrednja slovesnost ob le-
tošnjem prazniku občine Ža-
lec in mestne skupnosti Ža-
lec je bila minulo soboto v
Domu II. slovenskega tabora
v Žalcu.
Pozdravni govor je imelj
predsednik mestne skupnosti^
Eran Sadnik, ki je govoril oj
pomenu praznika, ki ga praz-J
nujejo v spomin na II. sloven-'
ski tabor v Žalcu pred 198 leti
in o doseženih uspehih mesta
Žalec. Kot slavnostni govor-
nik pa je povzel besedo žalski
župan prof. Milan Dobnik. Z
veseljem je ugotovil, da obči-
na tudi zadnji dve leti v no-
vem sistemu lokalne samou-
prave deluje uspešno. Kljub
težavnim časom so mnogo
naredili. Med drugim je ome-
nil, da je rešen problem odvo-
za odpadkov, sprejeli so pro-
storske dokumente za vso ob-
čino, gradijo in obnavljajo ce-
ste, vodovode, kanalizacijo in
čistilno napravo, razvija se te-
lefonija, obnavljajo številne
objekte, med drugim žalsko
telovadnico, šolo v Grižah in
na Vranskem, na Polzeli širijo
dvorano in gradijo prizidek
za sedem stanovanj.
Grb občine Žalec je prejel
dr. Paul Parin, naš rojak iz
Švice, zdravnik psihoanalitik
in književnik, plaketo občine
je prejel Karol Lobnikar (na
sliki), za aktivno delo v KS
Prebold. Podelili so tudi priz-
nanje Inovator 95, prejel ga jej
Janko Vodovnik za inventiv-|
ni predlog rolo pokrivala za
avtomobile.
Priznanja mestne skupnosti^
Žalec   so   prejeli      Marija
Klamgfer, Jože Čehovin, Mi-,
lan Dolan in Damir Vrbanič,
plakete pa Janko Kos, Milica
Jošt, Milan Lesjak in Anka
Krčmar. V kulturnem progra-
mu so nastopili gojenci Glas-
bene šole Žalec.
Prireditve ob prazniku se
bodo nadaljevale v petek, 13.
septembra s srečanjem borcev
Občine Žalec in aktivistov OF
savinjsko celjske regije v dvo-
rani hmeljarskega doma v
Šempetru.
TONE TAVČAR
Za pri|aznejše
birokratske postopke
Brošura žalske upravne enote je deležna pohval tudi
Ljubljani
Načelnik Upravne enote
Žalec Marjan Žohar je sku-
paj s svojimi sodelavci konec
minulega tedna predstavil
javnosti Brošuro o delu
upravne enote in načrtih v
prihodnje.
Čeprav so dokumente na-
slovili s kratkim naslovom
Brošura, gre v resnici za zaje-
ten kup informacij, ki bodo še
kako dobrodošla pomoč vsem
občanom in tudi primerna
predstavitev upravne enote
obiskovalcem oziroma go-
stom od drugod. Brošura je
namreč sestavljena iz petih
zajetnih knjig. V prvem delu
je podrobneje predstavljena
upravna enota Žalec, ki s svo-
jim delovanjem posega na ce-
lotno območje občine Žalec in
del Mestne občine Velenje,
razvoj oblasti v spodnji Sa-
vinjski dolini, ne manjkajo pa
tudi podrobni številčni podat-
ki, zemljevidi in obrazložitev
organizacije dela.
Za občane pa bodo dobro-
došli natančni seznami po-
stopkov in potrebnih doku-
mentov, ki jih je treba predlo--
žiti bodisi na oddelku za oko-
lje in prostor, upravne notra-j
nje zadeve, oddelku za gospo- j
darske in negospodarske za-j
deve ter promet in zveze ter|
oddelku za kmetijstvo in de-
nacionalizacijo. V brošuri so
priloženi tudi potrebni obraz-
ci, vsi dokumenti pa bodo
predvidoma še v teh dneh na
voljo na sedežih krajevnih
skupnosti. Ljudem tako ne bo
potrebno tekati od vrat do
Marjan Žohar je na novi-
narski konferenci povedal,
da je bila žalska občina v
preteklosti na prvem mestu v
državi po številu nerešenih
upravnih zadev, danes pa se
to število bistveno zmanjšu-
je. Zaposleni v upravni enoti
poskušajo probleme reševati
sproti in na terenu, ne pa v
pisarnah. Neupravičeni so tu-
di očitki o velikem številu
zaposlenih. UE je prevzela 49
delavcev, danes jih je 54, na
nivoju države je bilo prevze-
tih 2972 ljudi, danes je na
seznamu 3050 delavcev.
vrat, marsikateri dokument pa
bo poslej mogoče pridobiti ta-
ko, da bodo ljudje v krajevni
skupnosti samo fotokopirali
obrazec in zahtevek poslali po
pošti. Da gre res za izjemno
potezo žalske upravne enote,
je na predstavitvi menila tudi
direktorica uprave za sistem
in delovanje državne uprave
Štefka Korade Purg.
IB
Bo dolg poravnala država?
Na zahtevo trboveljskega Rudisa so se v
ponedeljek pri državni sekretarki v mini-
strstvu za zdravstvo dr. Dunji Piškur -
Kosmač sestali predstavniki laške in radeš-
ke občine ter zopet poskušali ugotoviti, kdo
bo plačal dolgove za novo zgradbo zdravs-
tvenega doma v Radečah.
Zaradi zamudnih obresti je dolg narasel že
na^40 milijonov tolarjev, poravnati pa ga ne
moreta oziroma ne želita niti občina Laško niti
Radeče. Laščani trdijo, da je dolg nastal v
začetku leta 1995, ko so bile Radeče že samo-
stojne, saj naj bi bilo iz poročilu o poteku
naložbe, ki ga je ob koncu mandata obravna-
val takratni izvršni svet, razvidno, da so bile do
konca leta 1994 vse do takrat nastale proračun-
ske obveznosti bivše skupne občine do izvajal-
ca, trboveljskega Rudisa, poravnane. Ker v
Radečah menijo drugače, Rudis pa želi čim-
prej dobiti svoj denar, bo dolg najverjetneje
morala poravnati država. To so v ponedeljek
ugotovili tudi predstavniki ministrstva za
zdravstvo, vendar so povedali, da na denar iz
državnega proračuna letos ne morejo več raču-
nati. Ali so se dr. Piškurjeva in predstavniki
Rudisa o vračilu dolga dogovorili že kaj bolj
konkretnega, v Laškem in v Radečah ne vedo,
saj se je pogovor v Ljubljani nadaljeval in
končal brez njihove prisotnosti.
JI
Pred članskimi volitvami
V Združeni listi socialnih demokratov bodo svoje kandida-
te za volitve poslancev v državni zbor izbrali na notranjih
volitvah.
V Celju so se štirje strankini kandidati, Anton Franulič in
Jože Kragelj za 2. volilni okraj ter dr. Igor Kos in Ivan Kramer
za 3. volilni okraj 5. volilne enote, predstavili v torek popoldne
v veliki dvorani Narodnega doma. Na predstavitvi je sodeloval
tudi glavni tajnik ZLSD Dušan Kumer. IS,^
S športom in kulturo
v občini Radeče se že od minule sobote vrstijo prireditve
ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga Radečani slavijo v
spomin na številne izgnance v času druge svetovne vojne.
Poleg številnih kulturnih in športnih prireditev, ki so se
zvrstile v minulih dneh, pripravljajo jutri v osnovni šoli v
Radečah še dan odprtih vrat, popoldne pa bo na strelišču na
Močilnem tekmovanje društev upokojencev v streljanju z
zračno puško. V soboto se bo praznovanje nadaljevalo pri
Ribiškeni domu, kjer se bo ob 7. uri pričelo ribiško tekmova-
nje za triindvajseti »Pokal Sava«, v športni dvorani se bo od
dopoldanskih ur naprej odvijal program za otroke, na bazenu
Radeče papir pa se bo ob 10. uri začelo odprto prvenstvo
osnovne šole v tekmovanju z modelnimi čolni in jadrnicami.
Osrednja prireditev ob prazniku bo v soboto ob 17. uri.
Najprej bo v Radečah gasilska vaja, ki jo pripravlja občinska
Gasilska zveza, nato pa bo pri gasilskem domu še družabno
srečanje.
Množica otrok v Podsredi
v Podsredi, v občini Kozje, je v tem tednu prvo mednarodno
srečanje otrok iz Slovenije, Bavarske, Hrvaške ter Bosne in
Hercegovine.
Srečanje je pod pokroviteljstvom Štefke Kučan ter pod
geslom Gradimo most. Ob tej priložnosti bo jutri, v petek 13.
septembra (ob 17. uri), na gradu Podsreda odprtje razstave
umetnika Manfreda G. Dinnesa ter razstave izdelkov, ki
nastajajo med srečanjem številnih otrok iz različnih držav.
Na Dinnesovi razstavi z naslovom Sarajevo-bosanski dnev-
nik, si bo mogoče ogledati njegovo hvalnico sožitju med
vzhodom in zahodom, ki je nastala pred vojno ter Križev pot
sarajevski otrok, ki spominja na znani pokol otrok med
sankanjem.
Razstava je nastala v sodelovanju med Kozjanskim parkom
ter Bavarsko-slovenskim društvom. B. J.
Srečanja na Pilštanju
Praznovanje 530-letnice šolstva na Pilštanju in v Lesičnem so v soboto zaključili z
osrednjo prireditvijo, z množičnim srečanjem nekdanjih ter sedanjih učencev in
učiteljev.
Slavnostna govornica, državna sekretarka iz ministrstva za šolstvo in šport Tea Valenčič je
spomnila, da so v teh krajih lahko na starodavno šolsko tradicijo upravičeno ponosni. Zgodovino
šolstva so z recitalom predstavili mladi krajevni kulturniki, o njej pa piše tudi v mnografiji Jožeta
Lipnika. Ob slovesni priložnosti so pripravili predstavitev domače obrti, nastopili pa so tudi
folkloristi iz Kozjega ter pihalna godba iz Senovega. B. J.
Foto: SHERPA
HO DRŽAV
liidi kobalt in
cezij
UUBUANA, 4. septe,
bra (Večer) - Agencija R-
je sporočila prve rezult,
meritev v zasilnem skladih'
radioaktivnili odpadkov j
Zavratcu, ki jih izvajajo s;,
kovnjaki Ekološkega labi)-
torija z mobilno enoto In;
tuta Jožefa Štefana. V poro
lu navajajo, da je bilo pre.
kiranih v novo embalažo i
deset od dvainsedomdi\
sodov. Nepričakovano so;
leg radija odkrili še kobalt
cezij, njun izvor pa ni znaj;
Varčevanje z
energijo
UUBUANA, 4. septem
bra (Večer) - S pomočjo t'
zave se bodo občani že
zimo ceneje greli v 3.500 g
podinjstvih. Ministrstvo
gospodarske  dejavnosti
predstavilo štiri projekte
učinkovitejši rabi toploi
energije. Država bo iz proi;
čuna in programa Phare iic
menila 76 milijonov tolar
za pomoč lastnikom hiš, ki
bodo odločili za natančne
nastavitve oljnih gorilniku,
toplotno izolacijo podstreš|
in-oken ter za montažo sok'
nih sistemov.
Profest županov
DOMŽALE, 4. septembra
(Večer) - Na delovnem pogoj
voru se je sestala skupina 30
županov in predstavnikoi'
večjih nemestnih občin vSh
veniji. Po dokaj burni rai^:.
vi o problematiki financira;
občin so na predsednika via
de dr. Janeza Drnovška na
slovili protestno pismo, v ka-,
terem izražajo zaskrbljenost'
občin, ki so jih sistem financi-;
ranja in kriteriji, sprejeti na
seji vlade julija letos, postavil
v nevzdržen položaj.
Več za zdravilo
UUBUANA, 4. septem
bra (Večer) - Ta mesec je
začel veljati že junija sprejeti
sklep skupščine Zavoda za
zdravstveno zavarovanje
Slovenije o razvrstitvi zdra-
vil na pozitivno in vmesne
listo. Negativne liste ni več,
zdravila s pozitivne liste sc
dostopna brez doplačila, ^
tiste z vmesne liste pa bo
treba doplačati. Za vsa zdra-
vila, ki jih ni na nobenem od
obeh seznamov, bo treba
plačati celotni znesek. Prej je
bilo 98 odstotkov zdravil 1^
jih je v celoti ali deloma pla'
čal zavod za zdravstveno
varovanje, sedaj pa je le ^e
nekaj več 70 odstotkov zdU'
vil brezplačnih, ostale pa
treba delno doplačati, če ni'^
dodatno prostovoljno zav^i
rovan.
Novi direktor
Vidma
KRŠKO, 4. septembra
(Delo) - Češki holding ICE^
ki je na marčni dražbi v
kem kupil nepremične Vid'
ma v stečaju, je imenoval
vega generalnega direktor!'^'
ki bo vodil podjetje v Ki-
kem. To jedr. Siegfried M^V
sel. V Krškem medtem IC^^
že prevzema tovarno.
DOGODKI
5
Rogatcu lahko
zavidajo
Občinski praznik v vzdušju napredka
občina Rogatec Je stara
(jvajse* mesecev, v tem času
§0 lani pridobili lekarno
fer nekaj asfalta, letos dolg
pločnik do Emkorja, veliko
kilometrov asfaltiranih cest
pa področju Žahenberca ter
loga, prekrili so večino
grajske strehe, skansen bo-
jijo z novimi zanimivost-
nii, gradijo ali preurejajo
l(ar tri gasilske domove
hkrati... Začenjajo z gradnjo
parkirišč za razbremenitev
trga ter novega stanovanj-
skega bloka, do konca leta
bo po vsej občini dovolj tele-
fonov...
^gospodarsko šibki občini,
s 3 tisoč prebivalci, so slavili
kar teden dni. Omenjene pri-
dobitve so poudarjali tudi na
sobotni osrednji proslavi, na
kateri so slovesno predstaviH
nove občinske simbole. Slav-
je so začeli s slovesno sejo
občinskega sveta, ki ga vodi
Anton Roškar, nato pa praz-
novali na osrednjem trgu.
Tam so poudarjali zgodovin-
Isko slavo obmejnega trga Ro-
jgatec, zrcali pa se v novih
^občinskih simbolih. Občinski
grb ter zastava temeljita prav
v tei slavni zgodovini.   Valt
'Svi^mč, predsednik Heraldi-
ce5/ovenice, je navzočim po-
vedal, da je prenovljeni grb (s
konca srednjega veka) v Slo-
veniji med najlepšimi. V ime-
nu društva je županu, Marti-
I nu Mikoliču, nadel župan-
sko ogrlico.
Osrednje slovesnosti se je
udeležil podpredsednik vlade
ter minister Janko Deželak,
ki je v krajšem govoru pouda-
ril tukajšnji napredek. V Ro- '
gatcu so bili na praznični dan s
še podpredsednik državnega
zbora Lev Kreft, minister za
lokalno samoupravo Boštjan :
Kovačič, nekateri poslanci. ;
direktorji in župani iz drugih I
krajev ter pomembna rogaška j
rojaka, slovenski pesnik Jože ;
Šmit ter prof. dr. Anton \
Stres.
Na osrednji prireditvi so ;
podelili letošnja občinska
priznanja.   Plaketi  občine
sta prejela nadžupnik in
prodekan Andrej Grobelnik'
(za obnavljanje petih cerk- ■
va in drugih poslopij ter za j
človekoljubno dejavnost) in i
dosedanji ravnatelj osnovne i
šole Rogatec Jože Masera
(za uspešno delo v šoli z'
vidnimi rezultati). Prizna-'
nje občine je dobilo Društvo
za napredek žena Rogatec,
denarne nagrade pa lutkov- \
na skupina Pavliha  (pod]
mentorstvom Nataše Horvat ^
in Ines Zalezina), gasilsko!
društvo Donačka Gora in-
nogometni klub Mons Clau-
dius.  Posebno spominsko
obeležje so podelili gasil- [
skemu društvu Rogatec, kil
slavi 125-letnico in Lovski'
družini Rogatec, ki slavi 50-
letnico delovanja. •
Pomočnik glavnega direk-^
torja Telekoma, Jože Palč-
nik, je med prireditvijo sim-i
bolično predal prva dva fik-
sno mobilna priključka in si-i
cer najbolj oddaljeni družini j
v občini, Kobaletovim iz Logaj
ter planinskemu domu na Do-^
nački gori. \
BRANE JERANKO;
Obeležje na Plesnikovi domačiji
v soboto dopoldne so na Plesnikovi do-
mačiji v Logarski dolini odkrili spomin-
sko obeležje medvojni vojaški angloame-
riški misiji, priložnost pa so izkoristili
tudi za srečanje borcev in udeležencev
NOB Zgornje Savinjske doline ter njiho-
vih prijateljev in svojcev.
Vojaška angloameriška misija je na tem
območju delovala zadnji dve leti 2. svetov-
ne vojne, Plesnikovi pa so od poletja 1944 v
svojem hotelu gostili zavezniške častnike.
Močno odporniško gibanje so nemški oku-
patorji skušali zatreti, vendar jim kljub šte-
vilnim akcijam upornih domačinov ni uspe-
lo pokoriti. Iz solčavskih dolin so v času
vojne izselili 188 ljudi, v taboriščih ter kot
partizani ali talci je umrlo 47 domačinov,
299 hiš in gospodarskih poslopij pa je bilo
požganih. Ker okupatorju ni uspelo zajeti
članov zavezniške misije, so se tudi nad
Plesnikovo družino hudo znesli - osem
odraslih in dva otroka so odpeljali v taboriš-
če, gospodarjevega brata ustrelili pred do-
mačijo, dva člana družine pa sta uspela
pobegniti k partizanom.
Plesnikov hotel in domačijo so izropali ter
do tal požgali, na vojno uporništvo ljudi iz
Logarske doline in njihovo sodelovanje z
zavezniškimi misijami pa priča v soboto
odkrito spominsko obeležje. Na slovesno-
sti, ki se je je udeležil tudi ameriški velepo-
slanik v Sloveniji Victor Jankovitsch, je
kakšnim tisoč udeležencem spregovoril
član skupnosti borcev Koroškega partizan-
skega odreda Bogo Gorjan.
IS, Foto: GK
Velenjski zobozdravniki odhajajo
Na torkovi redni seji Sveta
Mestne občine Velenje so po
dolgotrajni uvodni razpravi o
vprašanjih in pobudah člani
sveta z večino glasov sprejeli
predlog odloka o združitvi
javnih zavodov Zdravstveni
dom in Zobozdravstvo Vele-
nje, s katerim bo Javni zavod
Zdravstveni dom prevzel os-
novna sredstva in opremo,
pravice in obveznosti ter vse
zaposlene delavce Javnega
zavoda Zobozdravstvo.
Odlok bo začel veljati, ko
bosta dala soglasje tudi sveta
občin Šmartno ob Paki in Šo-
štanj, ki pa že kaže interes za
ustanovitev samostojnega
zdravstvenega doma.
Potreba po združitvi naj bi
po mnenju večine prisotnih
nastala zaradi vse večjega šte-
vila zobozdravnikov, ki odha-
jajo v zasebno prakso, predno-
sti pripojitve pa naj bi bile tudi
v skupnem reševanju uprave,
rešitev težav z likvidnostnimi
sredstvi, investicijsko vzdrže-
vanje in drugo.
Na dnevnem redu seje so
bili poleg omenjenega pred-
loga še predlog sporazuma o
sklenitvi premoženjsko prav-
nih razmerij na področju ko-
munalne infrastrukture in
Komunalnega podjetja Vele-
nje, predlog odloka za doba-
vo plina iz plinovodnega
omrežja v velenjski občini,
predlog odloka o ustanovitvi
javnega zavoda Mladinski
center ter sklepa o začetku
postopka za spremembe in
dopolnitve prostorskih sesta-
vin dolgoročnega in srednje-
ročnega plana občine.
BOJANA JANČIČ
m DRŽAVI
Volitve 10.
novembra
UUBUANA, 5. septem-
bra (Dnevnik) - Predsednik
republike Milan Kučan je
podpisal odlok o razpisu le-
tošnjih splošnih volitev v dr-
7xivni zbor. Kot določa odlok,
bodo volitve v nedeljo, 10.
novembra, za začetek rokov
za volilna opravila pa se šteje
sreda, U. septembra. Pred-
sednik je povedal, da se je za
datum odločil po posvetova-
nju s predsedniki strank. Pri
tem ga je vodila presoja štirih
elementov: da bi z izvolitvijo
poslancev omogočili čim-
prejšnje konstituiranje držav-
nega zbora in postavitev no-
ve vlade, da bi državo čim-
prej razbremenili političnih
napetosti, ki jih prinaša pred-
volilni čas, da bi lahko stran-
ke opravile vse potrebne de-
javnosti za volitve in da so ob
razpisu znana pravila, po ka-
terih bodo državljani volili in
jih po razpisu ni mogoče
spreminjati.
Cena elektrike
nespremenjena
UUBUANA, 5. septem-
bra (Delo) - Vlada je zavrnila
zahtevo Elektra Slovenije /^i
9,7-odstotno podražitev elek-
trične energije. Po mnenju
ministrov bo treba podrobne-
je proučiti problematiko elek-
trogospodarstva glede naložb
in oskrbe z električno energi-
jo. Vlada je tudi upoštevala,
da je ena podražitev letos že
bila.
Za silvestrovo
spet doma?
GOLNIK, 5. septembra
(Delo) - Milan Aksentijevič,
upokojeni general JLA, je
moral po odločitvi ministrs-
tva za notranje zadeve oditi iz
naše države. Pred odhodom
je povedal, da upa, da se bo
za silvestrovo spet laliko vrnil
k svoji družini na Golnik, saj
so se razmere v Sloveniji in
odnosi do njega v zadnjem
času spremenili njemu v
prid.
Kandidiramo za
YS
UUBUANA, 6. septem-
bra (Delo) - »Slovenija bo
kandidirala za članico var-
nostnega sveta OZN,« je na-
povedal premier dr. Janez
Drnovšek; Končna odločitev
o tem, ali bo Slovenija za dve
leti postala ena od desetih
nestalnih članic VS, bo znana
septembra prihodnje leto.
Zahtevajo
odstranitev
vodstva
UUBUANA, 9. septem-
bra (Delo) - Stavkajoči v Lito-
stroju so zalite vali odstop
vodstva koncema in predsed-
nika uprave dr. Jožeta Du-
hovnika, ki so ga skušali fizič-
no odstraniti iz pisarne, tako
da je morala posredovati poli-
cija. Povod za stavko je bilo
zaostalo izplačilo julijskih
plač in regresa, vendar je de-
lavcem zaradi neizpolnjenih
obljub očitno prekipelo.
Nič o nas - brez nas
Približno 2 tisoč udeležen-
5. shoda upokojencev na
'^^3iišču Leveč pri Celju je v
^^^^ popoldne osrednjo po-
^^rnost namenilo bližajočim
^ržavnozborskim volitvam^
^3 shodu, ki ga je v sodelo-
^^fiju z zvezo društev upoko-
'^'jcev, borcev ter društva in-
J^iidov pripravil celjski pokra-
''"^ski odbor DeSUS, je o pri-
P^3vah na volitve spregovoril
rdsednik stranke Jože Glo-
^^^^k, zbrane pa je pozdra-
^^di župan Mestne občine
Celje Jože Zimšek. Udeležen- j
cem shoda so se predstavili
nekateri od DeSUSovi kandi-
datov iz 5. volilne enote za
državnozborske volitve: Joži-
ca Subotič in Dušan Burnik
iz Celja, Anton Delak in
Franc Lenko iz Žalca ter Ro-
zika Hribar iz Velenja.
Med shodom so upokojenci
podpisovali tudi posebno peti-
cijo, s katero v DeSUS zahteva-
jo ohranitev pravic upokojen-
cev in ureditev socialnega po-
ložaja vseh kategorij prebivals-
tva. Zaenkrat so v Celju zbrali
okoli 3 tisoč podpisov, s podpi-
sovanjem pa bodo nadaljevali
do konca meseca. Nekaj dni
prej. natančneje 26. septem-
bra, pa se bodo člani DeSUS
zbrali na kongresu stranke.
Na shodu so Mešanemu
pevskemu zboru ZDU Celje,
pevovodkinji Jožici Soko in
dolgoletnemu predsedniku
zbora Borisu Kmetu podelili
priznanja Zveze društev upo-
kojencev Slovenije.
IS, Foto: GK
Ždlčani o novih
občinah
V veliki dvorani občine Žalec
bo jutri, v petek, javna tribuna
o ustanovitvi novih občin. Po-
govor se bo pričel ob 18. uri,
organizirata ga svet občine Ža-
lec ter ZLSD območna organi-
zacija Žalec. Gosta javne tribu-
ne bosta Stane Vlaj, predstav-
nik službe vlade RS za reformo
lokalne samouprave ter pred-
sednica komisije za lokalno sa-
moupravo pri državnem zboru
Breda Pečan. IB
Obisic
Laščanov v
Piiezhausnu
Jutri, v petek odpotuje v
partnersko mesto Pliezhau-
sen v Nemčiji laška godba na
pihala, ki bo opravila obisk
pri tamkajšnji godbi, ki
praznuje visoki jubilej.
Poleg bo potovala tudi skupi-
na strelcev, ki se bo pomerila s
tamkajšnjimi strelci, seveda pa
bo zraven tudi občinska delega-
cija pod vodstvom župana Petra
Hrastelja in Matevža Kolarja.
J. KRAŠOVEC
REKLI SO
Ivan Kuder, predsednik
občinskega odbora SKD Ža-
lec: »Letos smo se člani in
simpatizerji naše stranke že
drugič zbrali na Gori Oljki.
Prišlo jih je kakih 500, sreča-
nje pa smo pričeli s sveto ma-
šo, nato je sledil kulturni pro-
gram. S svojim volilnim pro-
gramom se je predstavil kan-
didat za volitve v državni
zbor, sedanji žalski župan
prof. Milan Dobnik, srečanja
pa se je udeležila tudi glavna
tajnica SKD Hilda Tovšak, ki
je na kratko predstavila pro-
gram stranke.«
T.T.
6
GOSPODARSTVO
V Atomskih toplicah slavijo
Začeli so z lesenim bazenom, danes pa je kaj videti
v petek so minila tri deset-
letja, odkar so v Atomskih
toplicah uradno odprli prvi
leseni bazen, mineva pa tudi
40 let, odkar so toplice dobi-
le svoje ime, včasih tudi
sporno. Zato so v petek v
zdravilišču predstavili nov
turistični katalog, brošuro o
zgodovini toplic ter prospekt
soteske Svinjski graben, no-
ve turistične privlačnosti.
O vsem omenjenem so spre-
govorili na dobro obiskani ti-
skovni konferenci. V 24-stran-
skem, velikem turističnem ka-
talogu, ki ga je predstavil Alek-
sander Renier, so v besedi in
sliki vsi pomembnejši kraji ob-
čine Podčetrtek (tudi Olimje,
Virštanj, Pristava pri Mestinju,
Polje ob Sotli, Imeno in Bistrica
ob Sotli), Evropska pešpot (od-
sek med Bistrico in Sv. Emo),
Kozjanski park, po 14 gostišč
in turističnih kmetij oziroma
vinotočev, 11 trgovin, 7 zaseb-
nih sobodajalcev, na koncu pa
je seznam najrazličnejših na-
slovov ter še drugi koristni po-
datki. Trenutno je na območju
TD Podčetrtek 1117 postelj ter
nad 4 tisoč gostinskih sedežev.
V brošuri o zgodovini Atom-
skih toplic je opisan dosedanji
turistični razvoj, vsebuje tudi
turistično statistiko, spisek
priznanj ter seznam zaposle-
nih, vse skupaj pa bogatijo
številne fotografije. Marjan
Šviglin, predsednik turistič-
nega društva, je pri tem pou-
daril, da korenini razvoj toplic
v delovanju tega društva (pre-
den je toplice prevzelo želez-
niško podjetje), enega najsta-
rejših v Sloveniji.
Poslovanje Zdravilišča je
predstavil direktor Boris Za-
vršnik. V prvih osmih mese-
cih so zabeležili 163 tisoč no-
čitev, kar je 4,6 odstotka več
kot lani, pri tem pa je več tudi
tujih gostov. Hotel je rezervi-
ran do konca novembra, za
bazen pa so že prodali 6,5
odstotka več vstopnic kot lani.
Želijo zgraditi povezovalni
hodnik med hotelom in Ter-
mami, pri čemer čakajo na
končano lastninjenje.
O vključevanju občine je go-
voril župan Marjan Drofenik,
ki je spregovoril o končani
naložbi v ureditev trškega po-
toka in kanalizacije, še letos
nameravajo graditi pri kampu
pločnik, konec oktobra bodo
odprli lekarno, v Olimju tre-
nutno obnavljajo samostan-
sko območje, v občini pa so
letos tudi obnovili nekaj cest.
BRANE JERANKO
V času praznovanja 30-letnice so v Atomskih toplicah
številne prireditve. Danes, v četrtek, bo slavnostni koncert
moškega pevskega zbora Atomske toplice. Jutri, v petek, bo v
šoli osrednja prireditev za izbrane goste, v hotelu pa 13.
Slomškov večer, tokrat s Cirilom Zlobcem. Največ prireditev
bo v soboto, ko bo zjutraj turnir v malem nogometu, popoldan
pa v Atomski vasi predstavitev testne vožnje vozil podjetja iz
Rogaške Slatine, od 17. ure do polnoči pa bo tam (v slabem
vremenu ob 20. uri v hotelu) nastop ansambla Kristali,
folklorne skupine iz Kozjega, plesne šole Rolly in čarodeja
Danija ter razglasitev rezultatov športnih tekmovanj. V nede-
ljo bo turnir trojk v košarki ter pohod na Plešivec z družab-
nim srečanjem pri planinskem domu Encijan.
Javna prodaja
v Gorenju
uspela
v javni prodaji navadnih
imenskih delnic z oznako G
je približno 18 tisoč držav-
ljanov Slovenije zaupalo
svoje lastniške certifikate
velenjskemu Gorenju.
Za javno prodajo so v Gore-
nju d.o.o. namenili 15 odstot-
kov družbenega kapitala ozi-
roma milijardo 830 milijonov
tolarjev. V prodaji je bilo
1.830.000 navadnih imenskih
delnic z nominalno vrednost-
jo 1.000 tolarjev. Državljani
Slovenije so vpisali več kot 130
odstotkov razpisane emisije
delnic. Cena delnic se bo za
fizične osebe povečala za 30
odstotkov oziroma na 1.407
tolarjev, presežke vplačil pa
bodo vrnili plačnikom. Prve
ocene kažejo, da bo znašal
presežek med 10 in 15 odstot-
ki, natančnejši podatki bodo
znani po usklajevanju vpisa-
nih certifikatov med ministrs-
tvom za ekonomske odnose in
razvoj ter Gorenjem d.o.o.
Ker je bilo vpisano več kot
130 odstotkov razpisane emi-
sije navadnih imenskih delnic
Gorenja z oznako G, namenje-
nih za javno prodajo, bo mo-
ralo Gorenje d.o.o. izločiti vse
vpise pravnih oseb.
ML
Prvi ISO 9001 v Celju
V času Mednarodnega obrtnega sejma ga bodo podelili trem Emovim podjetjem
Prihodnji četrtek, 19. sep-
tembra, bo predsednik Gos-
podarske zbornice Slovenije
Jožko Čuk na letošnjem
Mednarodnem obrtnem sej-
mu podelil certifikate kako-
vosti ISO 9001. Kot prvi v
Celju jih bodo prejeli v treh
Emovih podjetjih: Emo Kon-
tejner, Emo Orodja in napra-
ve ter Emo Kemija.
Po besedah direktorja in so-
lastnika podjetja Emo Kontej-
ner Maksa Bastla je pridobi^
tev certifikata ISO 9001 za vsa
tri podjetja izjemno pomem-
bna pridobitev in prelomnica
v načinu njihovega dela ter
razmišljanja. »Pridobivanja
certifikata smo se lotili pred
tremi leti, takrat smo projekt
znotraj Ema zastavili v Emo-
vih podjetjih Kontejner, Orod-
je in naprave. Kemija, Posoda
in Energetika iz Šentjurja. Do
konca poti smo vztrajali le tri-
je, poleg Kontejnerja še Orod-
ja in naprave ter Kemija. Ta-
krat smo želeli preoblikovati
miselnost ljudi v podjetju, ki
je bilo zadnja desetletja us-
merjeno v proizvodnjo za ju-
goslovansko tržišče, spreme-
njene razmere pa so zahteva-
le, da se ozremo na tuje. Tako
kot smo delali v preteklosti ni
bilo več mogoče, vsakodnevna
ravnanja je bilo treba uskladiti
z zahtevami tržišča in predpi-
sanimi ISO standardi. Danes
ugotavljamo, da brez spošto-
vanja ISO standardov ne mo-
remo uspešno poslovati s tuji-
no. Certifikat je za vsa tri pod-
jetja pomemben tudi zato, ker
so se v zvezi z Emom zadnja
leta v javnosti pojavljale pred-
vsem negativne informacije,
certifikati pa so dokaz, da se
vendarle nekaj premika.«
Podjetje Emo Kontejner je
od konca leta 1994 v zasebni
lasti, pri odkupu je sodelovalo
8 interesentov, podjetje danes
zaposluje nekaj manj kot 200
ljudi. Lanska realizacija je
znašala 12,5 milijona mark, v
letošnjem   letu   pričakujejo
približno 15 milijonov mark.
Na tuje prodajo 50 do 60 od-
stotkov proizvodnje. Približno
60 odstotkov celotne proi-
zvodnje zajema tako imenova-
ni transportni program, pri če-
mer so se usmeriU predvsem v
proizvodnjo specialnih kon-
tejnerjev, glavnino kontejner-
jev pa prodajo na tuja tržišča.
Razen s kontejnerji se v pod-
jetju ukvarjajo s tako imeno-
vanim komunalnim progra-
mom, izdelke prodajajo pre-
težno na domačem tržišču, v
tretjo skupino sodijo kovinske
palete. Poleg tega ponujajo v
podjetju vrsto storitev, med
drugim vroče cinkanje, saj ima
Emo Kontejner največjo pocin-
kovalnico za vroče cinkanje
večjih predmetov v državi. Za-
to ni naključje, da sodelujejo
pri izgradnji avtocest, konkret-
no cinkajo odbojne ograje,
ograje za mostove in promet-
no signalizacijo. Podrobneje
bo dejavnost podjetij predsta-
vilo vodstvo Emo Kontejner,
Orodja in naprave ter Kemije
ob podelitvi certifikatov.
Praznik polzelskih nogavicarjev
Polzelski nogavičarji so v soboto praznovali praznik svoje-
ga podjetja.
Ta, nekaj manj kot tisoč članski kolektiv, kljub izredno
težkim razmeram za tekstilno industrijo, posluje brez izgub.
Ob prazniku so gostili upokojence zadnjih dveh let, ki so prejeU
zahvale in spominska darila ter delovne jubilante z 10, 20 in 30
leti delovne dobe v podjetju, ki so prejeli priznanja.
Na slovesnosti je govoril predsednik začasne uprave dipl.
inž. Alojz Došler. Poudaril je, da je podjetje v prvi polovici
letošnjega leta poslovalo pozitivno, kar je med drugim rezultat
visokega kvalitetnega izplena in postopnega zmanjševanja šte-
vila zaposlenih, ki je sedaj po dolgih letih prvič pod tisoč, kar pa
je še vedno |)reveč za slovenski in evropski prostor, zato bodo z
zmanjševanjem števila zaposlenih tudi v bodoče nadaljevali.
Pripravili so tudi kulturni program in družabno srečanje.
T. TAVČAR
NOVO NA BORZI
SBI padel pod 900 točk
Piše: JOŽICA MALTARIČ
Ponedeljek, 9. september,
bi lahko proglasili kar za črni
ponedeljek, saj je SBI padel
na 893,59 točke, kar je za
47,46 točke nižje od petkove-
ga indeksa. Največji padec
smo ta dan zabeležili pri red-
ni delnici Dadas, padla je kar
za 53%, njena srednja vred-
nost pa je znašala 12.811,00
SIT. Zaradi neravnovesja med
ponudbo in povpraševanjem
je bila tega dne odpravljena
10% dnevna omejitev rasti oz.
padanja delnice. Trgovali pa
smo z 2.177 loti Dadasa. Ne-
gativen trend je bil zaznaven
praktično pri vseh papirjih:
tako je prednostna delnica
Primofin padla za 18,3%, red-
na delnica Salusa za 10%, red-
na delnica Nike za 8,5%, red-
ne delnici Primofina za 7,2%,
redna delnica SKB banke pa
za 2,1% Le pri redni delnici
Kolinske KOLR ni zaznati
večjih nihanj, saj se tečaji že
kar nekaj časa oblikujejo med
1.400,00 in 1.500.00 SIT za
lot. V ponedeljek je najbolj
porasla cena redni delnici Le-
ka C /LEKC/, zaradi kotacije
Lekove privatizacijske delni-
ce, ki se je pričela v sredo, 11.
septembra. Sicer pa se je cena
Lekovih privatizacijskih del-
nic izenačila s ceno starih Le-
kovih delnic na A kotaciji.
Knjižna vrednost delnic je
pred izplačilom dividende /
900 SIT na delnico/ znašala
14.182,00 SIT, v javni prodaji
za certifikate so delnice stale
10.798,00 SIT, s starimi Leko-
vimi delnicami pa smo v zad-
njem času trgovali po tečaju
12.000,00 SIT. Tako od srede
dalje kotirajo posebej stare
delnice LEKC in posebej pri-
vatizacijske delnice LEKA.
Razreda prinašata imetnikom
enake pravice, ločita se le po
tehničnih značilnostih . Med-
tem ko so nove delnice dema-
terializirane in imenske, so
stare delnice materializirane
in prinosniške. Med Lekovimi
delničarji sta tudi dva tuja
sklada in sicer newyorški in
londonski investicijski sklad.
Uprava Ljubljanske borze pa
je hkrati sprejela sklep o za-
četku trgovanja z delnicami
Rudisa in Tosame na OTC.
Zaradi nizke stopnje rasti
drobnoprodajnih cen v avgu-
stu, ki je znašala le 0,1%, se
bo v prihodnjih mesecih moč-
no znižala temeljna obrestna
mera. Ob napovedih rasti de-
viznih tečajev do konca leta
se utegne zaradi nižje temelj-
ne obrestne mere še dodatno
zmanjšati zanimanje za var-
čevanje v domači valuti. Veči-
na poznavalcev domačega tr-
ga namreč za mesece do kon-
ca leta napoveduje rast tržnih
deviznih tečajev za DEM, v
odvisnosti od medvalutnih
razmerij pa tudi vseh drugih
valut.
BAROMET
Zlatarna
ponovno v rai
Vodstvo MednaroJ
podjetja Zlatarna je
časom objavilo poni
za prodajo poslovno u
ne stavbe v Celju. Sk|
površina 9-nadstropne|
be znaša 4.591 kvadri
metrov, cena tega 2\
starega objekta pa je
720 milijonov tolarjem
nakup doslej ni bilo,
manja, saj v Zlatarni
povpraševanju niso c
nobene  pisne  poni
Zato bo v teh dneh q
Ijen ponoven razpis, \
tarni pa sicer vso svoj
javnost in upravne p|
re že selijo v nekdanje ,
store.
Priznanjaj |
zadružnikoi
Ob dnevu zadružni! I
predsednik Zadružne
ze Sloveni^ Peter
podelil letošnja prizi
21 najzaslužnejšim ČU
in delavcem, ki so s si
delom prispevali k ra:
slovenskega kmetijstva
zadružništva. S celjsl
območja so priznanja
jeli: Franc Cencelj, KZ
Ije, Ivan Presečnik in
tarina Štampfl, oba A
cator ZKZ Mozirje, Rui
Sevčnikar, KZ Šaleška
lina in Janko Zdolšek,
Šentjur.
TCLvVelenJD
Prihodnji četrtek, -
septembra ob 16.30, bi
v poslovni zgradbi Gon
v Velenju slovesno od
zavod TCL, Laboratoriji
preizkušanje in certific
nje. Naše območje s
dobiva strokovno neo
sno in neprofitno organ
cijo, katere poslanstvo
ustvarjanje pogojev za
bolj prost pretok blage
svetovnem tržišču na oi
vi vzajemnega priznav.
rezultatov preizkuša
Direktor TCL je dr. Fr
Seme, otvoritve pa se
udeležil tudi predsec
slovenske gospodai
zbornice Jožko Čuk.
pred otvoritvijo bo Sa\
sko šaleška zbornica
predsednikom zbornice
ganizirala še pogovor o
nutnih aktualnih gospoi
skih razmerah.
KD Bond in
Rastko I
Kmečka družba dm
na osnovi odločbe Agei
je za trg vrednostnih
pirjev in s soglasjem vU
teljev prevzetih vzajein
skladov, Rastka I, Neli
Diverja in Hermana C
skega, združila preme
nje vseh štirih skladov
združenega premoženj
oblikovala dva nova v
jemna sklada KD Bond
Rastko. Vsi vlagatelji r
danjih vzajemnih sklai
so postali lastniki e
obeh novih vzajem
skladov ne glede na tt
katerem od prevzetih
rih skladov so prej in
svoje premoženje.
INTERVJU
7
KBT-|ev meč nad
celjskim gospodarstvom
Ijvsi direktor celjske poslovne enote Komercialne banke Triglav Andrej Šporin: «Zaradi stečaja KBT lahko propadejo
tudi podjetja na Celjskem.«
Celjska poslovna enota Ko-
jercialne banke Triglav je
redstavljala največji del te
ančne hiše po številu zapo-
lenih in obsegu poslov iz-
en Ljubljane. Svoje agencije
. imela v Dravogradu, Las-
em, Slovenskih Konjicah in
alcu. Zaposlovala je 32 Iju-
sodelovala s preko 300
oslovnimi partnerji, njena
ilančna vsota je znašala
ribližno 4 milijarde tolar-
jv. Kakšne posledice lahko
jia stečaj KBT za celjsko
ospodarstvo - o tem govori
ekdanji direktor celjske po-
lovne enote Andrej Šporin.
Kakšno je bilo stanje v celj-
ki poslovni enoti v času, ko
; prišlo do blokade KBT?
KBT je bila blokirana zaradi
8 milijonov tolarjev minusa,
;tega dne je imela celjska po-
lovna enota na svojem podra-
unu 143 milijonov tolarjev
lusa. Po mnenju revizorjev in
lanke Slovenije je celjska eno-
avedno dobro poslovala. Svo-
^^\to■\dnost je uspešno urav-
navala in nikoli ni beležila ne-
gativnih rezultatov, občasno
pa smo morali naša sredstva
prelivati v Ljubljano.
Koliko ste bili v Celju ozi-
roma vi osebno seznanjeni z
logajanji?
Ne samo mi v Celju, tudi
Mogi najodgovornejši ljudje
'Ljubljani do zadnjega dne
liso vedeli, kaj se bo zgodilo.
>edan pred blokado računa so
e iskala sredstva za pokritje
istih 58 milijonov tolarjev,
'endar dogovori z drugimi
'Ankami in depozitodajalci ni-
0 bili uspešni. Če bi v naši
'oslovni enoti takrat vedeli,
'3 bo Banka Slovenije zača-
ustavila poslovanje, bi re-
vsaj nujne primere ali pa
Tnili denar depozitarjem.
Celjanom očitno ni poma-
>^lo dejstvo, da je bil pred-
upravnega  odbora
iz naših logov, konkret-
bivši direktor Etola Jože
^•^er, član upravnega odbo-
* pa sedanji direktor Etola
vanFerme?
Takšnega razpleta zagotovo
*''^<^e ni pričakoval. Likvid-
nostne težave so bile opazne,
^ se je videlo po tem, da v
J^^iu in juniju nismo odobra-
novih kreditov. Vendar lik-
vidnost se v bankah spremi-
nja, tudi druge banke v dolo-
čenih obdobjih niso odobrava-
le kreditov ali pa so zmanjšale
obseg kreditiranja. Računalo
se je tudi na solidarnost dru-
gih bank, tako je v tujini, pri
nas pa so banke potegnile
medbančni denar iz KBT in še
poslabšale Hkvidnost.
KBT je sicer veljala za var-
no banko, menda sta bila
njena komitenta tudi guver-
ner Banke Slovenije in fi-
nančni minister?
Teh informacij nimam, res
pa je, da je imel v KBT svoje
depozite državni proračun.
Značilno za KBT je bilo manj-
še število velikih depozitarjev
s po 500 milijoni do milijarde
in še več tolarjev.
Za KBT je bila najprej
predlagana likvidacija, zdaj
stečaj, ki mu nekateri lastni-
ki oporekajo s tožbo. Kakšne
so lahko posledice stečaja
KBT?
Sklep o likvidaciji je bil spre-
jet, ker so revizorji ocenili, da
je banka solventna, da ima
dovolj premoženja za poplači-
lo vseh upnikov in tudi lastni-
kov. Potem je likvidat«- An-
drej Toš trdil, da premoženja
ni dovolj in da je potreben
stečaj. To pomeni, da vsi upni-
ki ne bodo poplačani, v nevar-
nosti so predvsem lastniki ozi-
roma delničarji, ki so po vrst-
nem redu zadnji na vrsti. Ste-
čaj sicer pomeni, da bodo up-
niki prej prišli do svojih sred-
stev. V primeru likvidacije do-
bijo denar šele takrat, ko likvi-
dator zbere vsa sredstva in ta
sredstva naenkrat tudi naka-
že. To lahko traja leto, dve, v
primeru stečaja pa to lahko
počne sukcesivno. Tako kot
prihajajo sredstva jih procen-
tualno razporeja med upnike,
ki pa seveda nimajo zagotovi-
la, da bodo stoodstotno popla-
čani. Težko komentiram stva-
ri, ker nikoli nisem sodeloval
pri glavnih odločitvah niti ni-
sem več v KBT. Me pa čudi, da
je odvetnik ugotovil, da banka
ni solventna, prej pa so vse
revizije ugotavljale, da ima
banka dovolj premoženja. Res
je, da so nekateri krediti težko
izterljivi, so pa vsi zavarovani
bodisi s hipotekami ali poroš-
tvi. Menim, da tožba, s katero
nekateri lastniki oporekajo
stečaju, lahko uspe, ne vem
pa, v kakšno stanje bi se stvari
vrnile v primeru, če bi bil ste-
čaj razveljavljen.
Kaj konkretno pomenijo
sedanje, očitno tudi nejasne,
razmere za poslovne part-
nerje in delničarje KBT na
našem območju?
Hlide probleme imajo tako
kreditojemalci kot depozitarji,
lahko jih bodo imeli tudi del-
ničarji. Depozitodajalcev je bi-
lo okrog 80 firm, depoziti so
se gibali od nekaj sto tisoč do
nekaj sto milijonov tolarjev. O
imenih firm ne bom govoril,
ker ne želim nikomur povzro-
čati še dodatnih problemov.
Depozitodajalci ne morejo pri-
ti do svojega denarja, večina
teh sredstev je bila v banko
dana na kratek rok, depoziti
pa so se stalno obnavljah. V
podjetjih danes ne vedo, kdaj
bodo lahko prišh do svojega
denarja niti ne vedo v kolikšni
višini, če bo ostalo pri stečaju.
Depozite, tudi po več sto mili-
jonov tolarjev, so imele neka-
tere večje firme s Celjskega,
precej je bilo manjših podjetij
z manjšimi depoziti, ki jih je
blokada morda še bolj priza-
dela kot večje depozitodajal-
ce. Na drugi strani so kredito-
jemalci, ki so zdaj postavljeni
pred dejstvo, da morajo drug-
je najti nove vire financiranja.
Pri kreditnih pogodbah sicer
veljajo dogovorjeni roki in po-
goji, vendar je bila večina kre-
ditov odobrenih za obdobje
mesec dni do pol leta, potem
so kredite stalno podaljševali,
to zdaj ni več mogoče. Na
hitro dobiti kredit v drugih
bankah je spet težko, poleg
Poslovna enota KBT v Ce-
lju je nastala z ukinitvijo
Merxove interne banke. Leta
1992 so po zakonu prenehale
z delom interne banke, ta-
krat je na primer na našem
območju Hmezadova inter-
na banka skupaj s hranilno
kreditno službo ustanovila
novo poslovno banko, Mer-
xova interna banka pa je
partnerja našla v KBT in se
iz interne banke spremenila
v poslovno enoto KBT.
tega so hipoteke zasedene s
strani KBT in to se ne da reše-
vati čez noč.
V Celju je menda tudi ne-
kaj znanih firm, ki so imele v
KBT depozite v višini nekaj
sto milijonov tolarjev in so v
bistvu živele na račun rente.
To je stvar poslovne politike
posameznih podjetij. Ponekod
so imeh toliko ostanka dohod-
ka iz preteklih let, da so na
račun teh depozitov ustvarjali
izreden prihodek, ki ga zdaj ni
več. V primeru Hkvidacije bi
moralo podjetje za svoj depo-
zit dobiti zakonsko priznane
zamudne obresti, to je približ-
no T plus 17 odstotkov. V tem
primeru bi to bila celo dobra
naložba. V primeru stečaja se
pa stvari bistveno spremenijo.
Ali lahko stečaj KBT sesuje
del celjskega gospodarstva?
Absolutno. Marsikatero po-
djetje ne bo moglo nadomesti-
ti izgube deponiranih sredstev
ali dobiti ustreznih kreditov.
Marsikateri kredit je bil odo-
bren pod določenimi pogoji in
na nekdanjo stanje v firmi. V
tem času se je s firmami mar-
sikaj dogajalo, tudi poslovanje
se je ponekod poslabšalo in
marsikatera firma ne bo mo-
gla dobiti kreditov, ker njihovi
poslovni rezultati niso takšni,
da bi opravičevali nove kredi-
te. V kolikor še bodo problemi
reševali strogo birokratsko in
brez dogovora s firmami se
bojim, da bo kar nekaj podjetij
obsojenih na propad. Kakšni
so razlogi za vse dogajanje
okrog KBT, ne vem. Morda je
bilo treba eno banko spraviti v
takšen položaj v opomin dru-
gim bankam, ah pa na ta način
pospešiti združevanje med
bankami. Banka Slovenije s
sprejetimi sklepi o višini jams-
tvenega kapitala združevanja
med bankami ni dosegla. Sko-
raj vse banke so se dokapitali-
zirale in število bank se skoraj-
da ni zmanjšalo. Je pa primer
KBT po moji oceni povzročil
ogromno gospodarsko škodo
in močno poslabšal imidž
bank.
IRENA BAŠA
Andrej Šporin, bivši direktor celjske poslovne enote KBT. zdaj
pa direktor celjske podružnice Volksbank Ljudske banke d.d.
Ljubljana: »Sam nimam niti ene delnice KBT. Ljudska banka
pa me je k sodelovanju povabila že mesec dni pred zapleti.
Takrat sem ocenil, dia ni potrebe za zamenjavo delovnega
mesta, bil sem prepričan, da bo KBT poslovala naprej, med
drugim se je veliko govorilo tudi o združevanju z drugimi
bankami. Glede na razvoj dogodkov sem se potem odločil za
odhod v Ljudsko banko.«
Po podatkih gospodarske zbornice je na seznamu družb,
'i imajo težave zaradi stečaja KBT 14 večjih slovenskih
'odjetij. Na njem so z našega območja šentjurski Alpos,
'teklarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine ter žalski Ferralit,
•^upno naj bi bilo na tem seznamu s celjskega območja 8
'"djetij. Alpos je s KBT sodeloval na dva načina, najemali so
'"sojila, ki jih zdaj poskušajo nadomestiti z novimi, poleg
^ga ima Alpos v lasti 220 delnic KBT. V primeru Ferralita je
^^<^ajni upravitelj KBT vložil akceptne naloge, to pa je
'"vzročilo blokado njihovega žiro računa. Po neuradnih
'^formacijah pa je k uvedbi likvidacije pripomogla tudi ena
Zmed večjih celjskih družb, ki je namesto združevanja z
'il^i bankami podprla likvidacijo KBT.
Dr. Osterc med hmeljarji
Minuli četrtek je savinjske
hmeljarje obiskal minister
za kmetijstvo gozdarstvo in
prehrano dr. Jože Osterc, v
spremstvu državnega sekre-
tarja Ivana Obala in svetoval-
ca Lojzeta Senegačnika ter si
ogledal obiranje, sušenje,
navlaževanje in basanje
hmelja.
Čeprav so nekateri hmeljarji
obiranje že končali, so se
predstavniki ministrstva do-
bro seznanili s tem pomem-
bnim opravilom pri pridelova-
nju hmelja. V Vrbju pri Žalcu
so si z zanimanjem ogledali
klasično hmeljsko sušilnico.
Predstavniki Hmeljarskega
združenja Slovenije, kmečke-
ga sindikata - odbora za hme-
ljarstvo. Inštituta za hmeljars-
tvo in pivovarništvo in Hme-
zada Export-Import iz Žalca
pa so izkoristili priliko in mini-
stra ter sodelavce seznanili z
letošnjo letino in stanjem v
hmeljarstvu doma in v svetu.
Zaradi slabega ekonomskega
stanja hmeljarstva so hmeljar-
ji ponovno izpostavili potrebo
po večji pomoči države v okvi-
ru intervencij v kmetijstvu.
Predstavniki ministrstva so
obljubili, da bodo v največji
možni meri vključili zahteve
hmeljarjev v program inter-
vencij za prihodnje leto. Dogo-
vorili so se tudi, da pripravijo
projekt premene in obnove
hmeljišč za naslednja leta, ki
bi ga subvencioniralo Mini-
strstvo za kmetijstvo, gozdars-
tvo, in prehrano. Govorili so
tudi o statusu Inštituta za
hmeljarstvo in pivovarstvo Ža-
lec, ki naj bi čim prej postal
javni zavod.
T. TAVČAR
Dividende Etolovim delničarjem
V Kovinotehni bodo dobiček razporedili v rezerve
Delničarji Etola bodo v
približno mesecu dni dobili
dividende za zadnja tri leta,
delničarji Kovinotehne pa so
se odločili, da dividend še ne
bodo delili.
■msmmmmmmm
Tako so sklenili na skupšči-
nah delničarjev, obe sta bili
minuli petek v Celju. Na
skupščini delničarjev Etola so
potrdili vse predlagane skle-
pe, med njimi tudi predlog o
delitvi dobička za zadnja tri
leta. Za dividende bodo v Eto-
lu namenili skupno 424 mili-
jonov tolarjev, v rezervni
sklad pa bodo razporedili 54
milijonov tolarjev, kar pred-
stavlja 30 odstotkov lanskega
dobička. Neto dividenda bo
za fizične osebe znašala 1103
tolarje za delnico oziroma 11
odstotkov nominalne vredno-
sti delnic. Delničarji Etola so
na skupščini še ocenili, da se
je poslovanje podjetja v pri-
merjavi z lanskim letom iz-
boljšalo, saj so povečali celo-
ten prihodek in zmanjšali
stroške poslovanja. Dividen-
de naj bi vsem 4200 delničar-
jem Etola izplačali v tridese-
tih dneh.
Brez dividend pa bodo zaen-
krat ostaU delničarji celjske Ko-
vinotehne. Na skupščini so na-
mreč sklenili, da lanski dobi-
ček, dobrih 14 milijonov tolar-
jev, ostane nerazporejen oziro-
ma da ga bodo namenili za
rezervni sklad. Na predlog
nadzornega sveta pa delničarji
tokrat niso odločaU o predvide-
ni dopolnitvi statuta, po kateri
nihče od delničarjev ne bi mo-
gel imeti več kot 15 odstotkov
glasovalnih pravic. O tem bodo
odločali na eni prihodnjih sej,
ko bodo določene zakonske os-
nove za predlagano spremem-
bo. Podrobneje bo sklepe
skupščine, poslovne rezultate
in tudi letošnjo udeležbo na
Mednarodnem obrtnem sejmu
predstavilo vodstvo Kovinoteh-
ne na današnji novinarski kon-
ferenci.
■■■■■■■■■■■■■■■■ IB
8
NASI KRAJI IN UUDJE
S starta v Celju.
Premagali so sami sebe
666 udeležencev 12. tradicionalnega maratonskega pohoda Celje-Logarska dolina
Trg celjskih knezov je bil v
soboto kmalu po polnoči ta-
ko živ kot le redkokdaj ob
tem času. Množica ljudi v
popolni športni opremi se je
ogrevala pred občinsko
zgradbo in nestrpno čakala
na pok iz štartne pištole.
Skoraj 400 ljudi je čakala
dolga noč brez spanca, pol-
na telesnih in psihičnih na-
porov. Namenjeni so bili v
Logarsko dolino. Peš.
To se sicer ni zgodilo prvič,
je pa vsakokrat ponoven izziv.
S tem so se strinjali prav vsi, ki
so prispeh na cilj. »Ponavadi
se nekaj v človeku prelomi, da
se odloči za ta korak. Gre za
premagovanje ovir, ki si jih
človek sam postavlja. Za pre-
magovanje samega sebe,« je
mirno in komajda kaj zadiha-
no povedal v debelo odejo za-
viti zmagovalec letošnjega te-
ka Borut Bedrač iz Velenja.
Progo je premagal v petih
urah, 46 minutah in 21 sekun-
dah. Komaj slabe tri minute za
njim je pritekel lanskoletni
zmagovalec Milan Župane iz
Mislinje. Tretjeuvrščeni Kranj-
čan Edo Gregorič je prav tako
porabil manj kot šest ur za
naporno pot.
»Trpela sem nadčloveške
peklenske muke,« je z ve-
drim nasmehom in lesketajo-
čimi očmi odkrito priznala
prva med ženskami Celjanka
Helena Čuvan. Na cilj je pri-
tekla kot triindvajseta. »Če bi
ne bilo fantov, katerim sem se
priključila, mi zagotovo ne bi
uspelo.« Helena je za dobre
pol ure premagala doslej tri-
kratno zmagovalko Anko Pu-
gelj. »Nisem verjela, da bo to
mogoče,« je zadovoljno pri-
pomnila. Helena se je na tek
letos še prav posebej priprav-
ljala. Poleg kondicijskih tre-
ningov in psihičnih priprav
je pazila tudi na hrano. Jedla
je namreč samo surovo hrano
in s tem na lastni koži presku-
sila eksperiment, ki ga opisuje
tudi v svoji diplomski nalogi
na Fakulteti za šport, kjer štu-
dira.
Napovedi organizatorjev,
da se bo letos na 75 kilome-
trov dolgo in mukotrpno pot
podalo čez 1000 pohodnikov,
se žal ni uresničila. Res pa
prireditev postaja iz leta v
leto bolj množična. Prijav-
ljenih je bilo skupno 666 po-
hodnikov, od tega je bilo 518
moških in 148 žensk. Sode-
lovalo je tudi 66 vojakov, ki
so tekli v trojkah v kategoriji
militerij. Štartati je bilo mo-
goče tudi na krajše razdalje
s treh dodatnih štartnih
mest: iz Mozirja, Ljubnega
in Luč.
Od takrat, ko so se na pot
podali štirje pogumni Celjani
pa do danes, je prireditev po-
stala množična. Franc Smo-
diš je edini, ki se je udeležil
vseh dvanajstih pohodov. Na
cilj je kot 113. s časom nekoU-
ko več kot deset ur pritekel
zadovoljen. »Še bom sodelo-
val,« je nasmejan zagotovil s
pločevinko laškega v roki.
Prireditelji so se tudi letos
izkazali. Po besedah vodje ma-
ratona Igorja Poljanska so se
na prireditev začeli pripravljati
že pred pol leta. »Vsi sodelavci
- le kdo bi natančno vedel,
koliko jih je bilo - so delali
volontersko. Večjih težav pri
delu nismo imeli. Vendar pa so
bili ponekod ljudje zlobni, saj
so nam v Petrovčah skrili sme-
rokaz, tako da se je okoli 40
pohodnikov izgubilo.«
Vodja zdravniške službe dr.
Dušan Polimac je dejal, da ni
imel prehudega dela: »Samo
običajne poškodbe: žulji in
vnete mišice. Bolečine bodo
do torka že pozabljene!«
Pozabljeni pa zagotovo ne
bodo tisti veličastni občutki,
ko te po dolgih urah teka in
hoje v mrzlem septembrskem
jutru v Logarski doUni pričaka
skodelica čaja in lahko pono-
sno rečeš, da ti je uspelo.
GRETA SENIČ
Foto: GREGOR KATlČ
Proti cilju.
Za nov reševalni avtomobil
Javni zavod Zdravstveni dom Slovenske Konjice skrbii
nujno medicinsko pomoč na območju občin Slovenske K
njice. Zreče in Vitanje.
Z reševalnim avtomobilom skušajo priti na kraj nesiet
čimprej ter čimbolje oskrbeti pacienta na kraju dogodk
Vendar so njihovi reševalni avtomobili že zelo dotrajani, mon
bitna okvara avtomobila pri transportu pacienta v bolnišnicf
pa je nedopustna. V zdravstvenem domu so se zato odločiliz^
nakup novih reševalnih avtomobilov. I
Sredstva amortizacije so omejena, zato so nedavno ^
poseben žiro račun, na katerem zbirajo prispevke fizičiiii
pravnih oseb. S takim načinom zbiranja sredstev so v konp-
kem zdravstvenem domu v preteklosti že omogočili nakiif
uhrazvočnega in EKG aparata. Zdaj pa upajo, da se bon
številki 50720-603-34345 (pod šifro 88 12, s pripisom prispe
vek za reševalni avto) zbralo dovolj denarja za čimprejšni
nakup dveh novih reševalnih avtomobilov.............., 3Jt
Oblečeni v Big Star
V Prešernovi ulici v Celju, v delu nekda-
njih prostorov slaščičarne Zvezda, je od
prejšnjega ponedeljka odprt tretji Big Star
shop v Sloveniji. Zlatko Hliš je svojo proda-
jalno Brooklyn, kjer je bilo premalo prosto-
ra, preselil v nove prostore, Celje pa je s tem
bogatejše za okoli 100 kvadratnih metrov
velik Brooklyn Big Star shop.
V Brooklyn Big Star shopu je osrednji pro-
dajni prostor namenjen celotnemu programu
Big Star, kupci pa bodo seveda še naprej lahko
izbirali tudi med izdelki programa Diesel. Pro-
gram Big Star je ljubiteljem jeansa dobro znan,
njegovi začetki segajo na začetek 70. let v
Francijo, danes pa so Big Starove trgovine
razpredene praktično po vsem svetu. V Big
Starovi kolekciji ločujejo evropsko (izdelano v
Švici) in ameriško linijo, ki je narejena v
Parizu, kupcem pa ponujajo celoten jeans
program, vrsto mikic, puloverjev, srajc, bluzo-
nov in park, vrsto dodatkov k oblačilom, k
zaokrožitvi programa pa sodijo tudi čevlji.
Celjski Big Star shop je za Ljubljano in
Mariborom tretji v Sloveniji, hkrati pa tudi
eden od desetih v Evropi, ki so opremljeni s
prepoznavno standardno opremo. Gre za pro-
dajne vitrine in ostalo opremo (na sliki) iz
»staranega«, po posebni metodi obdelanega
lesa, ki jo izdelujejo samo v Franciji.
EP
V treh generacijah 100 Kramerjev
v Medlogu pri Celju, pri domačiji, kjer se
je desetletja nazaj rodilo 14 bratov in sestra
Kramer, se je konec avgusta prvič zbrala
skorajda vsa družina.
Po besedah enega od štirinajstih Kramerjev
najstarejše generacije, saj sta starša žal pokoj-
na, novinarskega kolega Francka iz uredništva
Večera, je bilo zbranih okoli 90, vseh Kramer-
jev pa je zaenkrat (še) 100. »Čez nekaj dni se
bo rodil stoprvi, in ker smo misUli, da bo do
konca avgusta že privekal na svet, smo prvo
družinsko srečanje tempiraH v konec počit-
nic,« pravi Franček in dodaja, da je bil zaenkrat
najmlajši, 100. član družine, prav na
srečanja star 9 dni.
Družinskega srečanja, s katerimi bodo
merji prihodnja leta nadaljevali, saj je to pr^*
priložnost, da se spozna resnično vsa druži'''
se tokrat ni udeležilo le nekaj članov,
njimi tudi eden od bratov, ki živi v Avstr^l''
Da družina treh Kramerjevih generacij
skupaj, pa kaže tudi podatek, da na zemlji^,
stare družinske domačije že stojita dve
zdaj pa rastejo še tri nove, v vseh pa Ži^''
oziroma bodo živeli Kramerjevi potomci.   ,
IS, Foto: SHEK^
NASI KRAJI IN UUDJE
9
Drugačna Amerika
Uspešna dijakinja v deželi priložnosti
viija Šantl, dijakinja 4.
ipmika Gimnazije Lava, je
hiskovala 3. letnik srednje-
a šolanja v ZDA, po vrnitvi
aomov pa je polna vtisov.
jViaja, kako ti je uspelo
.resničiti svoje sanje in od-
;;tovativZDA?
^ šoli je bil objavljen raz-
pis, na katerega sem se prija-
vila in odlično opravila testira-
nje. Tako sem bila izbrana za
enoletno šolanje v Ameriki,
tukaj pa so mi priznali 3. let-
[^ik gimnazije. Brez pomoči
potary Cluba, ki se ukvarja z
izmenjavo študentov in razni-
jni humanitarnimi akcijami,
tji finančno ne zmogla, zato
pa sem se morala držati dolo-
čenih pravil (nisem smela pi-
ti, kaditi, voziti avtomobila
itd).
Kje pa si stanovala?
Živela sem pri treh druži-
Inah v Crossvillu (država Ten-
nesse), pri vsaki po štiri mese-
ce. Te družine sicer gostijo
študente izmenjave. Imela
sem zagotovljeno stanovanje
lin hrano, iz dobre volje pa so
mi kupovali tudi toaletne po-
trebščine, me jemali, s seboj
na izlete in celo na Florido.
Kakšen je bil tvoj ameriš-
j ki vsakdan?
■ Zjutraj sem hodila v šolo, ki
\eUi^a in precej drugačna od
naSe. Šolska ura traja uro in
pol; žtiri predmete sem imela
v prvem polletju in preostale
štiri v drugem, kar omogoča
lažje učenje. Po šoli sem se
ukvarjala z igranjem v gleda-
lišču, kjer sem nastopala v
dveh predstavah, sodelovala
pri pripravi kabareta in se
udeležila gledališkega tekmo-
vanja, na katerem sem dobila
visoke ocene in bila tretja. Va-
je v gledališču so včasih traja-
le tudi do enajste ure zvečer,
tako da mi ni ostajalo veliko
^asa zase in za druge aktivno-
sti. Zvečer ponavadi nismo
iiodih ven, kajti za vstop v
disko bi morala biti stara vsaj
18 let, v nekaterih diskotekah
pa celo 21.
Kaj pa vsakdan ameriške
mladine?
Zjutraj hodijo v šolo, po
pouku pa posedajo na trati
pred šolo. Večina jih popold-
ne dela, pretežno v »fast food«
restavracijah ali v velikih bla-
govnicah, kjer pomagajo
Jtfankam spraviti nakupljeno
°'^go v avtomobile. Pri pet-
najstih ali šestnajstih letih
skoraj vsak svoj avto, saj
^tJga prevozna sredstva v
manjših mestih niso pogosta.
Ob večerih nekateri honorar-
no razvažajo pizze. Zanimivo
pa je, da posedanje v kavar-
nah in barih po pouku in zve-
čer, kot je običajno pri nas, ni
v navadi ameriške mladine.
Kako si doživljala ameriš-
ki način življenja?
V šoh vlada drugačen si-
stem, kajti učenci in učitelji so
prijatelji, ki drug z drugim
sodelujejo in si pomagajo. Tu-
di oblačenje v šoli je omejeno
s t.i. kodo oblačenja, zaradi
katere lahko neustrezno (npr.
prekratko krilo, odkrit popek)
oblečenega šolarja iz šole iz-
ključijo. Na ulicah (predvsem
milijonskih mest) je možno
videti vse stile in modne tren-,
de, od punka pa do dragih I
kreacij slavnih modnih obli-j
kovalcev. Najraje imajo hitro j
pripravljeno hrano, zato je ve-
čina kar močnih. Sicer so kon-:
servativni in verni, kljub temu i
pa odprti, prijazni in bolj us- ■
trežljivi kot Slovenci.
V ameriških filmih vidimo
ogromno nasilja in drog. Si
zasledila kaj takšnega?
Droge so ponujali na cesti, v
šoli, vsepovsod sama droga!
Mishm, da vsaj pol šole, ki
sem jo obiskovala, kadi mari-
huano. V Crossvillu so cela
okrožja nasadov indijske ko-
noplje, čeprav to ni legalno.
Pretiranega nasilja nisem opa-
zila, vendar pa so prijatelji v
San Franciscu videli pretepe
in celo umor.
Kaj vse si si v Ameriki
ogledala?
Prepotovala sem praktično
vso Ameriko, saj smo imeli na
koncu našega bivanja omogo-
čen 3-tedenski izlet po ZDA,
deželi priložnosti. Videla sem
ogromno svetovno znanih
znamenitosti, milijonskih
mest, muzejev in ljudi. Naj-
bolj mi je v spominu ostal San
Francisco, veliko in zanimivo
mesto, kjer so me prevzeli
otočki. Srečala pa sem tudi
Eddija Murphyja, ko je ravno
dobil svojo zvezdo v Holly-
woodu.
Kako si ohranjala stike z
domovino?
Družino in prijatelje sem
zelo pogrešala, zato sem prija-
teljem redno pisala, s starši pa
sem se vsak vikend pogovarja-
la po telefonu. Ameriške dru-
žine so si zelo prizadevale, da
se ne bi počutila samo in za-
postavljeno.
Imaš kakšne načrte za pri-
hodnost?
Želim postati igralka, rada
pa bi tudi šla še za nekaj časa
nazaj v ZDA. Tam imam sedaj
prijatelje in mnogo več mož-
nosti za igralstvo. Če ne bom
sprejeta na AGRFT, bom ver-
jetno šla študirat angleščino
in kakšen drug tuj jezik. Rada
bi nadaljevala šolanje v Ame-
riki, zato upam na kakšno šti-
pendijo in sponzorje.
■MBi ANA MARIJA BOSAK
Najlepši obsoteijski domovi
V Rogatcu so pred dnevi razglasili najlepše urejene doma-
čije ter njihovo okolje v vseh treh KS nove občine.
V KS Rogatec so tako prejeli zmajčke Milica in Antun Masnec,
Marija Jurij-Nežmah, Lidija Kučiš in Blaž Tepeš, Terezija in
Drago Graner ter Cvetka in Anton Bukšek, priznanji krajevne
skupnosti pa Ivica in Ignac Kunštek ter Dragica in Jožef Solman.
V KS Dobovec so si zaslužili zmajčke Cvetka in Martin
Šlamberger, Hedvika in Marjan Stiplovšek in Metka ter Anton
Rajher, priznanje pa Zvonko Esih. V KS Donačka gora so za
zmajčke izbrali domove Marije in Franca Egartnerja, Katarine in
Mirka Koresa ter Štefanije Križanec, priznanje pa so podeliU
Rozini ter Jožefu Horvatu.
B. J.
POP TV na 50. kanalu
Od 27. avgusta lahko v Velenju ter Celju in okolici preko 50.
kanala oddajnika Sveti križ gledate tudi televizijski program
POP TV. Najboljši sprejem programa je s smeri oddajnika nad
Šoštanjem (severozahodno s celjske strani), sprejem pa je
mogoč le z UHF, kanalskimi oziroma antenami z dodatnim
ojačevalnikom. O podrobnostih se posvetujte z lokalnim
antenskim servisom'ali pooblaščenim izvajalcem.
B.J.
^0
Gobarsici piknik na Smohorju
Ko je že kazalo, da tradicionalnemu gobarskemu pikniku
na Smohorju slabo kaže zaradi borne gobarske sezone, so
zadnje tedne pričele gobe rasti kot za stavo. Člani gobarske
družine Sinji goban iz Laškega bodo tako 14. septembra
lahko pripravili že deseti piknik.
Pričelo se bo ob 12. uri s pozdravom in podelitvijo zahval za
sodelovanje in zvestobo vsem tistim, ki že deset let hodijo na
njihov piknik. Sledilo bo še predavanje in determinacija vseh
tega dne nabranih gob, ki bodo najprej razstavljene, nato pa
bodo vse užitne romale v skupni lonec za slastno gobovo juho.
Gobarji so poskrbeli tudi za bogat srečolov in v čast jubileja tudi
za živo glasbo.
Novi predsednik gobarske družine Sinji goban Dušan Grego-
rin s svojo marljivo ekipo zagotavlja prijetno popoldne na
Smohorju z bogatimi gobarskimi speciahtetami.
VLADO MAROT
POLETNI
KVIZ
Izid žrebanja
Objavljamo še izide zad-
njih dveh Poletnih kvizov.
Pravilen odgovor iz NT št. 34,
ki je izšel 22. avgusta, je bil
LAŠKO PIVO.
Izmed 672 prispelih kupo-
nov smo izžrebali pet reše-
valcev, ki so kviz pravilno
rešili in bodo prejeli praktič-
ne nagrade. Saša Jeram iz
Kraigherjeve 7 v Celju se naj
v prihodnjih dneh oglasi v
naš oglasni oddelek, kjer jo
čaka darilni paket Laškega pi-
va, medtem, ko bodo: Go-
razd Badiura, Kajuhova 11,
3000 Celje, Janja Čretnik,
Jenkova 38, 3000 Celje, Pavla
Križmančič, Ul. talcev 3,
3230 Šentjur in Jožica Sliv-
nikar, Vitanje 59, 3205 Vita-
nje, po pošti prejeli majice
NT&RC.
Pravilen odgovor poletnega ?
kviza v NT št. 35 z dne 29.;
avgusta, pa je HOTELS
VESNA.
Zanj je pravilne odgovore;
poslalo 834 bralcev, izmed-
njih pa smo jih izžrebali pet,
ki bodo prav tako v nasled-
njih dneh prejeli majice:
Darinka Erazem, Savinj-
sko nabrežje 6, 3270 Laško,
Sabina Ravnjak, Mestni trg
13, 3210 Slovenske Konjice,
Silva Bolarič, Na Lipico 4,
3230 Šentjur, Mojca Polič-
nik. Draga 23, 3220 Štore in
Mojca Hrnčič, Podjavorško-
va 13, 3000 Celje.
Vsem izžrebanim čestita-
mo in sporočamo, da boste
nagrade prejeli po pošti!
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Na Trubarjevem rušijo
V Laškem postopoma uresničujejo že zdavnaj sprejeti odlok o ureditvi prometa
Ob Trubarjevem nabrežju
v Laškem so prejšnji teden
pričeli rušiti večstanovanj-
sko hišo številka 8, enaka
usoda pa bo najkasneje do
konca leta doletela še hišo
številka 11 na nasprotni
strani ulice, v kateri ima po-
slovne prostore Komunala
Laško.
Z odstranitvijo obeh hiš bo-
do v Laškem končno lahko
začeli urejati levi breg Savinje
med mostom in železniškim
podvozom. RazširiU bodo se-
danji parkirni prostor in ure-
dili sprehajalno stezo, najpo-
membnejši in tudi največji
poseg pa bo rekonstrukcija
križišča Trubarjevega nabrež-
ja s Pivovarniško ulico, ki jo
Pivovarna Laško uporablja za
nakladanje in razvoz tropin
ter za dovoz do pivovarniške
tehtnice. Ker je ulica ozka in s
precejšnjim naklonom, priha-
ja cesto do zastoja prometa.
Projekti, ki naj bi jih uresničili
v treh etapah, predvidevajo,
da bi pivovarna imela po no-
vem ulico v celoti le za svoje
potrebe, mestni promet pa bi
potekal po vzporedni uHci.
Stanovalci hiše številka 8, ki
je last občine Laško, so se že
pred časom preselili v nova
stanovanja, ki jih je kupila
občina s pomočjo pivovarne,
kmalu pa se bodo morali iz
svojih prostorov izseliti tudi
laški komunalci. Nove pisarne
bodo imeli v zgradbi bivšega
Elektrokovinarja, kjer naj bi
začeli delati najkasneje do
konca tega leta. Uslužbenci
podjetja niso ravno navdušeni
nad selitvijo iz centra mesta,
vendar, kot pravi direktor Ko-
munale Ivan Kenda, ne želijo
ovirati urejanja Trubarjevega
nabrežja. Selitev na Celjsko
cesto pa bo le začasna, saj naj
bi laška komunala v dveh ali
treh letih dobila popolnorha
novo poslovno stavbo v bliži-
ni laškega pokopališča, kje že
imajo svoja skladišča. Projekti
za nov objekt so narejeni že
štiri leta, vendar doslej občina
ni imela denarja, da bi lahko
pričela z gradnjo. Sedaj upajo,
da jim bo to uspelo s kupnino,
ki jo bodo dobili za hišo na
Trubarjevem nabrežju, ter z
denarjem, ki so ga kot eden od
lastnikov dobili po stečaju
podjetja KOG.
J. INTIHAR
Foto: G. KATIC
Levi breg Savinje pred Pivovarno Laško bo imel prihodnje leto povsem drugačno podobo i
Slavljencu (v sredini) so čestitali tudi predstavniki sveta KS Vinska Gora.
Vedno dobre volje
Kljub 90 letom Avgust Lesjak še vedno rad raztegne meh
Avgust Lesjak, po domače
Gustl, je privekal na svet 10.
avgusta 1906 v vasi Prelska
pri Vinski Gori. Izučil se je
za čevljarja in ob večnem
pomanjkanju preživel tudi
obe svetovni vojni ter bil ak-
tivni udeleženec v NOB.
Gustl pravi, da je bilo med
vojno precej hudo. Delal je pri
nekem čevljarskem mojstru v
Avstriji, od tam pa domov pri-
našal dreto, žebljičke in druge
materiale, s katerimi je zala-
gal partizanske čevljarske de-
lavnice. Pri tem so ga tudi
zalotili in ni prav veliko manj-
kalo, pa bi pristal v nemškem
taborišču. Da bi se izognil te-
žavam, je vstopil v partizane,
kjer je od jutra do večera,
včasih pa kar cele noči po-
pravljal čevlje. Po končani voj-
ni se je zaposlil v čevljarstvu v
Velenju in se tam leta 1964
tudi upokojil.
V zakonu se jima je s sopro-
go rodila hčerka Vladka, ki z
možem in otrokoma živi v
skupnem gospodinjstvu. Av-
gust pravi, da pri njih živi
kakor ptiček na veji. Od vsega
najrajši poje, kar je pokazal
tudi na slavju ob njegovem
visokem jubileju. Pel je tako v
cerkvenem kot tudi mešanem
pevskem zboru v Vinski Gori
ter bil član moškega pevskega
zbora v Žalcu. Še vedno pa
rad raztegne tudi frajtonarico,
s katero je še nedavno razve-
seljeval svate na številnih po-
rokah. In kakšen je njegov
recept za dolgo življenje? Ved-
no moraš biti dobre volje,
zmerno jesti, veUko delati in
živeti pošteno. Potem je tudi
spanec bolj trden.
■mnMMi L. OJSTERŠEK
Prospekt Rogatca
Pred dnevi je izšel turistični prospekt Rogatca, ki predstavlja
trško jedro, Donačko goro, skansen, konjeništvo ter druge
zanimivosti nove občine, pa tudi krajevno gostinsko ter zabav-
no ponudbo. Izšel je na pobudo občinskega odbora za gospo-
darstvo, pripravila pa ga je Irena Špiljak. Na voljo je 5 tisoč
izvodov v slovenščini ter po 1500 v nemškem ter angleškem
jeziku, dobiti pa ga je mogoče na občini, v Muzeju na prostem
ter v turističnih uradih bližnjih krajev. BJ
Reševalna vaja
v Hudi luknji
Jamarska reševalna služba
Slovenije bo v soboto, 14. sep-
tembra, izvedla reševanje iz
brezna presenečenj na Do-
brovljah in v jami Huda luk-
nja, namen vaje pa je prever-
janje usposobljenosti in mo-
bilnosti reševalcev ter zvez.
Vaja se bo pričela ob 6. uri z
aktiviranjem reševalcev preko
centrov za obveščanje, zaklju-
ček pa bo predvidoma v poz-
nih popoldanskih urah. Jamar-
ska reševalna služba vabi vse
obiskovalce, da si ogledajo va-
jo in tako spoznajo problema-
tiko reševanja. Pričakujejo vas
pred policijsko postajo Mozirje
in jamo Huda luknja v soboto
ob 9. uri. BJ
Krediti, plin in kultura
Minuli četrtek so na redni seji občinskega sveta oh
Luče obravnavali rebalans proračuna občine za lete
leto ter kot dolgoročni načrt sprejeli odlok o oskrbi p
valstva s plinom.
Obravnavali so tudi razglasitev infrastrukture, namer
kulturi (gre za dve kulturni dvorani) in odobritev krei
vsem prosilcem pri SKB banki za subvencijo obrestne n
Rok za vračilo glavnice kreditov in ostalih zapadlih obve
sti so določili do novega leta, v primeru zakasnitve pa 1
dolžniki prisiljeni plačati obresti. V zaključku seje so spi
še soglasje za izgradnjo dveh. objektov, od katerih bo ,
namenjen kmečkemu turizmu.
Nefrološko srečanje v Zrečo
Danes, v četrtek 12. septembra, bo ob 16. uri v večnam
dvorani hotela Dobrava v Zrečah strokovni sestanek,
pripravlja Viva, društvo ledvičnih in diahznih bolnikov, si
s Centrom za nefrologijo in dializo Zreče. Namen sestan
razširiti znanje o preprečevanju in zdravljenju bolezni p(
nega krvnega tlaka in obolenj ledvic.
Hestova galerija v Celju
V Stanetovi ulici 20 v Celju bodo danes popoldne ob 1
odprli Hestovo. galerijo.
Po več kot sedmih letih delovanja galerije v Mariboru ir
letih v Ljubljani se družini Hestovih galerij pridružu
celjska. Ime galerije, pravi Emil Šarkanj, je porok za v:
raven sodelujočih umetnikov in del, ki bodo razstavlja
galeriji.
Turnir posebne vrste
Zdravilišče Laško in Zveza paraplegikdv Slovenije sta že drugič zapored pripravila teniški tv
dvojic, ki so jih sestavljali po en član Zveze in en delavec zdravilišča. Letos je na turnirju na
Camloh v Laškem sodelovalo devet parov, vendar je tekmovanje, ki se je pričelo prejšnji četrtek o\
uri, prekinil dež. Turnir naj bi nadaljevali in tudi končali včeraj, zato žal ne moremo napisati i
zmagovakie dvojice srečanja, ki naj bi postalo tradicionalno. JI, Foto
NASI KRAJI IN UUDJE
11
pozabljeni rudnik
Karel Čater iz Zagrada je v rudniku v Pecovniku delal od 18. leta
y rudniku Pečovnik, v katerem so rudarji
^eli delati davnega leta 1924, stroje pa so
tavili leta 1959, si je od svojega osemnajste-
' leta služil kruh tudi Karel Čater iz Zagra-
l Rudnik, ki je dajal hrano mnogim rudar-
in je znan po rudarjih dveh izmen, ki so
jsli v partizane, danes zapuščen sameva.
Ko je v Libojah lanikajšuji rudiuk obstal, so v
ečovniku našli novo žilo zelo kakovostnega
remoga- Zgradili so nov rudnik. Čatrov Korl,
ot mu pravijo, je v rudniku Pečovnik začel
elati z osemnajstimi leti (leta 1938) kot po-
ločnik kopačev, po poškodbi pa kot strojnik
3 izvoznem jašku vse do zaprtja. Rudnik je
ranil približno 350 rudarskih družin, katerih
ložje in očetje so delali v treh izmenah. Na
elo so morali priti dvajset minut prej, da so
adrejeni rudarje razporediti, v katero jamo se
odo spustili. Nato so kopali in na svetlo
jravljali rudo nepretrgoma osem ur, vmes so
, nekateri privoščili kruh, kavo in vodo, ki so
) smeli vzeti s seboj v jašek. V Pecovniku so
neli sedem vrst sortiranega premoga, dnevno
a so nakopali do 200 ton rude, ki so jo zaradi
jene kakovosti v posebne namene pošiljali v
jubljano in Beograd.
»Koln smo kradli kot cigani. Doma smo s tistim, kar sem prinesel
aktovki, kurili ves dan,« pravi Korl. Sicer pa so rudarji za domače
otrebe letno dobili tri do šest ton premoga iz Pečovnika.
Zagrajski rudnik pa je imel tudi godbo na pihala in športno
ruštvo, v katerem so bili rudarji zelo uspešni kot nogometaši.
Med vojno so 15. septembra prvo in drugo izmeno v rudniku,
krog 130 rudarjev, odpeljali v partizane. Tudi Korl je bil med
jimi. Nekaj rudarjev se je poskrilo v zračnih jaških, nekaj pa jih
je med pohodom čez Svetino v
Sevnico ušlo. V Sevnici so ča-
kali noč, da bi čez Savo šli na
Dolenjsko. Pa so jih z drugega
brega Save Nemci osvetlili z
močnimi žarometi, nato pa pri-
čeli streljati v zrak, da bi jih
prestrašili. Bežali so in se skri-
vali med koruzo, vendar so jih
Nemci zjutraj polovili in jih na
dveh vagonih prepeljali v Mari-
bor. Tam so jih uredili, Korla
pa vtaknili v nemško vojsko.
Ker je imel ravno takrat nosečo
ženo, se je odločil in s prvim
vlakom, skrit na stranišču, po-
begnil v Celje. Zagrajske rudar-
je so izkoristili za delo v rudni-
ku Keflak, vendar pa so jih
kasneje premestili nazaj v rod-
ni kraj, da so za Nemce kopali
kakovosten premog.
Z zaprtjem rudnika, ki ga je
leta 1959 zalila voda, so za-
grajski in okoliški ljudje izgu-
bili delovna mesta, sam kraj
pa svojo nekdanjo živahnost.
»■■■■■MHB: A. BOSAK
Delo v nekdanjem rudniku v Pecovniku.
Ni ga čez dobro vince
Da ga ni čez dobro vince,
ravi 95-letni Matevž Ogra-
'nšek iz vasi Prelska v Vin-
•^i Gori, ki te dni praznuje
\'oJ visoki jubilej.
Matevž je bil dvakrat poro-
en, sedaj pa živi pri sinu
^anu, kjer preživlja jesen
mojega življenja. Izučil se je
3 mizarja in delal, kjer je
vneslo. Pravi, da je največ
^služil prav z izdelavo krst,
')'h je v celoti izdelal ročno,
'^'^l je tudi v jami v velenj-
•^em rudniku, mizaril v to-
^r'^i meril v Slovenj Gradcu,
^Dobrni ter doma pri očetu,
^ed drugo svetovno vojno pa
• ^'1 nekaj časa tudi v parti-
^"'h. Sedaj je invalidsko
pokojen in kot sam pravi,
leta strašansko hitro mi-
Čez zdravje se ne pri-
J^^je, sicer pa ga redno obi-
njegov zdravnik dr. Zu-
^•^c, s katerim rad poklepe-
|:     posluša poročila,'zla-
^'"»evnik, za politiko pa mu
' ^osti mar. Na volitve bo že
^^oga pa bo volil, pa še ne
ve. Rad ima krajše sprehode,
je vedno dobre volje in rad
vidi, če ga kda obišče. Vedno
je zaupal v kmečko hrano,
kot je fižol, zelje, repa ali
žganci, prepričan pa je, da ga
ni tudi čez dobro vince.
L. OJSTERŠEK
Bernard Drev, predsednik sveta KS Vinska Gora, Ivan Povh in 95-letni Matevž Ograjenšek.
Praznik KS
Pod gradom
V petek, 13. septembra
popoldne, pripravljata
krajevna skupnost Pod
gradom in njena socialna
komisija tradicionalno
srečanje in pogostitev kra-
janov, starejših od 75 let.
V kratkem kulturnem
programu bosta nastopila
Moški pevski zbor Zagrad
in Viki Ašič.
Na dan krajevnega prazni-
ka KS Pod gradom pa bo v
nedeljo, 15. septembra ob
osmi uri zjutraj, pred starim
rudnikom Pečovnik v Zagra-
du zbor udeležencev poho-
da po poti masovnega odho-
da rudarjev v partizane.
Pred spominsko ploščo pad-
lim rudarjem pa bo organi-
zator (Planinsko društvo Ce-
lje - sekcija Pod gradom) po-
hodnikom na kratko, pred-
stavil zgodovino zagrajskega
rudnika. A. B.
Obvestilo
slomistom!
ILCO sekcija Celje obvešča,
da bo redno mesečno srečanje
stomistov celjske regije po
dvomesečnem premoru v sre-
do, 18. septembra ob 14. uri v
Zdravstvenem domu Celje.
Pogovorili se bodo o nadalj-
njem delovanju in prihodnjem
srečanju v Rogaški Slatini.
Vljudno vabljeni!
Pika Nogavička
vabi v Velenje
Sedmi Pikin festival bo v znamenju norčij;
presenečenj in zabave
Pikin festival, ki je v prete-
klem letu dobil sloves največ-
je otroške prireditve v Slove-
niji, se pričenja prihodnji pe-
tek, trajal bo teden dni, ves
čas pa ga bodo spremljale šte-
vilne prireditve in aktivnosti.
Pokrovitelj letošnjega Piki-
nega festivala je Slovenski od-
bor za UNICEF, častna pokro-
viteljica pa Marjana Lipovšek.
Otvoritev festivala bo pri-
hodnji petek, 20. septembra
ob 17. uri, na Cankarjevi ulici
v Velenju, ki se bo ob tej pri-
ložnosti začasno preimenova-
la v Pikino ulico. V nadaljeva-
nju festivala si bodo male Piki-
ce in Pikci skupaj s starši lah-
ko ogledali številne Pikine
predstave, delavnice, razsta-
ve, sodelovali v številnih de-
lavnicah, nastopili na Pikinem
odru, šli na semenj, se naš-
minkali in počeli še nešteto
stvari, ob katerih se lahko si-
cer zabavajo le ob branju ču-
dovite knjige, ki jo je napisala
Pikina »mama«, Švedinja As-
trid Lindgren.
Središče dogajanja, poveza-
nega s festivalom, bo v velenj-
ski Rdeči dvorani in njeni
okolici, kjer bodo vsak dan
odpirale vrata številne Pikine
delavnice, v goste pa bodo
prišli tudi znani pisatelji, ilu-
stratorji in glasbeniki. Doga-
janje se letos širi tudi v Mest-
no knjižnico, na ploščad pred
veleblagovnico Nama, za ti-
ste, ki bodo v Velenje prišli iz
drugih krajev, pa Pika pri-
pravlja tudi izlete po Velenju
in Šaleški dolini. Na festivalu,
ki letos dobiva mednarodne
razsežnosti, bodo gostovale
gledališke in plesne skupine
iz Hrvaške, Bosne in Herce-
govine, Nizozemske, Madžar-
ske in Avstrije. Pikin festival
bo pomenil tudi zaključek
slovenske akcije zbiranja
igrač za otroke iz BiH, ki jim
bodo na Pikinem dnevu igrač-
ke tudi poklonili.
Zadnji dan Pikinega festiva-
la bo v Velenje iz Ljubljane
pripeljal vlak, na katerem bo
tudi Pikina ainbasadorka Štef-
ka Kučan z gosti.
mmmmmmm n.-m. sedlar
Po hribih gor in dol
Planinsko društvo Zlatarne praznuje desetletnico
Na našem območju je pre-
cej planinskih društev. Pla-
ninsko društvo Zlatarne Celje
pa je med najopaznejšimi. V
društvu je približno 60 čla-
nov, med njimi celo nekaj
Mariborčanov, ki jih mikajo
zanimivi planinski cilji.
Društvo praznuje letos 10-let-
nico dela, ob tej priložnosti
pa so izdali zanimiv dnevnik.
Dnevnik »100.000 višinskih
metrov gor in dol«, avtorja
Staneta Štormana iz Celja, je
izšel pred kratkim. Vsak plani-
nec, ki bo prehodil toliko vi-
šinskih metrov, pri tem pa obi-
skal deset obveznih vrhov, bo
nato prejel posebno značko.
Zaradi pomanjkanja financ za
10-letnico dela posebnega
slavja ne bo, zato pa bodo za
otvoritev dnevnika odšli na
Kum (28. septembra), dan
pozneje bodo že na najlepšem
vrhu Karavank, na Kepi...
Planinci se letos večkrat
kot sicer spominjajo svojega
začetka, ko so iz manj kot
leto dni stare planinske sek-
cije PD društva Aero ustvari-
li samostojno društvo. V
društvo seveda niso povabi-,
li le delavcev Zlatarn. Od ta-
krat hodijo na izlete skoraj
vsak teden, poleti in pozimi,
v vseh štirih letnih časih, le
če je pregrdo vreme ostane-
jo doma. Težav s planinski-
mi vodniki, kot v nekaterih
drugih društvih nimajo, saj
sta z njimi kar dva planinska
vodnika, Franjo Kunej in
Roman Turk ter še gorski
vodnik Jože Kodre.
Planinci PD Zlatarne so bili
letos na številnih pohodih, bli-
zu in daleč. Odšli so na novo-
letni pohod na Kum, na Pore-
zen, na Matjažev pohod na
Peco, na pohod med Dramlja-
mi in Špitaličem, na Uršljo
goro, na Zasavsko (Sveto) go-
ro, Osankarico, po Jurčičevi
poti na Dolenjskem... Prvo-
majske praznike so preživeli v
Slovenskem raju na Slovaš-
kem, za začetek poletja so bili
na Golici-Koralpah na avstrij-
skem Koroškem, pa na Mata-
jurju v Beneški Sloveniji, na-
zadnje pa na Jezerski in Ko-
krški Kočni.
Planinski dnevnik »100.000
višinskih metrov gor in dol«
je mogoče naročiti v Planin-
skem društvu Zlatarne Celje,
Kersnikova 19, Celje, pisno
ali po telefonu (tel. 31-711
int. 355 ter 452-927). Pred-
sednik PD Zlatarne je Ro-
man Turk, tajnica Irena Iva-
čič-Štraus ter podpredsednik
Jože Kodre.
V prihodnjih mesecih na-
meravajo še na Brodarjev po-
hod na Olševo, po trških poteh
Šoštanja, na Trdinov Vrh ter v
Kostanjeviško jamo, po Vevški
poti, od Litije do Čateža, po
Badjurovi poti, na pohod na
Tišje, na pohod na Javornik...
MHMHMii BRANE JERANKO
Isirabenz v Rimskih Toplicah
Predvidoma marca prihodnje leto bodo v Rimskih Toplicah
pričeU graditi novo bencinsko črpalko. Stala bo na levi strani
magistralne ceste Celje-Zidani Most pred križiščem za Hrast-
nik. Predkupna pogodba za zemljišče je že podpisana, glavni
investitor Istrabenz pa se je z občino Laško že dogovoril, da
bo lokacijska dokumentacija pripravljena v treh mesecih.
Poleg Istrabenza bodo pri gradnji črpalke kot vlagatelji
sodelovala še nekatera druga podjetja. JI
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Opozorilni
shod na Locici
člani odbora oškodo-
vancev iz Savinjske doline
so na cesti med Šempe-
trom in Polzelo, v kraju
Ločica pri Polzeli, včeraj
popoldne organizirali
opozorilni shod.
Z njim želijo javnost in
predvsem Dars opozoriti na
številne probleme, ki se v
dolini pojavljajo zaradi
gradnje avtoceste med Ar j o
vasjo in Vranskim. Savinjča-
ni namreč že dalj časa opo-
zarjajo na povsem neureje-
ne razmere. Zaradi gradnje
avtoceste so uničene lokal-
ne ceste, ljudje živijo sredi
hrupa in obilice prahu, po-
leg tega pa je povsem raz-
vrednoteno premoženje lju-
di, ki živijo v bližini bodoče
avtoceste. Če z Darsom ne
bo mogoče doseči ustreznih
sporazumov, Savinjčani na-
poveduje protestne zapore
gradbišč med Ar j o vasjo in
Vranskim. IB
Eles bo začel Z deli
Krajani Žalca še vedno ostro nasprotujejo obnovi daljnovoda in trdijo, da gre za
novogradnjo
Elektro Slovenije bo ta te-
den, predvidoma bi naj že vče-
raj, začel obnavljati daljnovod
v Žalcu, krajani pa napovedu-
jejo protestni shod.
m/m
Direktor sektorja zd razvoj in
investicije v Elektru Slovenije
Janez Kem je Žalčanom poslal
obvestilo, da bodo skladno z
izdanim gradbenim dovolje-
njem ministrstva za okolje in
prostor z dne 5. julija v sredo,
torej včeraj, začeli z demontaž-
nimi in rušitvenimi deli na ob-
jektu DV 110 kV Podlog - Uško.
Krajanom še naročajo, naj do
pričetka del pospravijo pridelke,
dela bodo trajala predvidoma do
20. decembra, obnovo pa bo
izvajalo podjetje Dalekovod iz
Zagreba s svojimi podizvajalci.
Po opravljenih delih obljubljajo
še cenitve škode, ki naj bi jih
opravili zapriseženi cenilci.
V svojem dopisu Eles zdaj
prvič priznava, da gre v resnici
za dvakrat 110 kV, kar so pred
tem že sami ugotovili krajani.
Vodja odbora za prestavitev
daljnovoda iz naseljenega dela
mesta Žalec Jože Kek je Elesu
že poslal ugovor. V njem med
drugim Elesu sporoča, da lastni-
ki parcel, kjer stojijo drogovi
daljnovoda, preklicujejo svoje
pogodbe o dovoljenju za obno-
vo drogov. Krajani so prepričani,
da ima Eles njihova soglasja le
za daljnovod z močjo 110 kV, za
dvakrat 110 kV pa mora soglasja
šele pridobiti. Če bo Eles res
pričel z deli, bodo krajani fizično
preprečili pričetek obnove dalj-
novoda, zaradi prevar pri prido-
bivanju soglasij pa je Jože Kek
kot vodja odbora že vložil tožbo
na Vrhovno sodišče Slovenije. Z
napovedano fizično zaporo so
krajani seznanili delavce Policij-
ske postaje Žalec, veliko očitkov
pa je slišati tudi na račun vodil-
nih v mestni skupnosti in občini.
Jasno je namreč, da je bilo grad-
beno dovoljenje izdano v začet*
ku julija, krajani pa so aktivnosti
za preprečitev gradnje daljnovo-
da začeli že spomladi, vendar pa
mestni in občinski možje niso
storili ničesar, da bi zavarovali
interese ljudi. Da je daljnovod
treba odstraniti iz gosto nase-
ljenega območja, so še toliko
bolj prepričani po nedavnih
dogodkih na območju Mirosa-
na, kjer se je pretrgala daljno-
vodna napeljava. Kakšne bi bi-
le posledice, če bi se kaj po-
dobnega zgodilo v gosto nase-
ljenem območju, najbrž ni po-
trebno razlagati. IB
Sprejemi za najboljše
športniki s širšega celjskega območja so v zadnjih tednih znova dosegli nekaj odmevnih
mednarodnih rezultatov in po že ustaljenem protokolu so vtise s tekmovanj predstavili tudi
na priložnpstih sprejemih in srečanjih s pokrovitelji.
Dvakratni dobitnik bronaste kolajne na paraolimpijskih igrah Danijel Pavlinec (drugi z leve) je bil s
trenerjem Brunom Toplakom (skrajno levo) deležen največje pozornosti. Invalida-športnika so se za
.vrhunske dosežke spomnili vodilni Cetisa in Elektrosignala (na sliki), kjer je zaposlen, za
paraolimpijce je sprejem pripravil tudi predsednik države Milan Kučan, uspešni plavalec pa je bil
skupaj z udeleženkami mladinskega svetovnega prvenstva v atletiki Tino Matul, Elizabeto Randželo-
vič in Anjo Valant tudi pri županu celjske občine Jožetu Zimšku. Foto: SHERPA
V Himalajo!
Celjski alpinist in fotograf
Franci Horvat se po preiz-
kušnjah v Južni Ameriki od-
pravlja v Nepal, Tibet in In-
dijo.
Skupaj z Matjažem Čukom
iz Kranja se namerava povz-
peli na 6092 metrov visoki
Pisank Pik ter na 5500 metrov
visoki Tent Pik v masivu Ana-
purne. Rada bi tudi opravila
treking okrog Anapurne, obi-
skala žepno kraljevino Mu-
stang na meji s Tibetom ter si
ogledala glavno mesto Tibeta
Lhaso. V Indiji pa nameravata
skočiti še do Delhija ter Agre.
Dvomesečno potovanje si
bosta morala v glavnem plača-
ti sama, saj je bil odziv spon-
zorjev zelo slab. Po vrnitvi bo
Franci Horvat pripravil vrsto
predavanj z diapozitivi in tudi
za naše bralce zabeležil utrin-
ke s potovanja.    ' TC
Z otroškim
zabavnim
avtobusom
Občinska zveza prijateljev
mladine Celje pripravlja sep-
tembra dva izleta z otroškim
zabavnim avtobusom. Na pot
v Safari park in Dunaj se bo-
do podali 21., v italijanski
zabaviščni park Mirabilandi-
ja pa 28. septembra.
Ob tem v Občinski zvezi pri-
jateljev mladine Celje razpisu-
jejo še otroške likovne delavni-
ce slikanja na majice ter obliko-
vanja gline. Delavnice, ki bodo
trajale po 12 ur, se v Štorah
začenjajo 25., v Vojniku 26. in v
Celju 27. septembra, povsod ob
13. oziroma 16. uri. Za šolarje
pa bodo med šolskim letom
zagotavljali tudi pomoč pri uče-
nju, predvsem za slovenski je-
zik, matematiko, nemščino, an-
gleščino in fiziko.
Srečanje starejših krajanov v Grižah
V okvir prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku KS Griže je sodilo tudi srečanje
krajanov starih sedemdeset in več let, ki je bilo v dvorani upokojencev v Grižah.
Zbralo se jih je več kot sto, nagovoril pa jih je predsednik sveta KS Griže Jurij Blatnik, ki je
med drugim dejal, da bodo s tradicijo srečevanj starejših občanov nadaljevali, saj si starejši to
zaslužijo. V kulturnem programu je nastopil trio Ubrane strune, sledila pa je tudi pogostitev, pri
kateri je bilo dovolj priložnosti za pomenke, obujanje spominov, šale, pa tudi pesem se je slišala
vmes. Ob koncu so se vsi razšli zadovoljni in z obljubo, da se ob letu ponovno snidejo.
Najstarejša na srečanju sta bila 89-lema Gizela Petrovec in 87-letni Janez Grobelnik, ki sta prejela
šopka, najstarejšo krajanko - 98-letno Julijano Holobar, pa so obiskali na domu. T. TAVČAR
V SPOMIN
Božena Gorjan
Sreča je!
V majhnih stvareh,
u dobrih ljudeh,
u topUh dlaneh.
Živeti.
Zmeraj do kraja.
Preživeti.
Začeti skraja.
Pa kaj zato,
če svet ni raven!
Pač bo, kar bo
in nekaj zraven.
Zato ne psuj,
ne jadikuj
sam sebi tuj!
Se ne spodobi!
Temo izruj!
Bodi!
Iztekel se je življenjski mo-
to Božene Gorjan. Nosila ga
je v sebi in pred leti zapisala
v svojo novinarsko beležni-
co.
Pred osemnajstimi leti seje
Božena Gorjan kot diplomi-
rana novinarka zaposlila v
Gorenju. V tovarniških glasi-
lih poslovnega sistema Gore-
nje, še posebej v tedniku In-
formator, so si začeli slediti
njeni zapisi, poročila, članki,
intervjuji in uvodniki, ki ne
bodo šli v pozabo. Ob srebr-
nem jubileju Gorenja je med
drugim zapisala: »Prehodili
smo svojo pot tako kot tisoče
drugih z dolgimi, hitrimi ko-
raki. Pa nismo šli na pot
zato. da bi se na koncu odpo-
čili, ampak zato. da bi nada-
ljevali. Kajti te poti ne bo
nikoU konec. Naše delo je le
začetek jutrišnjega. Prav zato
bomo vedno znova iskali no-
ve poti in nova obzorja...«
Usode krojijo naša žii
nja povsem drugače in ni
zumljivo. V Velenju sta s
progom Markom ustva
družino. Sredi poletja p
devetimi leti je klica zah
ne bolezni Boženo za ne
časa priklenila na bolni
posteljo. Njena volja, vzt
nost in želja po vrnitvi
bila močnejša od bolei
vrnila se je na delo. Vseh
ostajalo upanje in tudi U
po končanem kolektivu
dopustu, med katerim se
družino za nekaj dni pod
na potovanje, smo jo prv
kovali. Toda bolezen je
premagala in predzadnj
dne avgusta se je njena
sklenila. Zastal je njen
rak. Zastalo je njeno m
narsko pero in moč nje,
misli in besed.
V idilični vasi Sedraž t
Laškim so jo svojci posi
mili na zadnji poti in ži
položili v grob njene mati
Ob preranem zadnjem,
mu smo sodelavci, prij^
prižgali svečo. Tiho sma'
poklonili spominu in osi
bomo njeni večni dolžni
Hvala za vse, Božena.
SODELAVCI, PRHATE
Družba SLOVENIJALES Gradbeni material in stavbno
pohištvo d.o.o. Ljubljana, po sklepu direktorja družbe
oglaša dve prosti delovni mesti
KOMERCIALIST
v PE CELJE
Od kandidatov pričakujemo najmanj VI. stopnjo
strokovne izobrazbe, ekonomske ali druge ustrezni
smeri, znanje tujega jezika in najmanj enoletne
delovne izkušnje.
Pri izbiri bomo kot dodatne kriterije upoštevali
-komercialne izkušnje na področju stavbnega pohiši
in repromaterialov;
-poznavanje osnov računalništva;
-vozniški izpit B kategorije;
-odslužen vojaški rok.
Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje
sklenili.za nedoločen čas s pogojem trimesečnega
poskusnega dela.
Vaše cenjene ponudbe nam pošljite v roku 8. dni o
objave na naslov:
Mednarodno podjetje SLOVENIJALES d.d.,
Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne
zadeve, 1511 Ljubljana, Dunajska cesta 22.
Dodatne informacije
dobite po telefonu št: 061/132-12-49.
ŠPORT
13
Spopad generacije
perderbi osmine-finala nogometnega pokala Šentjur-Publikum napovedujeta Vili Romih in njegov sin Damjan - Prvi
predsednik Šentjurja, drugi nogometaš Publikuma
), iliodnjo sredo bo na štadionu v Šent-
ju končno prišlo do »spopada genera-
e«, kot so prvo uradno tekmo Šentjurja
publikuma ocenili dobri poznavalci
j^er v celjskem nogometu. Domači so
pokalni obračun osmine-finala z ru-
,no-niodrimi sosedi nadvse želeli, toda
kateri so previdni.
.Mnogi v našem kolektivu že nekaj časa
injajo« uradno tekmo s Publikumom,
ebno pa nisem posebej navdušen,« pravi
ntjurjev predsednik Vili Romih, ki je bil
pred petimi leti član celjske uprave. S
glicem. Jelenom in pokojnim Pečenkom
[lato obudil nogometno zavest v Šentjur-
in po bliskovitem napredku klub usmeril
}ti prvi ligi- Zmaga nad Publikumom bi
a na nek način uspešen zaključek prve
tletke kluba, toda o posebnih nagradah
trenerja in igralce predsednik ne razmiš-
Šentjur in Publikum sta doslej odigrala
t prijateljskih tekem - 1:1, 1:0, 3:5, 2:2,
>Naši nogometaši bodo silno motivira-
tudi borbenost naj ne bi izostala in o
;mijah se ne pogovarjamo,« zatrjuje
i Romih, ki ima močne adute. Motiva
'govemu moštvu ne sme manjkati: Fi-
[šek, Pašalič, Radič, S. Blatnik, B. Ro-
kVrečko, Valek, Vavdi, Obrez, Pire,
Zupane, Kačičnik, Ahčan in nekaj vodil-
nih niož je na takšen ali drugačen način
že bilo v celjskem klubu. »Odpisani« želi-
jo dokazati, da so jih napačno ocenili,
njihovo usodo pa je pol leta dehl tudi
predsednikov sin Damjan, ki je zdaj spet
na Skalni kleti.
Odpisane bomo mleii
»v šentjurski ekipi so super fantje, ki
so kvalitetni nogometaši in sposobni ve-
likih dosežkov,« laska Damjan Romih, a
je vseeno mnenja, da je presenečenje
izključeno. »Naša igra in ritem sta na
višji ravni in verjetno bomo počasi mleli
Šentjurčane. Zavedamo se, da tekma ne
bo lahka, vendar napovedujem našo te-
sno zmago!«
Podobno razmišlja tudi oče Vili: »Publi-
kum je boljše moštvo in absolutni favorit,
toda v nogometu ne zmaga vedno boljši.
Izid bo tesen, prizadevali si bomo pripraviti
spektakl in nogometni praznik, v katerem
bomo v dvoboju z uveljavljenim nasprotni-
kom iskali svoje priložnosti za napredova-
nje.«
Damjan Romih je bil v nedeljo po dveh
tednih spet v začetni enajsterici Publiku-
ma. »Zaradi slabe forme sem pristal na
klopi, novo priložnost dobil v Murski Sobo-
ti in upam, da bom tudi v Šentjurju začel
tekmo,« je optimist Damjan, oče pa ga je
dopolnil: »Publikuma brez Damjana bomo
premagali!« Bila naj bi naj bi šala, zato je
sin odvrnil: »Ne, moj nastop ne bo odločal.«
V vsakem primeru se prihodnjo sredo v
Šentjurju obeta nadvse zanimivo nogomet-
no popoldne. Domačini bodo verjetno kre-
nili »na polno« od prve minute, kajti čustev
ne bo mogoče ukrotiti. Kaj lahko dosežejo s
fanatičnim »fightom«? Publikum bi ob nor-
malnih razmerah moral slaviti, toda na
Skalni kleti trenutne razmere po štirih po-
razih v petih tekmah niso normalne. Novi
neuspeh bi krizo poglobil in srečanje tako
za ene kot za druge ne bo lahko.
Na Skalni kleti je v preteklosti igralo
kar 13 igralcev Šentjurja, v Publikumu
pa imata le dva nogometaše izkušnje z
nasprotnikom v pokalu. Sešlar je jeseni
1994 na dvojno registracijo odigral eno
tekmo, Damjan Romih pa je bil posojen
za pol leta.
V prijateljskih tekmah s Šentjurjem so
morali Celjani v preteklosti dati vse od
sebe, kajti spodrsljaju so sledile tudi denar-
ne kazni. Podobno bi znalo biti tudi tokrat,
polne tribune navijačev, kibicev, škodoželj-
nežev, nogometnih patriotov in radovedne-
žev pa so v vsakem primeru porok za
svojevrsten dogodek.
Recite kar hočete, toda prva uradna tek-
ma med Šentjurjem in Publikumom bo
nekaj posebnega! Ne samo zaradi obeh
Romihov, prvič se bosta udarila oba Blatni-
ka, »odpisani« igralci, trenerji in funkcio-
narji proti nekdanjemu klubu ...
TOMAŽ LUKAČ
NOGOMET
Goli iz
prekinitev
Senjo treh zaporednih po-
zov je Publikum med ted-
'm v tekmi z državnim pr-
kom Gorico prekinil z re-
'jem, toda v nedeljo je v
urski Soboti doživel nov
'raz in zmage ni okusil že
oraj poldrugi mesec.
"Vratarja nista v formi, ožja
'famba še naprej dela velike
Pake in gole povečini še
prej dobimo iz prekinitev,«
avi trener Tabruk, ki je ne-
'oljen zavoljo poškodb
"iiberoviča in Turka, po
-govem najboljših Publiku-
^vih igralcev v prvih kro-
^ Iz Pomurja se je Romih
■^'1 z modrico nad očesom,
'idurovič s prebito ustnico.
Hi Mura je za zmago upora-
^ tudi komolce ter grobe
"^t^- »Olimpija je v krizi,
J^dartudi mi ne igramo pro-
''onalno,« ocenjuje Tarbuk,
}^ pokalno tekmo s Šent-
napoveduje poseben
'^''ig enajstmetrovk. »Bolj-
^•^0, toda v pokalu so pre-
^^^enja pogosta. Za nas je
^ka tekma zelo.pomembna,
^sionalni igralci morajo
vse pritiske in obre-
."l^ve, drugače si lahko
'^"^ejo službe,« pred derbi-
, ^kip z dna lestvice in
'^'riim dvobojem za pokal
celjski trener.
l^blikum-Olimpija    3-2-7
-Y (1991/92 -   0:0, 0:6,
)      - 0:3. 1:2, 1993/94 -
J:4. 1994/95 - 3:2, 1:2,
1:1, 0:3, 0:3, 3:1).
Kartoni in
scitniki
Zapletom se ni bilo mogo-
če izogniti že na startu no-
vega prvenstva MNZ Celje.
Tim Laško je zaradi izstopa
iz lanske končnice kazno-
van z odvzemom treh točk,
Šmarje pa je tekmo s Krš-
kim (0:1) dobilo za zeleno
mizo.
Za Krško je s štirimi rume-
nimi kartoni igral Jože Sto-
par, ki bi kazen moral odslu-
žiti, saj se vse iz lanske sezo-
ne prenesejo v novo. Do še
bolj banalnega zapleta je
prišlo na tekmr kadetskih
ekip Uniorja in Hrastnika.
Celotna ekipa gostov ni ime-
la obveznih ščitnikov in zato
tekma ni bila odigrana in
Zrečanom je brez boja pripi-
sana zmaga s 3:0. V nižjih
ligah je bilo nekaj rekordnih
izidov: Žalec-Radeče (st.
dečki) 8:0, Mons-Šmarje 17:0
in Steklar-Šentjur (ml. dečki)
0:11.
Doma remi, v
gosteh zmaga
Zmaga doma in remi v go-
steh je preizkušen recept za
pohod na vrh nogometne
lestvice, v Velenju pa so si-
stem obrnili na glavo. Na
vseh treh gostovanjih so
zmagali, ob jezeru pa imajo
le eno zmago in dva remija.
»Psihološka obremenitev
je vedno večja in naše 1. me-
sto nikakor ni realno,« je po
nedeljski tekmi s Primorjem
trdil trener Jarc in nadalje-
val: »V konici napada in
zvezni vrsti nujno potrebuje-
mo dva kvalitetna igralca.
Toda prihodi novincev niso
več moj delokrog in pričaku-
jem poseg uprave, ki bi mo-
rala slediti pozitivnemu tren-
du naših rezultatov.« Rudarja
je po uspehu med tednom na
Prevaljah proti Ajdovcem re-
šil mladi Jernej Javornik, ki
je vstopil ob polčasu in sla-
lom v kazenskem prostoru
zaključil z golom. Javornik je
po hudem zlomu noge poči-
val skoraj leto dni in bo še
dva meseca vojak v Celju
(vratar Dabanovič je iz igre
dobil gol po 712 minutah),
pred dvema zaporednima go-
stovanjema (Beltinci, Olim-
pija) pa je Jarc zelo odrezav:
»Naš cilj je ostati edini nepo-
raženi prvoligaš!«
Behinci-Rudar 12 3-5-4
15:16 (1991/92 - 2:2, 1:1,
1992/93 - 2:0, 1:2, 1993/94 -
2:0, 1:3, 1994/95 - 1:2, 3:3,
1995/96 -0:2, 1:1,0:0, 1:0).
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIC
Jernej Javornik (v ozadju) je odlično preigravanje zaključil z golom za izenačenje.
MAyyffOGOMET
finalist izpadel
MNZ Celje: že na startu poka-
la je presenetljivo izpadel lanski
finalist Oplotnica. Rezultati če-«
trtfinala: Štraus-Rola 6:1, Galero-
Orkan 3:13, Dobovec-Oplotnica
9:3, Atom-Ješovec 1:5. Polfinalni
tekmi bosta konec septembra.
Revialni pokal: po predtek-
movanju 1. Orkan (Sladki vrh) 54
... 8. Kovimetal (Loče) 42, 9.
Oplotnica 41, 27 Fori (Škale) 21,
29. DS Iktus (D. vas) 20, 36.
Dobovec 9 itd. Na finalni turnir
(21. in 22. decembra) sta se uvr-
stila tudi Kovimetal in Oplotnica.
Laško: v 11. krogu Strmca-
Aranžerji 3:1, Breze-Koln pobi
3:3, Zlatorog-Lipov list 8:1, Gren-
Zidani  Most  3:8,  Goldhorn
prost. Vrstni red: Zlatorog 27,
Goldhorn 22. Koln pobi 20, Zi-
dani Most 16, Strmca 14, Breze
10, Aranžerji 7, Lipov list 6, Gren
3.
Slovenske Konjice: v 1. krogu
Dobrava-Galero 4:3, Draža vas-
Stranice" 5:4, Vitanje I-Mineral
3:0, Žiče-Vitanje II 1:3, Loče-
DSV 4:6, Konjice-Bazar 4:3, Nir-
vana-Konki 3:3.
Šmarje: v 12. krogu Kristan
Vrh-Haler 1:4, Dobovec-Rebus
6:1, Atom-Vitasovič 6:2, Janina-
Rogatec 6:2, Alatnica-Martin 3:0.
Vrstni red: Dobovec 30, Vitaso-
vič 23, Rebus, Alatnica 21, Atom
18, K. Vrh, Janina 14, Haler 13,
Martin 10, Rogatec 5.
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK, 13.9.
Košarka
Ruše: Ruše-Kemooplast (2.
krog pokala za moške, 19).
SOBOTA, 14.9.
Košarka
Laško: Pivovarna Laško-Olim-
pija (prijateljska tekma, 19.30);
Maribor: Maribor-Comet (19),
Podčetrtek: Podčetrtek-Rogla
(2. krog pokala za moške, 20).
Nogomet
Slovenske Konjice: Dravinja-
Brunšvik (4. krog III. lige); Šmarje:
Šmarje-Kovinar, Rogatec: Mons-
Usnjar, Kozje: Odred-Tim Laško,
Krško: Krško-Brežice (prve tekme
1. kroga pokala, vse 16.30).
Rokomet
Ljubljana: Slovan-Celje Pivo-
varna Laško (18.10), Dobova:
Dobova-Gorenje (1. krog I. moš-
ke lige, 19.30).
Tenis
Velenje: končnica ekipnega
državnega prvenstva (od 10. ure,
do nedelje).
NEDEUA, 15. 9.
Motokros
Slovenske Konjice: dirka
pokala Alpe-Jadran (od 14.
ure).
Nogomet
Celje: Publikum-Olimpija,
BeUinci: Beltinci-Rudar (7.
krog I. lige); Šmartno ob Paki:
Era Šmartno-Vevče, Krvavi po-
tok: Jadran-Šentjur (5. krog II.
lige); Rogaška Slatina: Steklar-
Unior (4. krog III. lige, vse 16.
30).
TOREK, 17.9.
Nogomet
Vransko: Vransko-Sodniki
MDNS (prva tekma 1. kroga
pokala, 16.30).
SREDA, 13^9;"""""""
Nogomet
Šentjur: Šentjur-Publikum,
Velenje: Rudar-Maribor, Šmart-
no ob Paki: Era Šmartno-Odran-
ci (osmina finala pokala, vse 16.
30).
14
ŠPORT
Fanfare za Golca
Naslednji teden start KS Polzela v evropskem pokalu - V soboto poslovilna tekma
Zorana Golca
Zoran Gole - v soboto zadnjič
pod koši.
S prvimi tekmami doma-
čega pokala in predkroga
Koračevega pokala st je tu-
di uradno začela nova koša-
karska sezona, ki bo z ne-
koliko spremenjeno konč-
nico za naslov prvaka traja-
la vse do 17. maja 1997.
Rogaška je v mednarodni
konkurenci že štartala, na-
slednji teden pa v evrop-
skem pokalu začenja tudi
KS Polzela.
Savinjčani so v skupini s
Fenerbahčejem, Scavolini-
jem, Nobilesom, Rabotnič-
kim in Rigo; v takšnem za-
poredju se bodo med 17.
septembrom in 20. novem-
brom tudi zvrstili njihovi
tekmeci. V naslednji krog
se bodo uvrstile štiri ekipe,
trener Zrinski pa ocenjuje,
da bo za njegovo moštvo
veliko odvisno od uvodnih
tekem.
Zaradi prenove dvorane v
zadnjem obdobju trenirajo v
Šoštanju, prvi favorit skupi-
ne A pa je brez dvoma hali-
janski Scavolini, ki bo čez
slaba dva tedna gostoval pri
nas. Prvi nasprotnik je Fe-
nerbahče (v turškem prvens-
tvu lani 23 zmag in 7 pora-
zov) v Carigradu z nizkim
krilom Kutluayem, ki je v
polfinalu nedavnega EP za
mlade proti Litvi dosegel kar
35 točk in je bil izbran za
najboljše krilo prvenstva in
bil s povprečjem 22,3 točk
tudi prvi strelec.
V naslednjem krogu bo v
Savinjski dolini gostoval slo-
viti Scavolini, ki se je okrepil
z NBA igralcema Espositom
(Toronto) in Sattnom [Phila-
delphia) ter finskim repre-
zentantom Kuismo, vendar
sta odšla domača reprezen-
tanta Magnifico in Panici.
Scavolini je zgradil dvorano
za 10.000 ljudi, vrnitev 27-
letnega Vincenza Esposita pa
je bila v Pesaru pričakana s
fanfarami in na njegov pod-
pis je čakala tisočglava mno-
žica.
Gole se poslavlja
Na turneji po Jugoslaviji so
košarkarji Pivovarne Laško
po dvakrat zmagali in izgubi-
li, generalko za prvoligaško
premiero pa bodo v soboto
imeli z državnim prvakom
Olimpijo, proti kateri se bo
poslovil Zoran Gole. .
Esposito je imel v zadnji
italijanski sezoni pri Filo-
doru povprečje 24,2 točke
na tekmo, v NBA ligi pri
Torontu pa le 3,9. Odigral je
30 tekem, zanj pa sta se
potegovala tudi 01ympia-
kos in PAOK.
Gole je bil pod koši več kot
dve desetletji in odigral 22
tekem za reprezentanco Slo-
venije ter dve za Jugoslavijo.
Leta 1978 je bil izbran za
najboljšega igralca mladin-
skega prvenstva Jugoslavije
in ima tudi izkušnje iz teda-
nje prve lige, v svoji karieri
pa je igral za Celje, Olimpijo,
Elektro, Comet in Pivovarno
Laško.
»Pivovarji« so na YU turne-
ji premagali Zemun z 92:77
(51:37; Lisica 33, Dončič 17,
Tovornik 14, Vujovič 13, Je-
ras 8, G. Čop 3, Jurak , Šošta-
rič 2) in Beopetrol s 86:78
(37:47; Tovornik 43, Dončič
11, Vujovič 10, Jeras 9, D.
Čop 5, Jurak 4, Lisica, Dur-
nik 2) ter izgubili s Kolubaro
s 57:66 (34:27; Tovornik 17,
Lisica 16, Dončič 14, Vujovič
8, Šoštarič 2) in prvoligašem
Borovico z 79:88 (39:47; To-
vornik 35, Lisica 23, Vujovič
18, Jeras 3).
ŽELJ KO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Celje bo igralo hokej
Po večmesečnih pogajanjih je dokončno jasno, da bo v
novem državnem prvenstvu v hokeju na ledu igralo tudi
moštvo Celja.
Po neuspešnih dogovorih o sodelovanju z Jeseničani bodo
Celjani nastopili z večinoma svojimi igralci. Na začetku bo
Celje skupaj s Triglavom, Mariborom, Jesenicami, Zagrebom,
Mladostjo in Medveščakom igralo v novoustanovljeni
slovensko-hrvaški ligi. Celjanom bo stroške vseh potovanj v
novi sezoni plačala Hokejska zveza Slovenije, v drugi del
prvenstva pa se bo uvrstil samo najboljši slovenski klub
meddržavne lige.
NA KRATKO
Cagliari: na atletskem mitin-
gu na Sardiniji je Gregor Cankar
v daljavo skočil 827 cm in zase-
del 2. mesto. Cankar je imel pri
najboljšem rezultatu kar 3,7 m/s
vetra v hrbet, na mitingu v Rieti-
ju je bil s skromnimi 780 cm
četrti, v zadnji tekmi na Sardiniji
pa je skočil 811 cm.
Ljubečna: na predzadnji dirki
državnega prvenstva v kartingu
je v najmočnejšem razredu FC-
125 zmagal Alen Pevec (Kov) in
ohranil možnosti za ohranitev
naslova prvaka. Zadnja dirka bo
v nedeljo v Luciji.
Mozirje: na državnem pr-
venstvu v lokostrelstvu v com-
poundu zmaga Ošepa, 9. Per-
hač, 12. Karničnik, med ženska-
mi 2. Zemljiik (vsi Moz). Ekipno
je bilo Mozirje drugo.
Vršič: Grega Tekavec iz Vele-
nja je zmagovalec 18. kolesar-
skega juriša na Vršič. Na 24 km
dolgi progi z višinsko razliko
801 m je dosegel čas 35:32 in za
dobre pol minute zaostal za re-
kordom. Tekavčev rezultat je
drugi najboljši v zgodovini prire-
ditve.
Ljubljana: na končni lestvici
Badmintonske zveze Slovenije
je tudi nekaj igralcev Braslovč in
Velenja. Med člani je na 43.
mestu R. Hanjšek, med ženski-
mi dvojicami na 51. mestu Med-
veščkova, med starejšimi dekli-
cami 19. Sečki (vsi Brasl) ter
med mlajšimi dečki 9. Rozman,
10. Džambič, 12. Slivar, 15. Ru-
tar, 22. Avdič in 23. Gega (vsi
Vel).
Rečica pri Laškem: na regij-
skem prvenstvu v streljanju z
MK pištolo proste izbire zmaga
Sajovica 534, sledijo Tkalec (oba
DP) 533, Ljubic (Konj) 519,
Brunšek (DP) 519, Frece (Ce)
512 itd. (V. L.)
Poraz košarkarjev Rogaške v
predkrogu Koračevega pokala
V prvem nastopu v evropskih pokalih so košarkarji Roga-
ške v predkrogu Koračevega pokala doma izgubili s Kerna-
vosom z 71:72 (43:45).
Pred tisoč gledalci so Slatinčani zaigraU nekoHko pod priča-
kovanji in v izenačeni tekmi doživeli najtesnejši poraz. Zatajili
so predvsem branilci, v napadu je bil pri metih natančen samo
Novakovič, v razburljivem finišu pa je moštvo trenerja
Markoviča pod svojim košem izgubilo nekaj pomembnih žog.
Gostje iz Cipra so v prvi tekmi predkroga pokala Radivoja
Korača vodili skoraj ves čas in največ za osem točk. Pri
zaostanku s 57:65 je Rogaški uspela serija desetih zaporednih
košev, vendar je priložnost za zmago zapravil Jeftovič, ki je v
predzadnji sekundi zgrešil dva prosta meta. Največ košev sta
dosegla Novakovič 27 in Kaličanin 14, z boljšo igro na Cipru pa
naše moštvo ni brez možnosti za napredovanje.
J. T.
Nagrade vzeli
neznanci
Tridnevna konjeniška pri-
reditev v preskakovanju za-
prek se je v Škof j i vasi kon-
čala z nenavadnim zaple-
tom, saj so neznanci iz klub-
ske blagajne ukradli celoten
denarni sklad v višini 10 ti-
soč mark.
Petkovo tekmo na 120 cm
visokih zaprekah za pokal
Samsung je dobil Kocbek (Ma-
ribor) pred Kučerjem (Gotov-
Ije) in Pevcem (Velenje). V
soboto je bil na višini 130 cm
parkur za pokal Slovenije, ki
ga je dobil domačim Andrej
Kučer, v osrednji tekmi za ve-
liko nagrado Celja z višino
ovir 140 in celo 150 cm je
zmagal državni prvak Čik (Ve-
lenje), tradicionalni pokal
MOS pa je osvojil hrvaški re-
prezentant Šimleša.
Do finala US Opna
Katarina Srebotnik je na odprtem prvenstva ZDA v tenisu
za mladinke izpadla že v 1. krogu, vendar se je med
dvojicami skupaj s Petro Rampre uvrstila v finale Flushing
Meadovvsa.
Naši igralki sta dosegli največji uspeh na mladinskih turnirjih
iz serije Grand Slam. Srebotnikova je imela v New Yorku med
polfinalom tudi priložnost za kratek pomenek z veliko vzornico
Seleševo, ki je Velenjčanki podarila svojo knjigo s posvetilom.
Teniška končnica
Konec tedna bo v Velenju zaključni del vseh lig državnega
prvenstva v tenisu za moške. Sobotna polfinalna para za naslov
prvaka sta Merkur Velenje-Slovan in Soča-Branik, zmagovalca
pa bosta igrala v nedeljo, ko bo tudi dvoboj za napredovanje v
drugo ligo med Velenjem 11 in Radvanjem. Nastopili bodo vsi
najboljši z izjemo kaznovanega Krušiča.
Zoper ministra
Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije
je za Olimpijske komite Slovenije-Združenje športnih
zvez nesprejemljiv, zato nekateri že zahtevajo odstopa
ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra in državnega
sekretarja za šport dr. Janka Strela.
OKS-ZSZ bo ob drugih ukrepih za zaščito interesov civilne
sfere športa sprožil postopek ustavne pritožbe, da bi zadržal
izvajanje tega zakona in hkrati vložil zahtevek za njegovo
spremembo. Športniki so izrazili vrsto pomislekov in celo
predloge, da konec tedna sploh ne bi bilo tekmovanj, od
države pa so zahtevali takojšnjo sprostitev finančnih sred-
stev iz akcije Podarim-dobim. Ž. Z
Kravcov v Topolšici
V sklopu priprav za novo prvenstvo so odbojkarji Šoštanja
Topolšice že petič nastopili na turnirju za pokal mesta
Veszprema in v konkurenci osmih ekip iz Hrvaške, Madžar-
ske in Slovenije osvojili lovoriko.
Ekipa še ni uigrana, saj je okrepljena z Jurijem Kravcovom, ki
je v pretekli sezoni igral za Maribor, vendar je dobila vse tekme
in v finalu gladko premagala mladinsko reprezentanco Madžar-
ske s 3:0. Organizatorji so za najboljšega igralca turnirja izbrali
Darka Dimca in za najboljšega trenerja Darka Meniha (oba
Šoš). Topolšica se že nekaj let uvršča tik pod vrh l.B lige in s
ponovitvijo zadnjih nastopov si lahko v naslednji sezoni obeta
napredovanje med najboljše. P. R.
P. Laško c|
Sydneyd
Pivovarna Laško y
krovitelj našega oi|
skega komiteja tudi |
slednjem štiriletneni
dobju in je med prvini
daljšala pogodbo, ki
podpisal generalni d
torToneTurnšek.    ,
»Pred leti smo stoj
pot športnega mark^
kar se nam je bogato;
stovalo. Športa ne po
mo le zaradi reklamni!
kov. Pomoč mu ni
predvsem zaradi usp«^
zastopanja naše drž
svetu,« je ocenil Turn^
PANORAMA
NOGOMET
l.liga
5.krog: Publikum-Gorica
1:1 (1:0); Mitič (31); Koro-
tan-Rudar 0:1 (0:1); Balagič
(9); Koper-Maribor 2:1, Mu-
ra-Olimpija 3:0, Primorje-
Beltinci 7:0. 6.krog: Rudar-
Primorje 1:1 (0:1); Javornik
(77); Mura-Pubhkum 2:1
(1:1); Sivko (12), Maribor-
Korotan 5:0, Olimpija-Beltin-
ci 1:1, Gorica-Koper 2:0.
Vrstni red: Rudar 14, Mari-
bor 11, Gorica, Beltinci 10,
Primorje 9, Mura 8, Koper 7,
Korotan 5, Publikum 4,
Olimpija 3.
11. liga
4.krog: Šentjur-Črnuče 2:0
(2:0); Valek (34, 38), Naklo-
Era Šamrtno 1:1 (1:0); Radi-
novič (69); Vevče-Jadran 2:0,
Piran-Ljubljana 1:0, Zagorje-
G. opekarne 1:0, Dravograd-
Železničar 2:0, Drava-Rudar
(T) 1:0, Domžale-Nafta 1:1.
Vrstni red: Drava, Vevče 10,
G. opekarne, Dravograd 9,
Nafta 8, Šentjur 7, Zagorje 6,
Naklo 5, Železničar, Domža-
le, Črnuče, Piran, Jadran 4, ,
Rudar (T) 3, Ljubljana, Era
Šmartno 1.
lil. liga
3. krog: Unior-Odranci
0:0, Paloma-Steklar 2:0
(1:0), Aluminij-Dravinja 5:1
(5:0); Ivetič (55); Črenšovci-
Pohorje 1:0, Turnišče-Kun-
gota 1:1, Goričanka-Bakovci
0:1, Kovinar-Brunšvik 6:0.
Vrstni red: BakOvci, Alumi-
nij, Paloma 9, Unior 7, Čren-
šovci 6, Kovinar, Steklar 4,
Pohorje 3, Odranci, Turnišče
2, Goričanka, Dravinja, Kun-
gota 1, Brunšvik 0.
MNZ Celje
2.krog: Brežice-Usnjar
0:0, Mons-Kovinar 2:2,
Vransko-Odred 3:0, Tim
Laško-Šmarje preloženo.
Krško prosto. Vrstni red:
Mons, Brežice 4, Šmarje,
Vransko 3, Usnjar 2, Kovi-
nar, Krško, Odred O, Tim
Laško -2. Tim Laško je zara-
di izstopa iz končnice lan-
skega prvenstva kaznovan z
odvzemom treh točk.
ROKOMET
Marrane
Pariz: skupina D - l.krog:
Celje Pivovarna Laško-Braga
23:27 (14:11); Stefano
Šerbec 6, Načinovič, Pa
Jelčič 2, Vugrinec, Tc
Cvijič 1; PSG-Alžirija ;
2.krog: Celje Pivovarn;
ko-Alžirija 24:21 (11:9
grinec 6, Šerbec, Stefa
4, Simon 3, Cvijič, Ša
Šafarič, Načinovič, Ton
PSG-Braga 24:22; 3.kro
Ije Pivovarna Laški
22:24 (10:11); Pajovič,
novic 5, Pungartnik 4
bec, Jelčič 3, Načinoi
Braga-Alžirija 27:21. ^
red: PSG 6, Braga 4,
Pivovarna Laško 2, Alži
Od 9. do 12.mesta:
Pivovarna Laško-Ži
28:22 (13:9); Vugrinec;
fanovič 6, Šerbec, Pa
Jelčič 3, Načinovič, Td
2, Pungartnik, Cvijič 1;
mesto: Celje Pivovard
ko-Kuba 28:23 (13:9) J
Jarnovicev memol
Velenje: Gorenje-1
23:23 (13:14); Tome, C
6, Ilič 5, Bedekovič, Sen
jev 2, Krejan, Plaskan 1
renje-Zrinski Čakovec :
(18:14); Tome, IHč 7, S(
dijev 6, Krejan, Bedeko
Meolic, Radšel, Cveti
Plaskan, Oštir, Sovič 1
ko-Zrinski 25:23. Naj
igralec: Ilič (Gor), st
Borkovič (Zr) 18, vrata
šič (Kr).
Dvornikov memori
ženske - Reka: skupi
Žalec-Podravka   ml.
(16:6), Žalec-Kispest
(11:8), Podravka ml-Ki
24:16. Finale: Žalec-0
38:24 (17:11); Kline 9,
8, Zidar 6, Derčar 4, 1
nec, Kostjukova 2, Ja^
Najboljša strelka turni
Poahorjeva (Žal) s 26 g'
KOŠARKA
Pokal
Moški   -   l.krog:
Atras-Elektra 74:55 {2i
Šmid 20, Zinrajh 18, M.
Temnik 10, T. Pučnik 8
minek 6, S. Šrot 2 za 0
če. Mrzel 16, Štahl 11,
šek, Plešej 8, Pečovn
Goltnik, Maličevič 2
ste; Podčetrtek-Celje
(43:36).
Prijateljske lekm
Moški: Kemoplast-I
82:77, Kemoplast-Goric
54, Kemoplast-BWC 7:
Bistrica-Rogla 70:72.
Ženske: Montmonta:
grad 68:82.
ŠPORT
15
Končnica v dveii sicupinaii
y soboto začetek novega rokometnega prvenstva - Po rednem delu končnica z osmimi moštvi v dveh skupinah in nato še tekme za končno uvrstitev
Rokometno prvenstvo se
v soboto začelo z derbije-
j Slovan-Celje Pivovarna
§liO in Dobova-Gorenje,
vi del sezone pa bo zelo
jjoben lanskemu. V začet-
, oktobra ter dvakrat v no-
mbru bo prekinjen zaradi
prezentančnih kvalifikacij
svetovno prvenstvo (maja
197 na Japonskem), vmes
, bodo še tekme evropskih
ij^alov in 9. novembra start
zširjene lige prvakov.
Po rednem ligaškem siste-
u bo osem ekip boj za na-
3V prvaka prvič nadaljevalo
jveh skupinah. V prvi bodo
fjovi selektor moške repre-
ntance Slavko Ivezič si je
, pomočnika izbral Bojana
)žuna. Oba imata štiriletni
andat, prvi cilj pa je z uvr-j
itvijo na svetovno prvens-j
0 zadržati kontinuiteto na-^
jpov na velikih tekmova-
ih^__
m, četrto, peto in osmo
3Štvo lige, v skupine B pa
ugo, tretjo, šesto in sedmo,
ali bodo po dvokrožnem li-
škem sistemu, v katerega bo
rak po rednem delu prene-
1 sedem točk, naslednji šest
tako vse od osmouvrščene-
5^-moštva, ki bo štartalo z
A Zmagovalca obeh sku-
pin se bosta na dve zmagi
pomerili za naslov državnega
prvaka z letnico 1997 in tudi o
naslednjih mestih bodo odlo-
čali dvoboji enakouvrščenih
ekip.
Znova oba
naslova
Vsi naslovi so doslej končali
v Golovcu, ki se primatu seve-
da ne namerava odreči. Obe
domači lovoriki in najmanj če-
trtfinale lige prvakov sta cilja
Celja Pivovarne Laško, ki bo
zaradi lige prvakov in repre-
zentančnih tekem kmalu v
dvomesečnem non-stop ritmu
sreda-sobota.
»Domače prvenstvo bo moč-
nejše. Slovenj Gradec se je
okrepil, Dobova je za leto bolj
izkušena. Gorenje je obdržalo
močno ekipo in tudi drugi bo-
do vsaj na domačih tekmah v
zasedi prežah na napad. Zara-
di številnih obveznosti bo po-
trebno preudarno razporeja-
nje moči in ne glede na okoliš-
čine zmagovati,« pravi trener
Zdravko Zovko, ki bo tudi v
prihodnje poskušal vzdrževati
formo z večimi ciklusi krajših
priprav.
Puc bo zaradi novega vnetja
stopala moral počivati naj-
manj dva tedna in do uvodne
tekme pokala prvakov v To-
polčanyu verjetno ne bo igral.
Znova bodo zadrege z določi-
lom o treh tujcih (Peric, Stefa-
novič, Načinovič, Jelčič), v
vsakem primeru pa bodo v
naslednjih treh mesecih v pr-
venstvu pomembno breme
morali prevzeti mladi. Zovko
je že pred časom dal vedeti, da
zaradi prevelikega števila te-
kem potrebuje dolgo klop in
tudi možnost kakšnega pora-
za ni izključena.
Lanske negativne izkušnje s
prezgodnjo vrhunsko formo -
po samo treh tednih priprav
že na turnirjih v Dobo vi in
Parizu - so vplivale na bolj
obsežno  obdobje  klasičnih
priprav v Logarski dolini in na
Rogli. Celjani doslej še niso
veliko uigravali moštva, vse
bo podrejeno novembru in
trem tekmam lige prvakov, v
prvenstvu pa se bodo namesto
umetniškega vtisa seštevale
točke. Po dveh sušnih sezo-
nah je hrepenenje po odmev-
nem mednarodnem rezultatu
ogromno, domači lovoriki pa
naj bi znova potrdili premoč v
slovenskem prostoru.
Slovan-Celje Pivovarna Laš-
ko 2-0-8 195:242 (1991/92 -
21:26. 20:19. 1992/93 - 19:22.
20:19, 1993/94- 17:24,17:23,
1994/95 - 20:22, 13:31, 1995/
96-24:28,24:28).
Gorenje še boljše
Velenjčani so v zadnjih treh
sezonah postali naše drugo
moštvo in tudi brez Lapajneta,
Germana, Ocvirka in Čatra že-
lijo ostati v vrhu. »V primerja-
vi z lansko sezono smo bolj-
ši,« trdi trener Bojan Požun, ki
je pridobil le najboljšega strel-
ca druge lige-vzhod Bedekovi-
ča (Bakovci) in večino vrzeli
zapolnil z mladimi.
Celjani so v petih sezonah
izgubili sedem tekem (po
dvakrat s Slovanom, Jadra-
nom in Gorenjem ter en-
krat z Ribnico) in šestkrat
igrali neodločeno (trikrat z
Rudarjem ter enkrat z Ja-
dranom, Bakovci in Gore-
njem).
Ob dobrih rezultatih so
stalnica tudi nenehni dolgovi
igralcem in trenerjem. Zao-
stanek zdaj obsega hranarine
za dva meseca, razkorak pa
naj bi bil sčasoma odpravljen
s konkretnejšim vpogledom
enega vodilnih Gorenjevih
mož Boruta Meha v celoten
položaj. Največ finančnih
neskladij je v preteklosti iz-
hajalo iz prevelikih obljub
uprave, ki se je v zadnjih me-
secih okrepila in bistveno
zmanjšala dolgove.
»Naša udarna obramba bo
še vedno 5-1 s Kimčenkom v
špici. Že ves čas kvalitetno
igramo tudi postavitev 3-2-1 z
obema dvometrašema na sre-
dini, novost pa bo bolj pogo-
sto vračanje na črto, saj v naši
ligi ni veliko igralcev, ki bi
lahko z razdalje prebijali
obrambo 6-0,« meni mlajši Po-
žun, za katerim sta že skoraj
Če odmislimo tekme s Ce-
ljani, je Gorenje v zadnjih
štirih sezonah doma izgubi-
lo le eno tekmo - januarja
letos z Dobovo.
dve leti na velenjski klopi.
Edini novinec Bedekovič bo
zaradi pomanjkljive tehnike
in neuigranosti v obrambi
prava okrepitev šele v dru-
gem delu sezone, ko Gorenje
po tradiciji vedno igra bolje
in tedaj naj bi Pomurec do
izraza prišel predvsem v na-
padu.
»Prenos točk v končnico ne
bo veliko pomenil, saj se bo
položaj hitro spremenil. V ligi
moramo biti najmanj tretji in
se izogniti Celjanom, marsi-
kaj pa je lahko odvisno od
starta; gostovanj pri Dobovi
in Slovanu ter domači tekmi s
Preventom. Če ne bo poš-
kodb, bi v Velenju morali
zmagovati,« razmišlja eden
najmlajših trenerjev v naši li-
gi-
Dobova-Gorenje 9 2-2-5
203:215 (1992/93 - 20:22,
20:24, 1994/95 - 18:18, 19:25,
1995/95 -22:22, 17:15,21:22,
37:26,29:31).
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIC
Ivezičev pomočnik: Bojan Požun.
Prve tekme bodo zaradi novega vnetja stopala minile brez Iztoka Puca.
DRŽAVNA PRVENSTVA 1991-1996
Upoštevane so tudi tekme končnice. V zadnji koloni je v oklepaju število sezon v prvi Ugi.
16
FOTOREPORTAŽA
Cvetje Evrope
Foto: GREGOR K
KULTURA
17
Nov prevod Svetega pismo
Pred izjemnim mednarodnim simpozijem v Ljubljani ,
Y /vezi z novim komentiranim prevo-
Svetega pisma v slovenščino, ki je
lod 15-1^*"^8^ pripravljajo v Ljub-
pi Mednarodni simpozij o interpreta-
•j Svetega pisma. Ob njem bodo števil-
e zanimive kulturne prireditve. Simpo-
i bo pod strokovnim pokroviteljstvom
lovenske akademije znanosti in umet-
psti, udeležili pa se ga bodo tudi mnogi
redavatelji najuglednejših univerz z
gega sveta, od Oxforda in Princetona do
jruzalema, Moskve in St. Petersburga.
SAZU je strokovni pokrovitelj simpozi-
, v sodelovanju z univerzama iz Ljublja-
e in Maribora, Narodno in univerzitetno
njižnico, Izraelsko akademijo znanosti
1 humanističnih ved iz Jeruzalema ter z
jzličnimi uglednimi ustanovami iz Lon-
ona, Leidena, Stuttgarta, Rima... Med
impozijem v ljubljanskem Cankarjevem
omu bodo predavali največji poznavalci
iblične znanosti z vsega sveta. Predsed-
il( organizacijskega odbora, akad. prof.
r. Jože Kraševec (naš rojak iz okolice
odčetrtka) pravi, da bo ljubljansko sre-
anje na temelju svetopisemskih idej in
rednot simboliziralo zavest o pomenu
sakega jezika kot glavnega znamenja
lentitete, saj slovenščina ne spada med
elike svetovne jezike.
Vsi, ki se zanimajo za udeležbo na
impoziju, se morajo prijaviti. Na vpra-
mja o znanstvenem programu simpo-
ija odgovarja predsednik organizacij-
kega odbora, akad. prof. dr. Jože Kra-
ovec, Dolničarjeva 1, Ljubljana (tel,
61513-329). Za informacije glede regi-
%\\^čč>e, hotelske namestitve, družab-
nega programa ter vse drugo pa so
pristojni v Cankarjevem domu (Teja
AK), Prešernova 10, Ljubljana (tel. 061
210-956 in 176-7100).
Ljubljanski simpozij bo od 17. do 20.
septembra, na sporedu pa bo približno
ito različnih predavanj o Svetem pismu.
Slovesni začetek bo v torek, 17. septem-
'ra, s pozdravnimi govori predstavnikov
astnih pokroviteljev: premiera dr. Jane-
a Drnovška, nadškofa dr. Alojzija Šu-
larja, predsednika Slovenske akademije
znanosti in umetnosti akad. prof. dr.
Franceta Bernika in tudi akad. prof. dr.
Jožeta Krašovca. V četrtek, 19. septem-
bra, bo predstavitev novega slovenskega
prevoda Svetega pisma, 20. septembra pa
slavnostna akademija ob izidu novega
prevoda v Gallusovi dvorani. V času sim-
pozija bo veliko glasbenih prireditev z
glasbeniki iz Izraela ter slovenskimi zbori
Ave, Obala Koper, Mladinskim zborom
Maribor, Komornim zborom Radia Slove-
nija, Slovenskim komornim zborom, zbo-
rom Consortium musicum, številnimi
znanimi solisti ter s Simfoničnim orke-
strom RTV in orkestrom Slovenske filhar-
monije.
Simpozij bo v treh pomembnejših sme-
reh, pri čemer bodo predavanja istočasno
v različnih dvoranah. Med predavanji o
interpretaciji Svetega pisma v starih prevo-
dih so prijavljeni tudi predstavniki univerz
v Atenah, Parizu, Oxfordu, Grazu in Rimu,
s Princetona, iz Cambridgea, Miinchna,
Chicaga in Jeruzalema. Posebno pozor-
nost bodo posvetili interpretaciji Svetega
pisma v slovanskih prevodih, pri čemer
pričakujejo tudi predavatelje z univerz v
St. Petersburgu, Moskvi, Zagrebu, Skopju,
na Dunaju, v Lvovu, s Kolumbijske univer-
ze v New Yorku ter iz Sofije. Tretji sklop pa
bodo posvetili pomenu Svetega pisma v
slovenski kulturi, s predavatelji univerz v
Ljubljani in Mariboru ter iz Slovenske
akademije znanosti in umetnosti. Predava-
nja na simpoziju bodo v angleščini, fran-
coščini, nemščini in slovenščini.
V razstavišču Cankarjevega doma bo
med simpozijem več razstav na svetopi-
semske teme, v Narodni galeriji pa bo od
19. do 31. decembra razstava o Biblijah
na Slovenskem.
BRANE JERANKO
Korokul
v okviru Taborskih kulturnih dni v Žalcu so v nedeljo zvečer v Občinski matični
knjižnici predstavili najnovejše prozno delo dr. Paula Parina Karakul sedem
zgodb in en faksimile.
Dr. Paul Parin, ki živi v Švici je naš rojak, rojen 1916 leta v graščini Novi Klošter v
Založah pri Polzeli, sicer pa ugleden zdravnik, psihoanalitik in književnik. V svojih
delih opisuje kraje in razmere v Sloveniji in v Savinjski dolini, v kateri je preživel svojo
mladost. Knjiga, ki so jo tokrat predstavili, je izšla pri izložbi Drava iz Celovca,
poslovenil pa jo je Borut Trekman, ki je bil tudi na predstavitvi. Posamezne odlomke
je prebral gledališki igralec Pavle Ravnohrib, nekaj pesmi pa je zapel Savinjski oktet.
Predstavitve se je udeležilo veliko Savinjčanov, ki so dogajanju z zanimanjem sledili.
T.TAVČAR
Različni pristopi
še do konca tega tedna si je
mogoče v Mestni galeriji Rie-
mer v Slovenskih Konjicah
ogledati razstavo likovnih
del, ki so jih naredili člani
Društva šaleških likovnikov.
Društvo ima precej dolgo
tradicijo delovanja, saj nje-
govi začetki izhajajo iz let
po drugi svetovni vojni. Ta-
ko se je zvrstilo že več gene-
racij, med katerimi je vsaka
dala svoj pečat k razvoju li-
kovne ustvarjalnosti v regiji.
Članstvoje različnega profi-
la, od akademsko izobraže-
nih umetnikov, likovnih pe-
dagogov, do amaterjev in za-
četnikov, ki so se šele pričeli
ukvarjati z likovno dejav-
nostjo. Njihov program zaje-
ma različne aktivnosti. Po-
leg ukvarjanja s klasičnimi
likovnimi disciplinami se
posvečajo organizaciji raz-
stav, izobraževanju, prireja-
nju ekskurzij ter podobnim
aktivnostim, ki bogatijo in
vzpodbujajo likovno ustvar-
jalnost. Društvo ima sedež v
Velenju, vendar pa združuje
člane tudi iz drugih bHžnjih
krajev: Šoštanja, Šmartnega
ob Paki, Mislinje, Slovenj
Gradca, Žalca, Celja in Slo-
venskih Konjic.
Na razstavi v Mestni galeriji
Riemer sodeluje devetnajst
članov. Njihova dela so nare-
jena v različnih tehnikah in
so označena z individualnimi
potezami posameznega av-
torja. Ogledamo si lahko sli-
ke, skulpture in grafike v
konvecionalnem slogu, pri
posameznih avtorjih pa je
bolj izražena nagnjenost k
eksperimentiranju.
Dela so razstavili: Ibro
Džumhur, Jurij Godec, Irena
Guček, Jože Hohkravt, Ivo Ko-
lar, Štefka Kordež, Zlatko Kra-
ljic, Klavdij Margon, Marcel
Medved, Nada Margon, Vikto-
rija Meh, Peter Petrovič, Tilčka
Prpič, Bert Sešel, Oskar So-
vine, Stanislav Stojanovič, Ve-
ra Svetina, Arpad Šalamon in
Slavica Žnideršič.
BORIS GORUPIČ
ZAPISOVANJA
Piše: TADEJ ČATER
Slast
filmskih
branj
Ko sem se prejšnji konec ted-
na vračal s krajšega izleta in
ko sem se že povsem predal
nemogoči prometni gneči in ko
sem že domala obupal nad
glasbeno ponudbo, ki se je va-
lila iz zvočnikov, za kar sem v
glavnem kriv sam, ker sem
toliko len, da ne zamenjam
niti kaset v avtu s tistimi, ki se
skrivajo ali na polici ali v kak-
šnih razmetanih predalih ali v
še bolj nametani aktovki, je
utrujeni očesi razveselil pogled
na dve mladoletnici, ki sta z
dvignjenim palcem, nemara
še bolj obupani kot sam, stali
tam nekje ob roba cestišča.
Seveda sem ju nemudoma po-
bral.
In po tistih obveznih »avto-
štoparskih čvekarijah«, je be-
seda nanesla tudi na knjige.
Na branje knjig. Zelo bistri in
precej razgledani punci sta mi
veselo in ponosno pripovedo-
vali, češ branje dolgočasnih
knjig ne more biti nič drugega
kot en sam velik dolgčas, itd.
Pritrdil sem jima, kajpada. Na
vprašanje, če bereta vsaj časo-
pise, vsaj športne strani s po-
nedeljkovimi ocenami nogo-
metašev v derbiju kola prve
nogometne lige, pa sta mi od-
govorili, da bereta samo film-
sko literaturo. Šok.
Ker, kaj pa hudiča to sploh
je? Morda filmski scenariji?
Morda pa sta se punci srečali s
kakšnim tukajšnjim filmskim
distributerjem, ki jima potem
dostavlja prevode filmskih us-
pešnic? Ah, ne. Daleč od tega.
Morda je pa katera od njiju
nečakinja direktorja Sloven-
skega filmskega sklada, ki
hrani scenarije za nesojene
slovenske filme? Nemogoče!
Ker, če že ne marata Cankar-
ja, zakaj pa bi se potem prebi-
jali skozi slovenske scenari-
stične poskuse. Odpade! Ja,
kaj pa potem?
Hm, med nosilce filmske li-
terature sodi Pablo Neruda. Pa
Walt Whitman. Seveda, punci
radi hodita v kino. In tam sta
videli film Poštar, v katerem
so bili predstavljeni pesniški
odlomki Pabla Nerude. Videli
sta pa tudi Društvo mrtvih pe-
snikov, v katerih so dijaki reci-
tirali Whitmanove verze. In se
pod vplivom filma, hollywood-
skega kajpak, seznanili z lite-
rarno klasiko. Super. Kar je le
še en dokaz več, da je moč
poezijo predstaviti tudi širše-
mu občinstvu, če je ta interpre-
tirana dinamično in na svojes-
tven način. In, da tudi poezije
lahko prestopi ozke in takore-
koč hermetično zaprte pesniš-
ke in akademske kroge.
Navsezadnje, ko so v Zdru-
ženih državah predvajali film
Poštar, italijanski film, kar je
zelo pomembno, če gre za
Američane, v tamkajšnjih
knjižnicah skorajda ni bilo
mogoče dobiti njegovih poezij.
Neverjetno, če vemo, da je bil
ta čilski pesnik in Nobelov na-
grajenec iz leta 1974, za časa
svojega življenja, zaradi zapri-
sege komunističnim idealom,
v Združenih državah nezaže-
len. Vstop na ameriško ozem-
lje pa mu je bil prepovedan.
Poezija, ki se ne vsiljuje, lahko
dobesedno podira bregove. Ta-
ko seje denimo knjižnica ame-
riškega kongresa v sodelova-
nju s čilskim veleposlaništvom
v Ameriki temu »prepovedane-
mu« pesniku celo poklonila;
organizirala je razstavo foto-
grafij Nerudinega prijatelja
Luisa Poirota z naslovom »Ne-
ruda, odsotnost in prisot-
nost«. Zares neverjetno! Do te-
ga trenutka tudi sam nisem
verjel Brechtu, da je knjiga
orožje. Kako naivno! Verjel
sem, da je orožje nogometna
žoga, da zaradi nogometa pri-
haja do čistih pravih vojn med
državami, da pa lahko litera-
tura »premakne« tiste zadrte
rdečelične, reaganovske Ame-
ričane, ki mislijo, dajeHiroši-
mo povzročila komunistična
zarota, pa nisem nikoli upal
niti pomisliti.
Za konec - Aci Berloncelj
Jutri zvečer se bodo v Laš-
kem iztekle Grajske poletne
prireditve. Izjemno kako-
vostni letošnji program, ki se
je pričel 22. junija z nasto-
pom svetovno znane sloven-
ske glasbenice - mezzoso-
pranistke Marjane Lipovšek,
bo zaključil še en veliki slo-
venski umetnik, pianist Aci
Berloncelj.
Bertoncelj je pianist z odlič-
no tehniko in pretanjenim oku-
som, mojster klaviature, pous-
tvarjalec mednarodnega ugle-
da in veljave. Doslej je veliko
nastopal kot solist, še pogoste-
je pa mu je bilo mogoče pri-
sluhniti kot odličnemu sprem-
ljevalcu ali pa kot izjemnemu
komornemu glasbeniku. Igral
je v Slovenskem triu in v triu
Tartini, kot pianist pa je sprem-
ljal mnoge slovite tuje umetni-
ke. Dobil je veliko nagrad, med
njimi tudi nagrado Društva slo-
venskih skladateljev za najbolj
zaslužnega izvajalca sloven-
skih glasbenih del. Tudi na
koncertu v Laškem bo Aci Ber-
toncelj slovenski klavirski glas-
bi namenil posebno mesto. V
počastitev 75. letnice rojstva
skladatelja Primoža Ramovša
bo zaigral njegove Sarkazme
za klavir, predstavil pa bo tudi
novo delo za klavir, ki ga je pri
skladatelju Marijanu Gabrijel-
čiču posebej za to priložnost
naročila Pivovarna Laško. Ber-
toncelj bo na recitalu, ki se bo
pričel zvečer ob pol devetih na
gradu Tabor (v primeru slabe-
ga vremena bo koncert v Kultur-
nem centru), izvajal še dela
Dmitrija Šostakoviča, Clauda
Debussya in Ervvina Schulhoffa.
JI
18
KULTURA
Umetnost je trk čustev
Mozaikova slikarsko-kiparska kolonija MOS '96 Celje
Galerija Mozaik iz Celja je
v okolici Preserij in Celja tu-
di letos priredila slikarsko-
kiparsko kolonijo, ki je že
četrta po vrsti, njen organi-
zator pa je lastnik galerije
Gojmir Klinar.
Dela umetnikov, med kateri-
mi jih je tudi nekaj iz tujine, so
nastajala od 19. avgusta, kolo-
nijo pa bodo zaključili z otvo-
ritvijo razstave v petek, 13.
septembra ob 18. uri. Razstava
enajstih slikarjev in dveh ki-
park bo v galeriji Mozaik v
Gosposki uUci v Celju odprta
do 22. septembra.
Na enem od minulih dru-
žabnih večerov v sklopu kolo-
nije smo se z nekaterimi od
slikarjev tudi pogovorili in jih
povprašali o navdihu, njihovih
začetkih in trenutnem delu.
Kljub izreku nekoga med nji-
mi, da znajo oni ustvarjati in
ne govoriti, so bili prav vsi
dobri sogovorniki.
Prvi med njimi je bil naš
priznani slikar Jože Tisnikar,
nagrajenec Prešernovega skla-
da in avtor več kot stotih sa-
mostojnih razstav po vsem
svetu - od New Yorka, Pariza,
Litve, pa do Miinchna, kjer je
živel in ustvarjal polnih deset
let. »To je že moja šesta koloni-
ja, tukaj pri Klinarjevih pa sem
že tretjič in vedno znova rad
pridem,« je povedal. »Tukaj
res uživam, srečam prijatelje
in se imamo lepo. Sicer sem že
13 let v pokoju, vendar ne
mirujem. Še vedno nenehno
slikam in razstavljam, doma
in v tujini. Letos sem imel dve
razstavi v ženevski Palači
Združenih narodov na kon-
gresu zdravnikov z vsega sve-
ta, pred dvema tednoma pa
tudi razstavo v Galeriji društva
likovnih umetnikov v Celov-
cu.« Poleg številnih nagrad in
priznanj je letos izpod peresa
umetnostnega kritika dr. Milč-
ka Komela izšla tudi že četrta
Tisnikarjeva monografija,
pred novim letom pa načrtuje
izid reprezentančne knjige, ki
jo pripravlja skupaj z Dane-
tom Zajcem. Gre za precej
drag projekt v devetih svetov-
nih jezikih. In kaj mu pomeni
slikanje? »Slikanje je neka no-
tranja izpoved. Če nosiš kaj v
sebi, potem gre tudi nekaj ven,
če pa v tebi ni ničesar, nimaš
česa prenesti na platno,« pra-
vi.- »Navdih za delo dobim iz
vsakdanjega življenja, če seve-
da najdem kaj zanimivega. Si-
cer pa večkrat jemljem tudi iz
okolja, kjer sem nekoč delal.
Zaposlen sem bil namreč kot
obdukcijski pomočnik in labo-
rant v secirnici. Tam je popol-
noma drug svet, ki se ga mar-
sikdo, zlasti v slikarstvu, izo-
giba. Sam sem naredil precej
turobnih slik, mrtvake, žalujo-
če sprevode in podobno, in
prav ta nenavadna izbira am-
bienta ter izvirnost sta verjet-
no pritegnili kritike. To v sve-
tovni likovni umetnosti na-
mreč še nikoli ni bilo obdela-
no. Pri tem gre bolj za ekspre-
sionizem kot naivno slikars-
tvo, mogoče pri risbi, pri bar-
vah pa nikakor ne. Morda vse
to izvira tudi iz moje mladosti.
ki je bila vse prej kot lahka.
Bilo je hudo, to je bil čas hudih
travm in kriz, vendar pa so mi
ti doživljaji hkrati dali snov za
ustvarjanje. Če bi imel v življe-
nju vsega dovolj, morda ne bi
imel od kod jemati. No, sedaj
mi gre dobro, skoraj preveč
dobro in to morda ni najbo-
lje,« v smehG zaključi šar-
mantni sivobradec, ki je znan
po tem, da najraje ustvarja po-
noči.
Na koloniji so sodelovali
tudi Milan Todič, Darinka
Pavletič-Lorenčak, Leon Ko-
porc, Viktor Šest, Nikolaj
Beer, Duro Mlinarec in Mile-
na Braniselj.
V starejšo generacijo sloven-
skih umetnikov spada tudi na-
ša znana kiparka Vladka Sto-
viček, ki se je v senci slavnega
očeta venomer morala še bolj
dokazovati kot vsi ostali. Nje-
ni motivi izvirajo iz narave,
tematika pa je v glavnem žen-
ska. »Zdi se mi pač, da je
ženska lepa in atraktivna. Vča-
sih upodabljam tudi narodne
običaje ali pa živali, a je žen-
ska figura vedno primarna.
Začela sem zelo zgodaj, saj
sem večino mladosti preživela
v očetovem ateljeju in je bil to
moj vsakdanjik. Kasneje sem
prišla do spoznanja, da je
pravzaprav glina tista, ki me
privlači. Nadaljevala sem na
Akademiji, ki sem jo tudi za-
ključila v Zagrebu in tako že
vse življenje živim ob kipcih.
To je moja prva kolonija, ker
kiparstvo zame (z ozirom na
to, da sem realist) zahteva pre-
cej časa. Ne moreš ustvariti
nekaj v treh dneh, morda figu-
ro že narediš, ne moreš pa je
odliti. Časovno vse to ne zne-
se. Prav zato sem skulpturo
začela že doma, dokončala pa
tukaj. Trenutno se pripravljam
na razstavo, čeprav sama ved-
no pravim, da nimam nič. Bo,
ko bo. Saj veste, bron je drag,
kit pa mrtev in neizrazit. Če bi
torej želela narediti razstavo,
to je kakšnih 20 skulpturic,
potem si lahko mislite, koliko
to stane. To je kapital, ki ga
včasih dobesedno ni. Potem
pa je tu še vprašanje, ali kipce
sploh uspeš prodati, da si po-
vrneš vsaj del stroškov.«
Da je pri vsemu v življenju,
tudi umetnosti, v prvi vrsti
denar, občutijo na svoji koži
tudi mlajši, ki se na svojo po-
kUcno pot šele podajajo. Med
njimi so tudi Simon Kajtna,
Mojca Lampe in Ivana An-
drič-Todič, absolventi Akade-
mije za likovno umetnost, ki
jim je trenutni cilj dokončanje
študija in specialka. »Tudi pri
slikanju je vedno prisoten eko-
nomski faktor, zato se poleg
shkarstva precej ukvarjam tu-
di z računalništvom. Slikanje
je pač drag šport,« je dejal
Kajtna.
O tem pa ni razmišljal še
eden iz množice znanih us-
tvarjalcev Sarajeva Ismar
Mujezinovič, ki se je za sli-
karstvo odločil, ker se mu je to
zdelo pač najlažje in najbolj
priročno. Sprva se je sicer na-
meraval usmeriti v film, a je
na koncu prevladalo slikanje.
»Človek mora najprej živeti,
potem vse to premelje in pre-
nese na platno. Navdih zmeraj
pride kasneje. Dobi doživlja-
nja sledi doba odraščanja, in
šele takrat pridejo na dan vsa
zbrana doživetja. Ni torej nuj-
no, da je navdih vezan za nek
dogodek, ampak se lahko trans-
ponira. Navdušiš se nad nekim
dogodkom, ki ti vzbudi melan-
holično ali kakšno drugo razpo-
loženje in ga takšnega preneseš
na platno. Tako dobiš nekakšen
trk doživljajev,« je pripovedoval
Mujezinovič in dodal, da umet-
nik nikoli ne more vnaprej
predvideti, ali ga bo kaj navdah-
nilo za delo ali ne. »Enkrat mi-
sliš, da ne boš ničesar naredil,
pa narediš ogromno, drugič pa
iz tebe ni nič. Potreba po slika-
nju prihaja pač sama od sebe,
tako kot lakota,« je še dodal.
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Slikar Jože Tisnikar, Bojan Klinar iz galerije Mozaik in kiparka Vladka Stoviček.
Celjski oktet se predstavi!
Pod znamenitim Celjskim stropom v Po-
krajinskem muzeju je Celjski oktet, ki ga
četrto leto vodi profesorica Alenka Firšt, v
torek predstavil svojo prvo kaseto.
Izšla je v samozaložbi v nakladi 500 kosov,
s pomočjo sponzorjev, ki se jim pevci še
posebej zahvaljujejo in z izborom pesmi, ki
jih oktet goji v zadnjem obdobju. Producent
je bil profesor Nenad Firšt, s pomočjo Glas-
benega'ateljeja Goda iz Celja so na kaseto v
dvorani Zdravihšča Dobrna posneli 13 pe-
smi, bodisi narodnih iz različnih slovenskih
pokrajin, ali pa pesmi znanih slovenskih
avtorjev.
Celjski oktet, ki je nastal pred 17 leti in ki je
bil tudi znameniti tercet Terca, je v letih obstoja
in preobrazbe doživel vzpone in nihanja, a
umolknil ni nikoU. Današnji oktet sestavljajo:
Vencelj Ferant in Janko Rode (1. tenor), Peter
Hudomet in Tomaž Pavlin (2. tenor). Drago
Zorko in Hugo Ograjenšek (bariton), Miran
Krštinc in Ernest Pušnik (bas). Tomaž Pavlin
je tudi korepetitor Celjskega okteta, ki v veselje
poslušalcev z uspehom nastopa doma in na
tujem. »Druži nas ljubezen do glasbe, do pet-
ja,« pravijo pevci in upajo, da bodo za jubilej,
20-letnico, izdali še eno kaseto. ,
MATEJA PODJED
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V dvorani Doma II. sloven-
skega tabora v Žalcu bo v
ponedeljek ob 10. in 17. uri
Lutkovno gledališče iz Mari-
bora uprizorilo Sneguljčico.
V Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bo v četr-
tek, 19. septembra ob 18. uri,
za izven, predstava Florentin-
ski slamnik, režiserja Vita
Tauferja.
KONCERTI
V Zdravilišču Atomske to-
plice v Podčetrtku bo nocoj
ob 20. uri, slavnostni koncert
Moškega pevskega zbora
Atomske toplice.
V dvorani Zdraviliškega do-
ma na Dobrni bo jutri, v petek
ob 20. uri, nastcp Ženskega
pevskega zbora Ljubečna.
V dvorani Doma II. sloven-
skega tabora v Žalcu bo v
sredo, 18. septembra ob 19.
uri, klavirski recital Magdale-
ne Navodnik.
RAZSTAVE
V razstavišču Laški dvorec
bodo jutri, v petek ob 17. uri,
odprh razstavo akademske sli-
karke Tatjane Verbinc iz Ljub-
ljane.
V Muzeju novejše zgodovi-
ne v Celju je odprta fotograf-
ska razstava 3xKoschuch.
V Savinovem likovnem sa-
lonu v Žcilcu bodo jutri, v
petek ob 19. uri, odprli razsta-
vo likovnih del akademskega
slikarja Željka Opačaka.
V poslovnih prostorih
Ljubljanske banke v Velenju
je v septembru odprta slikar-
ska razstava Jožeta Svetine iz
Zavodenj.
V gostišču Ciril v Sodni va-
si pri Podčetrtku je septem-
bra na ogled razstava slik He-
de in Arpada Šalamon;
jutri do nedelje pa bo
slikarska kolonija slikar
Velenja, Dobrne, Celja, B
Brestanice, Maribora in
venskih Konjic.
V galeriji Keleia je na
razstava risb D j ura Sedei
V knjižnici v Šentjur
na ogled pregledna raz
20-letnega obdobja delo
šentjurske knjižnice.
V menjalnici Eco p(
Celju do 20. septembra
stavlja Dušan Srebotnjak
V avli hotela Dobrna c
septembra razstavlja i
Šalamon.
V Razvojnem centru
razstavlja Špela Strašek-Vc
V tovarni Etd razstav
septembru Amina Kolai
Pošti v Rogatcu do 15.
tembra Marija Ducman,
kupnem centru Lava
Javšnik, v Zdravstveneu
mu v Celju Ljubo MelanS
Barbara Suša, v butiku
klar Vlado Renčelj-V(
Zdravilišču Laško pa /
Mohar.
OSTALO
V Zdravilišču Atomsl
plice v Podčetrtku bo ji
petek ob 20. uri, dva
Slomškov umetniški ve^
gostom Cirilom Zlobcem
V veliki dvorani Narod
doma v Celju bo v torek c
uri, musical Veseli kab<
Majo in Romanom Konča
V knjižnici Šentjur
torek ob 16. uri, žrebanj
grad ob zaključku kviz?^
ci za boljši svet ter razgts
pisateljem Dimom Zupan
V Občinski matični k
niči v Žalcu bo danes o
uri, razgovor z novinai
publicistom in pisatelj en
dom Zakonjškom, v tore
19. uri pa predstavitev roi
Mareta Cestnika z nask
Maja.
KINO
Unionodl2.do 16.9.0
19. in 21. uri, 17.9. ob 17. i
18.9. ob 17., 19. in 21. uri
riški film Golo mesto;
Union od 12. do 18.9. o
uri ameriški film Othello;
tropolod 12. do 15.9. ob
in 20.30 ameriški film S
nost Loch Nessa, ob
Orangutan v hotelu Maj'
od 16. do 18.9. ob 16.30
riški film Skrivnost Loch
sa, ob 18.30 ameriški film
skope dol in ob 20.30 ame
film Kritična točka.
Kino Dobrna 14. ob 1
15.9. ob 17. uri ameriški
Kritična točka.
KinoVojnik 15.9. ob V
ameriški film Zadnji spre
Kino Žalec 13. in 14.^
20. uri ter 15.9. ob 18. ii
uri ameriški film Hudiče\
TEMA TEDNA
19
Nezgode grozijo otrokom
Tako kot zavarovalnic, je vedno več tudi ponudb zavarovanja, ki jih otrokom ponujajo ob začetku šolskega leta
oci se dostikrat poško-
.jejo med igro, pri športni
-goji ali - žal najpogosteje -
prometu. Da bi omilili po-
edice, če do nezgode že pri-
je treba misliti na zavaro-
jnje. Začetek šolskega leta
, čas, ko se starši odločajo
3 sklenitev zavarovanja pri
,j drugi zavarovalnici,
oniidba je pestra.
nesreč se dobro kon-
3 in razen kakšnega mavca
li večdnevnega izostanka od
portne vzgoje za otroke ni
akšnih hujših posledic. Vča-
jl^ pa je vendarle drugače -
fihaja tudi do hujših poš-
pdb, kar ima lahko za posle-
ico daljše bivanje v bolnišni-
ijnvalidnost ali celo smrt.
Zavarovalnice, šole in v vrt-
i se trudijo, da bi staršem
onudili čim širši spekter za-
arovanj, ponudbe zavaroval-
ic pa so si podobne po tem,
a nezgodno šolsko zavarova-
je pri vseh krije stroške za
oškodbe, ne glede na to, kje
i do teh prišlo - v šoli, v
rostem času ali med počitni-
imi. Ponudbe zavarovalnic
! razlikujejo predvsem po
remijah, ki jih je za posame-
;n paket zavarovanja potreb-
0 odšteti (od tisoč do 4 tisoč
vsotah, ki jih zavaro-
vahica v primeru nezgode iz-
plača in pa po pogojih, pod
katerimi je zavarovanec do
odškodnine upravičen.
Adriatic
Adriatic uvaja pomembno
lovost v primeru hujših nez-
!od oziroma v primeru, da
nora otrok zaradi poškodbe v
'olnišnico. Dodatno zavaro-
anje namreč krije stroške na-
tanitve otrokovega spremlje-
alca v primeru hospitalizaci-
■ in pri nadaljevanju zdravlje-
ja v rehabilitacijskih centrih.
Zavarovanje otrokom omo-
oča, da najtežje dneve, ki
'^dijo poškodbi, preživijo v
Premstvu starša oz. spremlje-
alca, za katerega zavaroval-
'ca krije stroške nastanitve v
olnišnici ali v rehabilitacij-
^em centru oziroma v najb-
žjem hotelu. V Adriaticu so
^ pred tremi leti uvedli bis-
'eno višje odškodnine za huj-
° nezgode otrok v primerjavi
Konkurenčnimi zavarovalni-
^■^i. odpravili pa so dnevno
?^kodnino, saj ta po mnenju
wovih strokovnjakov ni po-
trjevala izjemne vzgojne funk-
cije nezgodnega šolskega za-
varovanja. Tako Adriatic iz-
plačuje dnevno odškodnino le
za dneve, ko je zavarovanec
zaradi poškodbe ležal in se
zdravil v bolnišnici.
Adriaticova ponudba se od
drugih razlikuje tudi v tem, da
ta zavarovalnica odškodnino
za dni, prebite v bolnišnici,
izplača za vse leto, odškodni-
no za izgubo življenja pa iz-
plača tudi v primeru bolezni,
ne le ob nezgodi. Za registrira-
ne športnike ni omejitve nez-
godnega zavarovanja.
Triglav
Nezgodno zavarovanje Za-
varovalnice Triglav vključuje
invalidnost, kritje stroškov v
primeru izgube življenja zara-
di nezgode in dnevno odškod-
nine. Zavarovanje jamči za
nezgode, ne glede na to, kje je
do njih prišlo, določene ome-
jitve veljajo samo pri nevar-
nejših športih, v katerih dijaki
ali študentje sodelujejo kot re-
gistrirani člani športne organi-
zacije ali društva, vendar ta
omejitev ne velja za predšol-
ske in osnovnošolske otroke.
Zavarovancu, ki zaradi po-
sledic nezgode postane popol-
ni invalid, izplačajo celotno
zavarovalno vsoto za invalid-
nost, v primeru delne invalid-
nosti pa del vsote. V primeru
izgube življenja zaradi nezgo-
de izplača zavarovalnica vsoto
za kritje stroškov, ki nastanejo
ob smrti zavarovanca. Dnevno
odškodnino izplačujejo za dne-
ve, ko zavarovanec zaradi nez-
gode ne more obiskovati vrt-
ca, šole ali fakultete, pa tudi
za čas, ko je pri pouku priso-
ten z imobiliziranimi udi (ma-
vec, longeta). Začasne opro-
stitve od pouka telesne vzgoje
zavarovalnica ne šteje za nes-
posobnost za šolsko delo.
Zavarovalnica
Maribor
Ponudba Zavarovalnice Ma-
ribor zajema zavarovanje za
učence, dijake in študente. Ob
smrti zavarovanca zaradi nez-
gode izplačajo zavarovalno
vsoto za smrt v celoti, zavaro-
vanec, ki zaradi posledic nez-
gode postane popolni invalid,
prejme celotno zavarovalno
vsoto, ob delni invalidnosti pa
ustrezni delež zavarovalne
vsote v skladu s stopnjo inva-
Udnosti.
Dnevna odškodnina se iz-
plača za vsak dan, ko zavaro-
vanec zaradi nezgode ni mo-
gel obiskovati šole ali vrtca
kot tudi za čas, ko je bil priso-
ten z imobiliziranimi udi.
Ker je september za starše
šolarjev povezan tudi z veliki
finančnimi obremenitvami.
Zavarovalnica Maribor star-
šem omogoča, da letno premi-
jo poravnajo do meseca okto-
bra, jamstvo zavarovalnice pa
se prične z dnem, ko otrok v
šoli odda podpisano pristopno
izjavo.
Zavarovanje zajema kritje
nezgodne smrti, invalidnosti
zaradi nezgode ter dnevno
odškodnino v primeru, če je
zavarovanec zaradi nezgode
nesposoben za šolsko delo.
Tiliq
V primeru naravne smrti
brez posebnega doplačila iz-
plačajo 50% dogovorjene vso-
te iz zavarovanja za nezgodno
smrt, dnevna odškodnina pa
otrokom pripada za dneve, ko
so le ti nesposobni za šolsko
delo ali takrat, ko sicer so pri
pouku, vendar z omejitvami
(mavec...).
Otroku, ki postane zaradi
posledic nezgode popoln in-
valid, izplača ta zavarovalnica
zavarovalno vsoto v celoti, v
primeru delne invalidnosti pa
del vsote.
Slovenica
Zavarovanje obsega vse pri-
mere nezgod, ne glede na to,
kje je do nezgode prišlo, ter
kritje za primer invalidnosti,
začasne nesposobnosti za de-
lo ali izgube življenja. Poseb-
nost zavarovanja iz ponudbe
je v tem, da v primeru, če
skupni odstotek invalidnosti
znaša preko 50%, za vsak od-
stotek invalidnosti preko te
meje priznajo dvakratni od-
stotek zneska za izračun odš-
kodnine. Zavarovanec, ki za-
radi nezgode postane 100%
invalid, tako dobi izplačano
zavarovalfio vsoto za invalid-
nost v višini 150%.
Ko je zavarovanec začasno
nesposoben za delo zaradi
poškodbe, ima pravico do
dnevnega nadomestila in to
od prvega dne, ki sledi dnevu,
ko se je začelo zdravljenje.
V primeru izgube življenja
zaradi nezgode, zavarovalnica
izplača upravičencu dogovor-
jeno zavarovalno vsoto oziro-
ma 50% le-te, če je vzrok smrti
bolezen.
Slovenske zavarovalnice se
torej trudijo otrokom ponuditi
čim ugodnejše in pestrejše ob-
like zavarovanj, na večini vrt-
cev in šol pa so staršem pred-
stavili več ponudb.
Denar ne more preprečiti
poškodb, lahko pa omiU stroš-
ke za zdravljenje otroka in mu
"omogoči hitrejše vključevanje
v normalno življenje v prime-
ru, da gre za hujšo poškodbo.
Najlepše bi seveda bilo, če
odškodnin sploh ne bi bilo
potrebno izplačevati, vendar
se ob naših igriščih, cestah in
navadah žal ni bati, da bi vse
številnejše zavarovalnice na
Slovenskem na področju šol-
skega nezgodnega zavarova-
nja ostale brez dela.
NINA M. SEDLAR
Kdor prej pride, prej melje
Razpis denarnih spodbud za varčevanje z energijo je, vsaj za sedaj, naletel na zelo plodna tla
Po prvih odmevih sodeč je
akcija Za učinkovitejšo rabo
energije, ki jo je sredi minu-
lega tedna razpisala Agenci-
ja RS za učinkovito rabo
energije pri ministrstvu za
gospodarske dejavnosti, res
prišla ob pravem času. Samo
v Celju se je že prve dni po
objavi razpisa za pogovor v
energetski svetovalni pisar-
ni prijavilo preko 250 obča-
nov, ki želijo pridobiti de-
narno spodbudo države bo-
disi za izboljšanje tesnjenja
obstoječih oken, za izolira-
nje nebivalnih podstrešij, za
nastavitev oljnih gorilnikov
pri pečeh na centralno ogre-
vanje ali pa za vgradnjo indi-
vidualnih solarnih sistemov.
Po besedah enega od sveto-
valcev Energetske pisarne v
Celju dipl. ing. Martina Ma-
jerja, je m_ed ljudmi največ
zanimanja za strokovno zate-
snitev oken in vrat ter za na-
stavitev in kontrolo oljnih go-
rilnikov. Ker poteka razpis za
dodelitev denarnih spodbud
po sistemu »Kdor prej pride,
prej melje«, in je torej treba
obrazec za pridobitev državne
subvencije čimprej poslati na-
prej, dipl. ing. Majer svetuje,
naj občani pridejo na posvet v
Energetsko pisarno »oborože-
ni« s čim več podatki. Tisti, ki
želijo izkoristiti finančne
ugodnosti pri tesnjenju oken
in vrat, morajo ob izpolnjeva-
nju obrazca vedeti, kolikšna je
starost objekta in koliko sta-
novalcev je v njem, na kakšen
način se ogreva in katero vrsto
goriva uporablja, kolikšne so
ogrevalne površine objekta,
katere vrste so okna in kako so
zastekljena, iz kakšnega mate-
riala so okvirji, koliko je oken
in balkonskih vrat ter kolikšna
je skupna dolžina reg na ok-
nih in vratih, ki mejijo na oko-
lico. V energetski pisarni opo-
zarjajo, da v poštev ne pridejo
okna s kovinskim okvirjem, ki
imajo že tovarniško vgrajena
tesnila, ter novejša okna z le-
senimi okvirji, pri katerih so
kakovostna tesnila prav tako
že vgrajena.
Za marsikoga bo dobro-
došla tudi informacija, da so
že nekaj časa na voljo posoji-
la, ki jih za prehod na manj
onesnažene vire energije po-
nuja Ekološki sklad. Pred-
nost pri najemu posojila
imajo prebivalci in podjetja
iz tistih občin, ki so po one-
snaženosti na prvih mestih.
Na območju celjske regije so
to Celje z okolico, Žalec, Laš-
ko, Slovenske Konjice in
Šentjur. Pogoji za najem po-
sojila, ki lahko znaša za gos-
podinjstva največ 1,1 milijo-
na tolarjev, za podjetja pa 5
milijonov, so dokaj ugodni.
Denar je treba vrniti v šestih
letih, obrestna mera pa zna-
ša 5,82 odstotka brez R. Vsa
podrobnejša pojasnila je mo-
goče dobiti v Energetsko sve-
tovalni pisarni ali pa v Banki
Celje na Vrunčevi ulici.
Tisti, ki bi radi pridobili de-
narno podporo za nastavitev
in kontrolo oljnih gorilnikov,
morajo predvsem vedeti, da
na razpis ne morejo prijaviti
gorilnika, ki so ga kupili oziro-
ma vgradili v letu 1996. Za
izpolnitev obrazca pa morajo
o kotlu in gorilniku vedeti na-
slednje podatke: proizvajalca
ter tip naprave, leto izdelave
in vgradnje ter tovarniško šte-
vilko naprave. Vedeti morajo
tudi nazivno toplotno moč
vgrajenega kotla in katero vr-
sto goriva uporablja ter na-
stavljeno moč in vrsto gorilni-
ka. Vsi zahtevani podatki se
običajno nahajajo na plošči-
cah, ki jih na naprave vgradijo
že v tovarnah, ali pa na navo-
dilih za uporabo oziroma ga-
rancijskih listih. V energetski
pisarni bodo zelo veseU tudi
podatkov o povprečni letni
porabi kurilnega olja in o po-
gostosti dosedanjih nastavitev
gorilnika.
V Agenciji Republike Slove-
nije za učinkovito rabo energi-
je računajo, da bo v akcije
letošnjega projekta, ki bo kon-
čan predvidoma februarja pri-
hodnjega leta, vključeno 2800
gospodinjstev. Ker gre za prvo
tovrstno akcijo, nihče ne ve,
aH bo prijav več kot je denarja
ali pa bo denar morda celo
ostal. Vsekakor bo od uspe-
šnosti te prve akcije odvisno,
ali bo Agencija s takšnimi pro-
jekti nadaljevala tudi v pri-
hodnje. Kot kaže, pa ne bo
ostalo le pri republiških akci-
jah, saj so, na primer, o denar-
nih spodbudah občanom, ki
bi v svojih stanovanjih želeli
zmanjšati porabo energije, za-
čeli razmišljati tudi v Celju.
Poleg tega, da so že naročili
energetski koncept celotnega
kraja, na osnovi katerega naj
bi v prihodnje uredili smotr-
nejšo rabo energije in s tem v
zvezi načrtovali nove naložbe,
želijo tudi vedeti, na katerih
področjih rabe energije imajo
občani največ težav. Analizo o
tem bodo na podlagi nekajlet-
nih izkušenj pripravili v Ener-
getski svetovalni pisarni, nato
pa naj bi občina v dogovoru z
nekaterimi proizvajalci s Celj-
skega pripravila podobne ak-
cije kot jih je sedaj republika.
N
Prijave za obisk v Energet- j
sko svetovalni pisarni, ki \
ima v Celju prostore v 2. nad- \
stropju zgradbe ob Prešerno- ^
vi 27, sprejemajo vsak delov-]
nik med 8. in 14. uro na \
telefonski številki 484-822,-
interna 235. Brezplačno stro-
kovno pomoč dveh energet-
skih svetovalcev pa je mogo-
če dobiti vsak torek in četr-
tek med 15. in 18. uro, oseb-
no ali po telefonu, številka
484-822, interna 336.
Energetski svetovalec Mar-
tin Majer meni, da bi bile tak-
šne občinske akcije enako do-
brodošle kot republiške, in da
je že res skrajni čas, da tudi
Celje dobi energetski koncept.
Ugotavlja namreč, da poteka v
mestu in okolici raba energije
zelo stihijsko in da je zelo
veliko primerov, ko se ustano-
ve v želji, da bi privarčevale
energijo, lotijo napačnih ukre-
pov. Prav tako je nesmiselno,
pravi Majer, ljudem vsiljevati
ogrevanje na plin, če jim to ni
všeč.
Energetski svetovalec dipl ing. Martin Majer
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Male skrivnosti odličnih gospodinj
Kaj vse pripravljajo za
praznične priložnosti gospo-
dinje v pokrajini med Halo-
zami, Kozjanskim ter Hrvaš-
kim Zagorjem? Gospodinje
iz Rogatca, Dobovca, Donač-
ke Gore ter Sv. Florjana so
vse to prikazale na bogati
kulinarični razstavi.
V Rogatcu so v preteklih
dneh predstavile božične,
pustne, velikonočne, ohcetne
ter druge praznične jedi. V
božičnem času pripravljajo
različne vrste kruha, »bider«,
potice ter drobno pecivo (tudi
posebne kekse za drevesce) in
ponudijo suho sadje, takrat pa
je tudi čas za izdelovanje pa-
pirnatih rož ter novega »kranc-
la« (venčka) okrog razpela, ki
ga nato krasi vse leto. Za pust-
ni čas so pokazale pustno ma-
sko, ob njej pa svinjsko glavo,
kruh ter različno ocvrto peci-
vo, od flancatov in »štaub« do
»buhtlnov«, krofov... Veliko-
nočno mizo krasi »žegen« v
jerbasu, v Rogatcu pa je po-
sebno    priljubljena    potica
»mlinčevka«, kot jo pripravlja
Marija Cvek, iz jajčnega sira
in orehov ter različnih dodat-
kov po okusu gospodinje. V
posebnem modelu pečejo ve-
likonočno jagnje iz kvašenega
testa, ki ga okrasijo z bogatimi
sladkornimi okraski.
Na ohceti med drugim ob-
čudujejo velik, blizu meter
dolg poročni kruh, kot ga pri-
pravlja Anica Krušič iz Tlak.
Z njim je veliko dela, saj ga
okrasi s košaro iz kvašenega
testa, pa piščančki, vrtnicami,
klasjem... Na letošnji ptujski
razstavi dobrot slovenskih
kmetij je prejela za takšno ku-
linarično mojstrovino zlato
priznanje. Vse to jo veseli že
od otroških let, izdelovanja
pletenice pa jo je naučila šele
njena tašča Jerica, prav tako
izvrstna gospodinja, ki je na
razstavi pokazala marsikaj.
Razstava, v tednu praznova-
nja rogaškega občinskega
praznika, je vzbudila veliko
pozornost. Brigita Očko se je
izkazala z veliko torto z motivi
novega občinskega grba. Praz-
nične dobrote našega kraja,
kot so poimenovali razstavo,
je predstavilo Društvo za na-
predek žena iz Rogatca, ki ga
uspešno vodi Jožica Brezinš-
čak.
min šm OBRANE JERANKO
Planinci na
Mrzlici
v nedeljo, 15. septembra ob
11. uri, bo pri planinskem do-
mu na Mrzlici tradicionalno
srečanje planincev iz Savinjske
doline in Zasavja. Slavnostni
govornik bo predsednik držav-
nega zbora Jožef Školč. Sreča-
nje organizirata LDS, občinska
odbora iz Žalca in Trbovelj. IB
Izlet v
neznano
Celjski taborniki prirejajo za
vse, ki si želijo preživeti prije-
ten dan v naravi, izlet v nezna-
no, ki bo v soboto, 14. septem-
bra ob 8. uri, z odhodom iz-
pred taborniškega kluba, nas-
proti hotela Turška mačka (v
primeru slabega vremena bo
prestavljen za teden dni). Vabi-
jo, da se jim pridružite.
V Rogatcu so ponosni na odlične gospodinje.
Srečanje malih pevskih skupin
Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in Litije pripravljata
19. oktobra v Kulturnem domu Šmartno pri Litiji tradicional-
no 16. srečanje malih pevskih skupin Slovenije.
Na srečanje vabijo vse dosedanje udeležence, prav tako pa
tudi vse druge male pevske skupine, ki se v mešani, ženski ali
moški zasedbi ukvarjajo s komornim pevskim muziciranjem.
Osrednja pozornost letošnjega srečanja, na katerega se lahko
male pevske skupine prijavijo do ponedeljka, 16. septembra, bo
slovenska ljudska pesem. IS
Odprtje
Kocbekovega
doma
v soboto ob 11. uri bo na
Korošici slavnostno odprtje
razširjenega Kocbekovega
doma, ob 13. uri pa seja
Upravnega odbora Planin-
skega društva Celje.      BJ
Srečanje Heričevih
v eni od gore med prelepimi griči nad Rogaško Slatino je bilo minulo soboto glasno in v(
kot že dolgo ne. Po devetih letih so se spet srečali člani rogaške veje družine Herič. Kljub ret
skupnim srečanjem so pripadniki vseh štirih generacij, ki sta jih v začetku stoletja »zase
Helena in Janez Herič, zelo privrženi družini. To so dokazali tudi v soboto, saj se družins
praznika ni udeležilo le sedem od skupaj 56 članov.
INFORMACIJE
21
Zlatorog pod Kozjakom
Stoletna družinska tradicija gostilne Flegar v Motniku
ZVESTOBA DO ROBA
1 očici pri Vranskem, če
vozite iz štajerske smeri,
^jjte na desno, po cesti, ki
Idi po Tuhinjski dolini pro-
Kamniku. Odločitev se bo
pjno obrestovala: izognili
boste gostemu prometu
(ieloviščem na glavni ce-
j proti Ljubljani, naužili se
jg(g zelene pokrajine s
^ečkimi polji, kjer prav ta
,5 spravljajo krompir in
uge poljščine in se po as-
Itirani in ne tako obreme-
jeni cesti po petih kilome-
ih od odločitve, da zavijete
(jgsno, ustavite v starodav-
enitrgii Motnik.
V srcu trga stoji stoletje sta-
gostilna, po domače pri Fle-
ir, sicer pa Grabnar. Na poti
) Kamnika ali pa Ljubljane,
orda proti Brniku ali Gorenj-
ih vas je ravno pravi čas za-
.jalo... in oglasil se je tudi
'lodec. Gostilne Flegar ob ce-
i ne boste mogli spregledati,
;tavil pa vas bo tudi Zlatorog
vovarne Laško, ki kraljuje
1 pročelju. In spomnili se
)ste: Zvestoba do roba!
Domači sin Gregor Grabnar
je gostinskih izkušenj nabi-
1 pri očetu, njegov oče tudi
i očetu... Mama Marija po
ojih najboljših močeh po-
aga v gostilni in mnogi gost-
poznajo njeno odlično do-
Atohrano, pa klobase, saj je
neK5a)bila to tudi mesarija.
Tradicija in »zvestoba do ro-
}a« sta motto te prijazne go-
stilne, z lesenimi mizami in
Jopmi, starodavnim lesenim
tropom in dvema posebnima
obama. Gostilna lahko sprej-
le do sto gostov.
Če je mama v kuhinji, je sin
fegor »nabavni«, (ob našem
bisku je ravno razkladal
)dčke laškega piva, ki ga v
Jstilni Flegar ne sme nikoU
iianjkati), hčerka Betka Pi-
^ar pa ima največ opraviti v
vem in osrednjem delu go-
ilne, kjer stoji šank, kajpak,
u je vselej najbolj prijetno«,
"avi Betka in na obrazu ji je
zbrati, da je gostinka s sr-
In kako odlično ji gre
čenje vrčkov z laškim pi-
'ni! »Ravno prav pene mora
^fti, ravno pravo temperatu-
'> ravno dovolj visoko pod
l2P^---y je. pripovedovala.'
medtem ko je spretno polnila
Zlatorogove vrčke. »Čeprav so-
di ta kraj že pod ljubljansko
oziroma kamniško območje,
pa pri nas kraljuje Zlatorog, v
vrčkih in seveda v steklenicah.
Nekateri pač prisegajo na us-
tekleničeno pivo. Vsem ugodi-
mo.
Lačen in žejen v gostilni Fle-
gar v Motniku res ni nihče.
»Bil bi greh«, bi se pridušala
mama, ki je še vedno duša in
srce te gostilne. Več kot 40 let
ji je že zapisana. In ve, kako se
žeji in lakoti streže. »Nekdaj
pa je bilo v gostilni še bolj
živahno«, se spominja z no-
stalgijo. »Včasih so se pozno v
noč, ob vrčku laškega razdira-
le lovske šale, ali pa so si dušo
privezali furmani. Oralo se je s
konji, kako pa! Pa so prišli
orači tam izpod Kozjaka in
sosednjih vasi, tudi po sedem
parov konj je bilo privezanih
zunaj, v topli gostilni se je
jedlo in pilo, pripovedovalo
zgodbe iz teh krajev... ja, dolg-
čas nam ni bilo nikoli...«
Dopoldanski ali popoldan-
ski počitek v Motniku z dobro-
tami iz kuhinje mame Marije
in ravno prav hladnim vrčkom
laškega, lahko postane pravo
doživetje. Če boste pocukali
za rokav koga od domačih v
gostilni ali pa domačinov za
mizo, boste morda izvedeli še
kakšno vaško zanimivost. Kot
na primer to, da domačini kra-
ju pravijo tudi Polževo. Bilo je
takole: Motnik je bil nekdaj
tudi znan po usnjarstvu. Raz-
vito je bilo cehovstvo in ko je
vajenec postal mojster, je mo-
ral prirediti veliko pojedino,
kjer je napil iz cehovske po-
bratimske posode. To pa je
bila lupina morskega polža, ki
jo je hranil cehovski starešina.
In zna biti, da so nekoč pili
pivo kar iz velikanske školjke
morskega polža, vmes pa plet-
li pripovedke, zbijali šale in
zbadljivke... Prepričajte se o
teh zgodbah sami, v gostilni
Flegar v Motniku, kjer laškega
piva nikoli ne zmanjka...
Mama Marija, sin Gregor in hči Betka pred domačo gostilno.
Pri nas ga točimo od leta 1825....
JAVNA PONUDBA 2. EMISIJE OBVEZNIC BANKE
CELJE d.d.
Na podlagi sklepa 10. zbora banke z dne 17.5. 1996 o izdaji obveznic in dovoljenja Agencije za trg
vrednostnih papirjev za javno ponudbo št 11/157/AG-96zdne21.8. 1996, objavljamo oglas za javno
ponudbo druge emisije obveznic Banke Celje d.d., kije hkrati tudi prva stran Prospekta.
1. IZDAJATELJ OBVEZNIC
BANKA CELJE d.d. Vodnikova 2,3000 Celje
2. VRSTA OBVEZNIC
Navadne obveznice na ime, nominirane v nemških markah, vplačljive in izplačljive v tolarjih po
srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan vplačila oz. zapadlosti kuponov
3. NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE OBVEZNIC
20.000.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM.
4. NOMINALNA VREDNOST OBVEZNIC
Obveznice so izdane v apoenih po 100 DEM. Celotna izdaja obsega 200.000 obveznic.
5. OBRESTNA MERA
Letna obrestna mera je fiksna in znaša 7,5%. Obresti se obračunavajo od 15.9.1996 dalje na
proporcionalni način in se izplačujejo dvakrat letno po amortizacijskem načrtu v tolarjih, po srednjem
tečaju Banke Slovenije za DEM na dan zapadlosti kupona.
6. PRODAJNA CENA OBVEZNIC
Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice za 100 DEM, preračunana v SIT po
srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka
vrednosti glavnice in natečenih obresti od 15.9.1996 dalje do dneva vplačila.
7. NAMEN IZDAJE OBVEZNIC
Obveznice so izdane z namenom, da se povečajo dolgoročni viri sredstev banke za plasmaje v
dolgoročne naložbe banke.
8. ZAVAROVANJE VSEH TERJATEV
Za izplačilo vseh obveznosti iz naslova obveznic jamči Banka Celje d.d. imetnikom obveznic z vsem
svojim premoženjem neomejeno. Obveznice niso posebej zavarovane. nxmcnmcxm
9.D0SPETJE OBVEZNIC IN NAČIN IZPLAČILA
Obveznice bodo prinosniku izplačane po 5 letih po izdaji, tj. 15.9.2001. Obresti se bodo izplačevale
dvakrat letno po amortizacijskem načrtu.Prvi obrestni kupon zapade šest mesecev po dnevu izdaje,
t.j 15.3.1997, zadnji obrestni kupon zapade skupaj z glavnico 5 let po dnevu izdaje, t.j 15.9.2001. Vse
obveznosti iz naslova obveznic bodo izplačane v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM
na dan zapadlosti posameznih kuponov.
10. ZAČETEK IN KONEC VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA OBVEZNIC
Vpisovanje in vplačevanje obveznic se začne 15.9.1996. Javna prodaja bo trajala tri mesece oz. še
nadaljna dva meseca, če bodo ta to izpolnjeni zakonski pogoji
11. VPISNA MESTA
• Banka Celje d.d.. Sektorzakladništva. Vodnikova 2, 3000 Celje
tel 063/431 113
• Ekspozitura Vodnikova, Vodnikova 2,3000 Celje
tel 063/431368
• Celjska mestna hranilnica, Krekov trg 6, 3000 Celje
tel 063/431462,431463
• Ekspozitura Prešernova, Prešernova 18,3000 Celje
tel 063/431259
• Ekspozitura Vrunčeva, Vrunčeva 1,3000 Celje
tel 063/431503
• Ekspozitura Žalec, Savinjska cesta 20 3310, Žalec
tel 063/715 227
• Ekspozitura Šentjur, Mestni trg 8,3230 Šentjur
tel 063/743 154
• Ekspozitura Slovenske Konjice, Oplotniška 1a, 3210 Slov. Konjice
tel. 063/755 212
• Ekspozitura Rogaška Slatina, Kidričeva 5.3250 Rog. Slatina
tel 063/813 841
• Ekspozitura Laško, Valvazorjev trg 5,3270 Laško
tel 063/731440
• Ekspozitura Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 13,3240 Šmarje pri Jelšah,
tel 063/821 131
• Ekspozitura Krško, Cesta krških žrtev 53,82 70 Krško
tel 0608/22 604
• Ekspozitura Velenje, Šaleška 2, 3320 Velenje
tel.063/859 125
• Ekspozitura Ljubljana, Trdinova 4,1000 Ljubljana
(v prostorih Banke Noricum)
tel 061/133 70 87
• Agencija Mozirje, Savinjska cesta 4,3330 Mozirje
tel 063/831880
• Celjska borznoposredniška hiša d.o.o., Celje Prešernova 18,3000 Celje,
tel 063/441490
• Poteza borzna družba d.d., Miklošičeva 7a, 1000 Ljubljana,
tel 061/1311113
Obveznice se vplačujejo z gotovino ali z nakazilom na žiro račun Banke Celje d.d št 50700-620-16 z
oznako namena "vplačilo obveznic 2. izdaje Banke Celje d.d.".
12. Pravne osebe, ki so odkupile obveznice z namenom njihove nadaljne prodaje.
Od izdajatelja ni nobena pra^a oseba odkupila obveznic z namenom njihove nadaljne prodaje.
13. Pravne osebe, ki organizirajo, pripravljajo in izvajajo prodajo obveznic.
Banka Celje d. d. sama organizira, pripravlja in izvaja javno ponudbo in prodajo obveznic.
14. PROSPEKTI SO V ČASU TRAJANJA JAVNE PONUDBE KUPCEM NA
RAZPOLAGO NA VSEH VPISNIH MESTIH.
22
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Stomtanovboj
Publicist g. Čater, ki v No-
vem tedniku bralcem pred-
stavlja kulturo, očitno močno
trpi za pomanjkanjem osnov-
ne človeške kulture, človeku,
ki bi moral pisati članke na
kulturnem človeškem nivoju
in tako skrbeti za normalne
medsebojne odnose, ne pri-
staja pisanje, v katerem moč-
no žali delo, osebnost in dru-
žino nekoga drugega. Po-
vsem razumljivo je, da ni mo-
goče napisati knjige ali kake-
ga drugega dela, ki bi bil
vsem po vrsti všeč. Zato ob-
stajajo razni delavci, katerih
delo je, da sledijo kulturnim
novostim na slovenskem trgu
in posamezno delo ocenijo,
seveda bolj ali manj kritično.
Sprejemanje in dajanje kritik
je povsem na mestu, dokler
se to dogaja na nekem kultur-
nem nivoju in kritika iz dela
ne preide na avtorja. Tako g.
Čater ni toliko ocenjeval moje
knjige, kot se je lotil mene kot
avtorja osebno. Uporabljati
izraze »tatinska preteklost«,
»nasilnik«, pa vse tja do »pri-
mitivnega predsednika ne-
kakšne politične stranke iz pi-
sem bralcev« pa seveda dose-
ga prašičji nivo.
Povsem enak scenarij kot
pred volitvami leta 1992, ko
so nekateri pisuni podtikali
meni in Republikancem kaz-
niva dejanja, ki so si jih sproti
izmišljali. Tako so pomagali
svojim političnim botrom, da
so brez Republikancev v par-
lamentu lažje pokradli vse ti-
sto, kar je slovenski narod
desetletja ustvarjal. Ker razi-
skave javnega mnenja kažejo
na dejstvo, da Republikanci
na teh volitvah nedvomno
pridemo v parlament, se je
vsem tistim, ki so »lastniniU«,
zameglilo pred očmi, saj bi se
za svoje nepoštenje lahko za-
govarjali tam, kjer se takšni
ljudje pač zagovarjati morajo.
Zato so zopet poklicali na po-
moč sebi podložne pisune, ki
naj bi s svojim žaljivim pisa-
njem na račun mene in stran-
ke nekako prepričali javnost,
naj nam ne zaupajo svojih
volilnih glasov. Vsi skupaj pa
so spregledali dejstvo, da so
njihovo umazano igro spre-
gledali že vsi tisti, ki znajo
kolikor toUko razmišljati s
svojo glavo.
Ker pa tisti politiki, ki naro-
čajo pisunom pisanje takšnih
zmazkov, kasneje tudi poskr-
bijo, da jih roka pravice nikoli
ne doseže, lahko počno, kar
jih je volja. Kako ubraniti svo-
jo osebnost, svoje bližnje in
povsem zakonito politično
stranko pred psihičnim nasi-
ljem, žalitvami in terorjem re-
žimskih pisunov, kot je g. Ča-
ter, pa je seveda še neznanka.
Ker sem zagovornik pravne
države in nenasilja, je izklju-
čena vsaka možnost fizičnega
revanšizma nad nekulturnim
piscem, vse ostalo pa skoraj
ne doseže svojega namena.
Lahko bi celo napisal nekaj
krepkih žaljivk na račun nje-
ga, njegovih bližnjih in njego-
vega dela. Lahko bi mu tudi
prefinjeno podtaknil kakšno
kaznivo dejanje in ga tako
diskreditiral v očeh javnosti.
vendar v meni ni toliko za-
hrbtnosti in pokvarjenosti, da
bi bil česa takšnega sposo-
ben. Upira se mi že sama
misel, da bi moral o komer-
koli pisati ali govoriti tako
nizkotne in ogabne žaljivke,
kot si je dovolil g. Čater. V
svojem »primitivizmu, nasil-
ništvu in tatinstvu« se tak-
šnim ali drugačnim polemi-
kam z »izobraženim intelek-
tualcem« g. Čatrom raje iz-
maknem.
G. Čater bi naredil veliko
bolje, da bi čas, porabljen za
žalitev drugih, namenil bolj
koristnim stvarem ali če bi
sam napisal knjigo, da bi lah-
ko tudi drugi ocenjevali nje-
govo delo. Upam, da ga ne bo
preveč prizadelo, ko bo izšel
še drugi del knjige, v kateri
zopet ne bo niti najmanj pri-
zanešeno tistim ljudem na vi-
sokih položajih, katerih po-
četje je bilo tako ali drugače
protizakonito. Ravno to je
razlog, da je prvi del knjige
»Mein Kampf« dosegel tako
velik in pozitiven odmev med
bralci in tako burne reakcije
tistih, katerim sem v njej sto-
pil na rep. Tožiti me seveda
ne nameravajo, ker imam za
vse svoje trditve tudi pismene
dokaze, kar bi prizadetim ve-
ljakom pred sodiščem lahko
prej škodilo, kot pa koristilo.
Težko bi našli slovenskega pi-
satelja, pesnika ali kakšnega
drugačnega umetnika, ki mu
je bilo v času življenja dano,
da bi kdo njihova dela prizna-
val. Vedno in v vseh obdobjih
so se našli takšni aH drugačni
»kritiki«, ki so skrbeli samo
zato, da so njihovo delo čim-
prej razvrednotili in ponižali
samo avtorje. Za vse takšne
»kritike« pa je bilo značilno,
da sami niso bili nikoli spo-
sobni ustvariti popolnoma ni-
česar. Svojo nesposobnost pa
so opravičevali tako, da so
zaničevali, poniževali in uni-
čevali sposobnost in ustvar-.
jalnost drugih.
G. Čatra so seveda polna
usta demokracije, ki jo razu-
me povsem po svoje in si jo
vzame toHko, kolikor jo pač
potrebuje. Kljub njegovi »izo-
braženosti«, s katero se tako
rad tolče po prsih, pa ni spo-
soben doumeti, da se demo-
kracija vsakega posameznika
konča tam, kjer se začne de-
mokracija nekoga drugega.
Če bi mu bilo to težko razu-
meti, ker »intelektualci« vča-
sih zelo težko razumejo dru-
ge, ne toliko zaradi drugačne
pameti, kot zaradi njihove
lastne napihujenosti, mu po-
dajam še eno definicijo de-
mokracije. Demokracija se
začne tam, ko lahko vsak ma-
ha z rokami okoli sebe, koli-
kor ga je volja, konča pa se
tam, kjer se začne nos neko-
ga drugega.
Seveda pa tako nizkoten
■način pisanja ne more priti na
strani resnega časopisa, ker
bi kaj takšnega preprečil od-
govorni urednik. Za N(jvi ted-
nik je zanimivo, da potem, ko
so me skupaj s stranko blatili
pred volitvami leta 1992, niso
o nas napisaH ničesar, čeprav
smo vse do danes trdo delaH.
Takoj, ko so se razpisale nove
volitve, pa so zopet začeli o
nas pisati žaljivo in skrajno
ponižujoče. Objavljati tako
žaljive članke na račun kate-
regakoli človeka je nasilno in
zločinsko dejanje, ker žaH
njegovo dostojanstvo, če pa
je ta človek oče otrok, ki jih
takšno pisanje nedvomno
prizadene, predsednik poli-
tične stranke Republikancev,
svetnik v Svetu občine Vele-
nje in nenazadnje avtor knji-
ge, potem o nizkotni uredniš-
ki politiki Novega tednika ni-
mam besed.
ADOLF ŠTORMAN,
Velenje
Gospodu Štormanu!
Kar počnem s tem pripi-
som, najbrž ni najbolj pamet-
no in niti najbolj smotrno, ker
dejstev pač ne bo spremenilo.
Bralcem bi rad le zatrdil, da
spoštujem različna mnenja in
cenim različnosti, saj je kar
koli drugega lahko le nepo-
šteno in nenačelno. Zato sem
kot odgovorni urednik vedno
vztrajal, da časopis mora ime-
ti mnenjske rubrike, v katerih
lahko vsakdo zagovarja svoja
stališča. G. Štormanu pa očit^
no ni všeč, da nekateri mislijo
tudi drugače in jim to pravico
odreka. Pač njegova stvar in
njegova pravica.
Če časopis želi biti ogledalo
dogodkov v nekem okolju pa
si tega ne more privoščiti in
prav zato v Novem tedniku
objavljamo toHko različnih
mnenj in stališč in nenehno
požiramo očitke od onih, da
smo »skoz in skoz rdeči«, do
tistih, da postajamo »farški
časopis«. Sam ne bom sodil o
tem, presodili bodo bralci. Za-
pisal pa bom, da smo o dejav-
nostih g. Štormana in njego-
vih Republikancev poročali
ravno toliko, kot so delovali.
In v času med volitvami so bili
bolj kot ne v ilegali. Zelo in-
tenzivno so se začeli pojavlja-
ti šele zdaj, v predvolilnem
času. Že vedo, zakaj.
In čisto na koncu še to - kar
ste prebrali v vrsticah, ki jih je
podpisal g. Štorman, je bilo
namenjeno javnosti in ne mo-
rem reči, da se z njegovimi
zapisanimi stališči ne stri-
njam. Toda, knjiga je pač jav-
no delo in kot takšna podvr-
žena tudi javnim ocenam. -In
kvalificiran kritik lahko o njej
sodi, kakor pač sodi. Drugače
bi bilo, če bi sodil o neobjav-
ljenem delu, kakšnem intim-
nem dnevniku ali čem podob-
nem. To mora biti jasno vsa-
kemu, ki se odloči, da bo s
takšnim ali drugačnim delom
nastopil v javnosti. Bolj zani-
mivo je tisto, kar je g. Štor-
man napisal meni osebno s
pripisom, da besedilo ni za
objavo in kar lahko strnem v
samo nekaj besed: grožnja z
nasiljem, ki pa se pomika v
čas po volitvah, ker za tovrst-
na dejanja proti meni in dru-
žini predvolilni čas pač ni pra-
vi. Je že prav, da tudi to zapi-
šem, mar ne, g. Štorman.
BRANKO STAMEJČIČ,
Novi tednik
Odprto pismo
celjsicemu
županu Zimšicu
K odprtemu, a tudi zelo ne-
kulturnemu pismu gospe
Štefke Andjelkovič v NT bi
radi stanovalci gornjih Polul
dodali nekaj pojasnil:
1. Cesto v Gornje Polule
smo vsi tukajšnji stanovalci
več let popravljali in vzdrže-
vali sami s skupnimi delovni-
mi akcijami. Edino g. Andjel-
kovič je sodelovanje in delo
na cesti vedno »iz principa«
odklanjal, vozil pa se je prid-
no po njej.
2. Vsi stanovalci smo skle-
nili zbrati denar, da bi se cesta
asfaltirala. To smo tudi storili,
zopet z izjemo družine And-
jelkovič, ki je svoj prispevek
odklonila »iz principa«. 2 km
ceste je bilo asfaltirano z na-
šim denarjem in s pomočjo
občine, a brez Andjelkoviče-
vih, ki ta 2 km asfaltirane
ceste zopet pridno uporablja-
jo.
3. Kdo se torej izločuje in
izolira od skupnosti? Ali g.
Andjelkovič, ki odklanja'in je
odklonil sodelovanje zato,
ker je Srb in ker ga ne mara g.
Zimšek?
F. Ž.,
Celje
PREJELI
SMO
Kdo bo
ukrepal?
Pred dnevi so slovenski
mediji (TV in časopisi) poro-
čali o težavah pri začetnih de-
lih izgradnje magistralnega
pHnovoda Štore-Laško. Način
oviranja izvedbe dela primar-
nega plinovodnega omrežja v
mestu Žalec junija letos pa je
celo hujši od tistega v Zagra-
du pri Celju, zato je treba tudi
ta problem opisati.
Občina Žalec je podeHla
koncesijo za izgradnjo in
upravljanje omrežja za distri-
bucijo naravnega plina pod-
jetju Mestni pHnovodi Koper.
V poslovni enoti MP v Žalcu
so spomladi letos sprejemali
prijave stanovalcev, ki se želi-
jo priključiti na omrežje. Na
podlagi potrjene lokacijske in
gradbene dokumentacije ter
vseh potrebnih soglasij je
aprila/maja stekla izgradnja
plinovodnega omrežja v me-
stu. Zemeljsko-gradbena dela
je za koncesionarja izvajalo
eno celjskih gradbenih podje-
tij. Ko so se dela v vzhodnem
delu mesta približevala h kra-
ju, je izvajalec brez pojasnil
opustil izgradnjo dela omrež-
ja in sicer od Celjske ceste
proti jugu po trasi bivše, zdaj
zasute struge Godomlje.
Predstavnik Mestnih plino-
vodov PE Žalec nam je na
vprašanje, zakaj je ta odsek,
ki bi po potrjeni dokumenta-
ciji moral biti istočasno izve-
den, izpadel, pojasnil, da je to
preprečil lastnik trgovine Av-
to-Kvik, sicer najemnik lokala
ob tej trasi. Treba je povedati,
da si je ta podjetnik že 1. 1993
del zemljišča (parcele) bivše
Godomlje, ki je občinska last,
protipravno prisvojil, ga tla-
koval in na njem zgradil avto-
perišče. Za to črno gradnjo
mu je občinski inšpektorat
12. 4. 1994 izdal odločbo
(štev. 356-069/4-07/NLČ) o
odstranitvi nelegalnega pose-
ga in vzpostavitvi v prejšnje
stanje, repubHški inšpektorat
pa isto zahtevo z odločbo
(štev 356-10-161/94 MO) dne
25. 11. 1994. Do danes se ni
zgodilo nič drugega kot to, da
je podjetnik izvajalcu plino-
voda zagrozil s »fizičnim
obračunom«, če se dotakne
parcele! (izjava vodje Mest-
nih plinovodov PE Žalec g.
Igorja Večka). Res neverjetno.
da je izvajalec po tej grožnji
pobral šila in kopita, čeprav je
imel za izvedbo tega dela pli-
novodnega omrežja vso ve-
ljavno dokumentacijo na
zemljišču, ki je občinska last,
a jo protipravno poseduje čr-
nograditelj.
Uprava Mestnih plinovo-
dov Koper na naša dopisa z
dne 26. 6. in 25. 7. 1996 še do
danes ni odgovorila, kako bo
zaplet rešila. Na dopise občini
Žalec je takoj 20. 6. 1996 od-
govoril vodja oddelka za oko-
lje, prbstor in komunalne za-
deve ing. Šketa in sicer, »da so
bile izvajalcu del posredova-
ne izjave o razpolagalni pravi-
ci za zemljišča, potrebna za
izgradnjo plinovodnega
omrežja na tem območju in
da za izvedbo predvidenih
del ni ovir«. Sprašujem, kdo
bo ukrepal, saj bomo vztrajali
pri izvedbi po veljavni doku-
mentaciji.
ZDENKA GORIUP,
Žalec
ZAHVALE,
POHVALE
imenitiio
zdravilišče
z agencijo Bemi iz Žalca
sem obiskala eno od termal-
nih letovišč in bila nad njim
zelo presenečena. Nisem ve-
dela, da taka letovišča še ob-
stajajo. Govorim o Karlovyh
Varyh na Češkem, ki širšemu
krogu pri nas mogoče niso
tako znane, so pa v evrop-
skem merilu gotovo eno iz-
med najlepših najelitnejših
termalnih letovišč. V sebi
združuje nostalgično lepoto
prelepe nenavadne arhitektu-
re prejšnjega in začetka tega
stoletja z zdravstvenimi stori-
tvami, ki bazirajo na zdravil-
nih vrelcih, uspešnih pred-
vsem pri zdravljenju obolenj
prebavnega trakta.
Karlovy Vary so bili do dru-
ge svetovne vojne pojem ne
samo za zdravljenje s pomoč-
jo vrelcev, ampak tudi za kraj,
kjer se je odvijalo družabno
in kulturno življenje bogatih
in slavnih. Najznamenitejši
obiskovalci so biH Chopin,
Dvorak, Lizst, Gogolj, Ki-
pling... in še mnogi drugi. Kar-
lovy Vary tako sploh niso bili
toplice ali zdravilišče v klasič-
nem smislu, ampak mesto,
kjer'se je lepo, prijetno in
lahkotno živelo. Temu ustre-
za tudi podoba mesta - to se
potaplja v obilju zelenja, par-
kov, kavarnic, trgovin. Hiše
imajo prav tako podobo, kot
so jo imele na začetku stolet-
ja. Vsi balkoni, vsa okna, por-
tali so ena sama paša za oči.
V bHžini Karlovyh Vary so
še mnoge zanimivosti, pred-
vsem za ljubitelje keramike,
stekla. Izdelki z dvesto letno
tradicijo so znani po celem
svetu. Da o množici gradov in
jezer niti ne govorimo - do
skrivnostne Prage pa je tudi
samo skok.
Ne da bi delala reklamo za
nek kraj ali neko deželo -
vendar, zakaj ne bi tudi pri
nas spoznavali zdravljenja in
počitnikovanja malo drugače
- združeno z lepim, novim,
nenavadnim?
L.P., Ljubljana
Popravljem
cesta
v imenu vseh uporab
gozdne ceste Bezovica -
nje Slemene - Straža na
bi se rad zahvalil kr;
skupnosti, občini Vojni]
vodu za gozdove RS,
prispeval denar za pop
in sanacijo, revirnemu
darju g. Bombeku, go«
strojniku Jožetu Turku ;
bro opravljena dela in ^
miniku - delovodji za g(
ceste, pa tudi vsem ostal
so kakorkoli in na kal
koli način pomagali pri t
sti.
Pred 15 leti je orne
cesto zgradilo GG Cel
Bezovice do Straže na G
jo vse do osamosvojitve
vzdrževalo. Potem se j
razformiralo, sredstev n
več, zato je cesta začelč
padati. Uporabniki smo
sredstva in voljo in ces
potrebi gramozirali in ji
no tudi popravili. Nato ji
čina oz. KS Vojnik to
tudi prevzela.
V letu 1995 smo nai
prošnjo na KS Vojnik z
moč in nismo naleteli n,
ha ušesa. V mesecu av
se je na razdalji cca 150r
celoti izvršila sanacija, st
dela na odpiranju zatr|
odtokov in poširitev, tei
moziranje celotne tras
spada v občino Vojnik.
Približno 2,5 km te ce;
se nadaljuje do Straže m
in povezuje občine Vi
Šentjur-Konjice, propada
nujno potrebna temel
popravila, spada pa ^
Dramlje - občina Šentju/-
Krajani in uporabniki!
upamo, da bosta občina!
j ur in KS Dramlje prisil
potrebam in željam s
krajanov oz. občanov in
našli zato namenjena s
tva ter sanirali omenjer
ceste kot njihovo lastnin
bi do tega čimprej priš
želja vseh, tudi tistih, I
cesto uporabljajo kot
povezavo med občinami
nik-Šentjur-Konjice.
Za zgled naj jim bo o
in KS Vojnik, kjer odgovc
ni vseeno, kako živijo nj
krajani oz. občani. Zal
potrebujejo in si zasluži
kreno pohvalo in zahval
Še  enkrat  iskrena
vsem in vsakemu, ki s
sanaciji sodelovaH.
Za uporabnike
JURUKORC
Šesopošlei
ljudje
26. julija letos izgubil d
nico z vsemi dokumen
večjo vsoto denarja.
Nisem se mogel spor
kje bi lahko denarnico j
bil ali izgubil. Odšel sei
Železniško postajo - Sle
jaturist in v strahu povf
uslužbenko za denai
Gospa Vida Repnik mi j'
jazno povedala, da imi
narnico na varnem in '
bila nedotaknjena.
Zato se še enkrat zah'
jem g. Vidi Repnik za i
prijaznost in pošteno
množici slabih in dobrih
IGNAC PRAZNI
INFORMACIJE
23
Linde plin
s sodobno tehnologijo za
prijazno okolje
Dnevi odprtih vrat v času MOS - Dr. CarI Von Linde, mož, ki je spremenil svet
cai! 1 Linde je bil
rvi človek na zemeljski ob-
ki mu je pred 120 leti
gpelo utekočiniti zrak. Re-
olucionarno odkritje je bo-
ovalo rojstvu multinacio-
alne družbe, ki jo danes
oznajo po vsem svetu. Slo-
ensko tržišče pa je z različ-
imi vrstami plinov pod
liUpno blagovno znamko
jnde osvojilo celjsko podjet-
i Linde plin pod vodstvom
šjemno uspešnega podjetni-
a Iztoka Govca.
Druga največja
naložba v Celju
Podjetje Linde plin d.o.o. je
slabih štirih letih postalo eno
ajbolj uspešnih celjskih pod-
rtij. Pred kratkim so v Bu-
ovžlaku 65b zgradili sodob-
e proizvodne in poslovne
rostore, ki so že na prvi po-
led lahko v ponos mestu ob
svinji. V Celju je bila to druga
ajvečja naložba v zadnjem
isu, takoj za Centrom Inters-
ar. Prostori obsegajo skupno
reto 6 tisoč kvadratnih me-
■s^-SA, naložba pa je rezultat
skupnih prizadevanj direktor-
ja Linde plin Iztoka Govca,
njegovega brata Saša Govca in
matičnega podjetja Linde, ki
le podprlo ta zahtevni zalogaj
/slovenskem prostoru.
Od prihodnjega torka do če-
rtka bodo vrata podjetja Lin-
leplin odprta vsakomur, ki se
'O želel podrobneje seznaniti
' njihovo dejavnostjo, si ogle-
'ati polnilnico tehničnih pli-
lov in spoznati najnovejše
•hnične postopke s pomočjo
-hničnih pUnov. »Na dnevih
dprtih vrat želimo ljudem
okazati, kako in kje se plin
porablja, ker mnogi tega
ploh ne vedo. Zrak je celota,
ustavljena iz večih plinov,
sak plin ima svojo tako ime-
ovano frakcij sko temperatu-
kateri ga je mogoče
^čiti od celote. Ko plin uteko-
mimo, ga lahko shranjujemo
posebnih cisternah, ki jih že
^3jo ponekod v bolnišnicah,
nekaterih ustanovah in pod-
jetjih. Uporaba phnov omogo-
ča najčistejšo proizvodnjo ozi-
roma porabo, ker ne onesna-
žuje okolja, saj se plin po upo-
rabi ponovno vrne v ozračje,«
je razlagal Iztok Govc.
Uspešna športnika
in podjetnika
Podjetnik Iztok Govc izhaja
iz zelo znane športne družine
v Preboldu. Mama je bila do-
bra atletinja in odbojkarica, po
njuni poti sta stopala oba sino-
va. Sašo je bil vrsto let aktiven
in uspešen košarkar, ki je po-
peljal v prvo državno ligo tudi
košarkarje Pivovarne Laško,
bil državni reprezentant bivše
Jugoslavije s kolajnama z bal-
kanskega in evropskega pr-
venstva. Iztok je bil pred leti
obetaven up celjskih atletov,
nadaljnje uspehe na športnem
področju mu je preprečila
poškodba. Čeprav se aktivno
ne ukvarja več s športom, pa
mu iz tistih let ostaja moto biti
vedno boljši in uspešnejši. To-
krat v poslovnem svetu.
Podjetje Linde phn d.o.o. je
bilo ustanovljeno leta 1992.
»Za ustanovitev podjetja smo
se odločili zaradi velikega pov-
praševanja in uspešne prodaje
plina Linde preko podjetja CPI
inženiring Celje. V tem podjet-
ju sem se zaposlil januarja
1992, pred tem sem bil zapo-
slen v velenjski elektrostrojni
opremi. Prodaja plina, ki smo
ga takrat uvažali še iz Avstrije,
je zelo hitro naraščala in ker
podjetje v Sloveniji ni imelo
svojega sedeža, smo še istega
leta ustanovili podjetja Linde
plin,« je povedal sogovornik.
Iztok Govc je začel tako kot
danes vrsta uspešnih sloven-
skih podjetnikov. Veliko dela
je opravil sam, če je bilo treba,
je bil transportni delavec, pro-
dajalec ali administrator. V no-
voustanovljenem podjetju so
biU zaposleni trije delavci,
zdaj zaposluje še 15 ljudi. S
trdim in vztrajnim delom so
uspeli pridobiti nove kupce,
danes Linde plin oskrbuje s
plinom že preko tisoč podjetij
in ustanov.
Vsestransko
uporabni plini
v podjetju Linde plin se uk-
varjajo s prodajo tehničnih pli-
nov, ki se uporabljajo v kovin-
sko predelovalni industriji,
farmaciji, živilsko predeloval-
ni industriji, laboratorijih, pri
proizvodnji pijač, gastronomi-
ji in številnih drugih dejavno-
stih. Poleg distribucije tehnič-
nih plinov opravljajo še stori-
tve s področja procesnega in-
ženiringa, postavljajo rezer-
voarje za utekočinjanje plinov
in instalacije, pri tem pa zago-
tavljajo tudi prenos znanja iz
sistema Linde iz Nemčije in
Avstrije.
Slovenskim kupcem ponu-
jajo tako imenovane tehnične,
varilno zaščitne in plemenite
pline. Vsi ti plini so nepogreš-
ljivi v vseh industrijskih dejav-
nostih, ker ščitijo, hladijo,
pospešujejo določene proce-
se, ljudem bolj malo znana, a
izjemno pomembna je tudi
uporaba plinov v medicini,
biokemiji, pri raziskavah v la-
boratorijih, merilni in regula-
cijski tehniki, pri varovanju
okolja, pomagajo pri meri-
tvah, analizah in postavljanju
diagnoz.
Tudi v prihodnje
med vodilnimi
v podjetju Linde phn letno
načrtujejo 15 do 20 odstotno
rast proizvodnje. Tudi v pri-
hodnje želijo ostati vodilni
prodajalec CO2 v Sloveniji, za
kar ima podjetje vse možnosti,
saj ima lastno proizvodnjo og-
ljikovega dioksida v celjski
Cinkarni, ljubljanski Behnki
ter v Rogaški Slatini. Poleg te-
ga nameravajo stalno izboljše-
vati kvaliteto in servisiranje,
svojim partnerjem so na voljo
24 ur na dan. Podjetje Linde
pUn ima eno najsodobnejših
polnilnic v Evropi in je edino
podjetje v Sloveniji, ki ima lo-
čen tehnični in medicinski ki-
sik. Pohvalijo se lahko tudi s
posebno linijo za polnjenje
medicinskih plinov in analiza-
torjem plina, ki omogoča mer-
jenje čistosti vseh vrst tehnič-
nih, specialnih in laboratorij-
skih plinov, takojšnjo kontrolo
in izdajanje certifikatov. Ned-
vomno je celjsko podjetje Lin-
de plin s svojim prizadevnim
delom lahko v ponos matične-
mu podjetju Linde, občina Ce-
lje pa je bogatejša za novo,
izjemno uspešno podjetje.
Njihovi doseženi rezultati pa
so svojevrsten odgovor vsem
tistim, ki so pred leti ostro
nasprotovali delovanju podjet-
ja Linde plin v žalski občini,
natančneje v Šempetru.
EPP
Direktor Linde plin d.o.o. Iztok Govc.
Podjetje Linde plin d.o.o. danes s plinom oskrbuje številna
znana slovenska podjetja in ustanove. Med njimi so na
seznamu Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Žito Ljubljana.
Coca Cola Amatil Slovenija, Lek, Gorenje in še številna druga
uspešna podjetja.
^ pretakanje in prevoz tekočih plinov skrbijo strokovno
usposobljeni ljudje s posebnimi cisternami.
24
ZA AVTOMOBILISTE
Prenovljeni saf rane za
letošnjo jesen
Renaultov safrane, največji
avtomobil francoske avtomo-
bilske tovarne, je bil prvič na
ogled pred dobrimi štirimi
leti. Sedaj, tik pred letošnjo
jesenjo, je prišel čas njegove
obnove.
m.
Francozi so se lotili pred-
vsem prednjega in zadnjega
dela, malenkostno je spreme-
njena notranjost, veliko nove-
ga in boljšega je pri varnosti,
deloma tudi pri motorjih.
Prednji del obnovljenega safra-
ne je sedaj nekaj bolj stisnjen,
nove so luči, drugačna je ma-
ska. Še bolj drugačen je zadek:
peta, torej zadnja vrata so po-
tegnili do zadnjega odbijača,
prostor za registrsko tablico so
namestili veUko nižje, v steklo
zadnjih vrat so vtisnili tretjo
zavorno luč. Karoserijska spre-
memba se je posrečila, safrane
deluje zelo sveže, skoraj novo.
Ob tem so radijsko anteno pri-
tisnili na zadek, kolesa so pri
vseh izvedenkah 15-colska (le
pri najmočnejši za colo večja),
serijsko je avtomobil v vseh
variantah opremljen z ABS, pa
z dvema zračnima varnostni-
ma blazinama ipd. Notranjost
je ostala skoraj takšna, kot je
bila, pač pa je več odlagalnih
prostorov, kar je seveda do-
brodošlo.
Medosna razdalja je ostala
nespremenjena (2765 milime-
trov), s tem pa tudi notranja
prostornost ter udobnost, kar
je bila že od prej pomembna
značajska lastnost tega vozila.
V varnostnem pogledu je spre-
memba največja. Posebej so
dodelali strukturo vrat, ki sedaj
ponuja večjo zaščito pri bočnih
trčenjih (v teh umre kar 30
odstotkov vseh ponesrečen-
cev), kmalu naj bi začeli ponu-
jati stranski zračni blazini, ki
bosta vgrajeni v naslonjali
prednjih sedežev (s prostorni-
no 10 htrov), okrepih so vso
karoserijo, povečali so svetil-
nost luči (za doplačilo bodo na
voljo tudi ksenonski žarome-
ti), avto oziroma motorji so
tišji (pod 74 decibeli, kar je
evropski normativ) ipd. Pri
opremah ni velikih sprememb
(štiri vrste, initiale je povsem v
vrhu), menjalnika sta dva (roč-
ni petstopenjski in štiristopenj-
ska prestavna avtomatika),
motorji štirje. Dva bencinska
sta iz serije N, ki je rezultat
sodelovanja med Renaultom in
Volvom, turbodizelski iz serije
G, tehnološko najmanj nov je
znani 3,0 litrski šestvaljnik z
močjo 170 KM, ki so ga za
safrane prav tako nekoliko
pomladili. Osnovni je torej 2,0
litrski bencinski motor z moč-
jo 138 KM, ki se dokazuje tudi z
nekaj ugodnejšo porabo kot
motorji iz prejšnje J serije. Ne-
kako najbolj primeren se zdi
2,5 litrski petvaljnik (na voljo
tudi v volvu 850) z močjo 168
KM. Kljub razmeroma veliki
teži avtomobila (najmanj 1450
kilogramov) je dovolj ustrezen
tudi 2,2 litrski turbodizel z
močjo 115 KM, za katerega
tovarna v povprečju obljublja
porabo 6,7 litra dizelskega go-
riva. Safrane je sicer modelski
vrh Renaulta, vendar količin-
sko in sicer ni avto, katerega
tržna uspešnost bi bila izjem-
nega pomena za tovarno. Kljub
temu računajo, da bo vsaj tako
uspešen kot je bil. Pri nas se bo
obnovljeni safrane pojavil no-
vembra, in sicer v dveh izve-
denkah (2,0 RXE in 2,5 RXT),
seveda pa si bo mogoče omish-
ti tudi turbodizelsko izveden-
ko in najmočnejši safrane z 3,0
litrskim motorjem.
Na sliki: obnovljeni renault
safrane.
BORZACEN
Zaradi Mednarodnega obrtnega sejma je tokrat odpa
Sejem rabljenih avtmobilov pred dvorano Golovec v
Z rabljenimi vozili se bo, kot navajajo organizatorji, pono
trgovalo 28. septembra.
bmw pick up m;
Nemški BMW spada med
najuspešnejše tovarne na sta-
ri celini, saj je tudi kriza pred
dvema letoma ni bistveno pri-
zadela.
S stalno oziroma pogosto ob-
novo voznega parka in pred-
stavljanjem novih avtomobilov
je BMW postal več kot omembe
vreden tekmec tudi Mercedes
Benzu, poleg tega pa se j(
zgodilo, da je bila skupna
zvodnja oziroma pn
beemvejev prvič doslej
kot produkcija merced
Toda kljub temu munche
tovarna ne drži križem ro!
tedaj, ko gre za avtomc
katerih tržna prihodno!
vprašljiva. Tako je tovarna
nedavnim ponudila na (
pick up 316i M3. To je 1
dostavno vozilo, narejen
osnovi starega M3, ki ga je
jan Roberto Revalia obli!
leta 1987. Tako je nastalo s
vrstno vozilo, ki ga poganjč
tor, narejen iz različnih se
nih delov bencinskega štwi
nika, ki pa v tej kombiK
zmore 128 KM. V skladu z\
tistim, kar ponuja zunanjo
tudi notranjost tega pick d
dvema sedežema. Slednji p
jajo športno sedenje z do
bočnim oprijemom in z \
drugim udobjem. Ali bo pi(
M3 kdaj ugledal luč ser
proizvodnje in prodaje, i
seveda veUko vprašanje.
Na sliki: BMW pick up f
EU in cene avtomobilov
z nastajanjem enotne Evropske unije se
je ob vsem drugem precej dramatiziralo
vprašanje različnih cen avtomobilov v posa-
meznih državah, članicah EU. Po sedanjih
ugotovitvah se cene za enak avtomobil razli-
kujejo za skoraj 20 odstotkov.
Najcenejša država je Portugalska, medtem,
ko so bili še pred kratkim avtomobili najcenej-
ši v Italiji, kar je precej vplivalo tudi na
slovenski avtomobilski trg (sivi uvoz). Naj-
dražji pa so avtomobili v Nemčiji in Franciji, ki
imata tako ali tako najmočneje razvito avto-
mobilsko industrijo. Posebnost oziroma zna-
čilnost evropskih trgov je tudi ta, da so za
vsako tovarno daleč najpomembnejši domači
trgi in to je po splošnem mnenju tudi eden od
razlogov, da so domači avtomobili najdražji.
Tako je fiat bravo v Italiji kar za 18 odstotkov
dražji, kot denimo, na Irskem. Tudi zaradi
tega ima Evropska unija precej težav s sivim
uvozom, kajti z odpravo meja oziroma carin
ima vsak prebivalec unije vsaj teoretično mož-
nost, da kupi avto v katerikoli državi. Toda
proti temu se avtomobilske tovarne borijo
tako, da trgovcem ne dovoljujejo prodajo
izven njihovega prodajnega območja, vendar
je jasno, da to velja zgolj v primeru, ko je
prodaja na splošno uspešna. V kriznih okoUš-
činah verjetno nihče ne bo zahteval, da se
trgovci držijo tega določila.
informacije;
25
26
feuton-iniormacije
Mesto popotniku nima kaj
dosti pokazati. Tam je angleš-
ka utrdba Georgetovvn iz 17.
stoletja, ki je zgrajena na kosu
zemlje, ki so ga Angleži dobili
leta 1639 od takratnega vladar-
ja in nekaj javnih zgradb v
lepem evropsko-indijskem
slogu. Pot sva še zgodnjega
dopoldneva nadaljevala z av-
tobusom preko Kanchipura-
ma do Mahabalipurama ka-
mor sva prispela pozno zve-
čer. Vožnja v Kanchipuram je
pomenila ogromen ovinek,
vendar je to eno izmed sed-
mih posvečenih mest v Indiji.
Šiva-Višnu-Kanchi, kot mesto
radi imenujejo Indijci, je veli-
častno tempeljsko mesto, ka-
terega stolpi so vidni že od
daleč. Tam sva se prvič srečala
z dravidsko arhitkturo.
Velikanove igrače
Sončni žarki so me pobožali
po obrazu. Občutek krivde, da
nekaj zamujam, me je vrgel iz
postelje. Skozi okno me je va-
bila peščena obala in igrivi
valovi indijskega oceana. Sko-
zi nasad kokosovih palm sem
stekel proti kipečim valovom.
Za ribiče se je dan že zdavnaj
začel. Nekateri čolni, pravza-
prav leseni splavi, sestavljeni
iz treh debel, so počivali na
peščeni obali, pri drugih pa so
kot čokolada črni Tamilci širo-
kih, belih nasmehov reševaU
nočni ulov iz zank ribiških
mrež. Samo nekaj zamudni-
kov se je s pomočjo jader in
grobo tesanih vesel še vedno
trudilo premagati pas kipečih
in lomečih valov, ki je delil
kopno od odprtega morja. Ne-
jeverni Tomaž sem zabredel v
vodo, pomočil vanjo prst in ga
obliznil. Bila je slana. Že nekaj
dni sva potovala po vzhodni
indijski obali, vendar se je pri-
lika, da sem stopil do Indijske-
ga oceana ponudila šele tega
dne. Dal sem si duška.
Vasica je svetovno znana po
svojih obalnih templjih. Veči-
na jih je narejena v 7. in začet-
ku 8. stoletja, to je v času, ko
so se kralji tega območja od
Džainizma zopet vrnili k Hin-
duizmu in postali vneti privr-
ženci Šive in Višnuja. Maha-
balipuram je pravzaprav anti-
ka indijske umetnosti. Lepo
je viden preskok v tempelj-
skem gradbeništvu. Vasica
premore tako templje vklesa-
ne v skalo, votline, kot tudi
templje, ki so narejeni tako,
da je notranjost in zunanjost
svetišča izklesana iz enega
kosa peščenca. Naslednja
stopnica je svetišče Rathas, ki
je narejeno iz blokov pešče-
njaka. Tempelj ima tako ob-
zidje kot tudi piramidaste
stolpe in je prototip za vse
kasnejše dravidske templje.
Kipi na tempeljskih stenah in
reliefi na skalah nam, čeprav
obrušeni od morja in vetra,
kažejo verno sliko življenja
pred tisočletji. Kako malo se
je spremenilo.
Ko sva se sprehajala med
hčnimi templji, mimo kipa
slona in leva, mimo največje-
ga skalnega reliefa na svetu,
ki pripoveduje magično zgod-
bo o rojstvu in poti svete reke
Ganges, mimo votlin, me je
vse skupaj spominjalo na ve-
likanove igrače pred tisočletji
pozabljene v peskovniku in-
dijskega oceana. Ni čudno, da
so romantični templji v oko-
lju peska, morja, kokosovih
palm in domačij skritih v sen-
ci zelenja, katerih prebivalci,
so ponoči ribiči, podnevi pa
kiparji kamnitih spominkov,
eni najbolj slikanih objektov
v Indiji. V idilični vasici teče
življenje počasi, skladno z
naravo. Postanek v njej je od-
lična terapija nabiranja moči
za »spopad« z indijskimi
množicami.
S temi sva se ponovno spo-
padla v tempeljskih mestih
Tanjore, TiruchirappaUi in
Madurai.
Stopila sva skozi vrata pod
stolpom, enim izmed mnogih
veličastnih gopuramov, ki do-
minirajo nad pokrajino in so
vidni iz mnogih streh mesta
Madurai. Tempelj Meenakši
je dobil svoje ime po imenu
hčerke vladarja kraljestva
Pandyan. Legenda pravi, da
se je rodila s tremi dojkami.
Kralju je bilo rečeno, da bo
otrokova napaka izginila, ko
bo dekle srečalo svojega ženi-
na. To se je zgodilo na sveti
gori Kailas. Srečal jo je sam
bog Šiva in ji ukazal naj se
vrne v mesto Madura
dni je prišel za njo
Sundares-Varana in j,
čil. Zato je tempelj sei
ga Šive in boginje p
oziroma  sedež boži
ljubezenskega para Su
Varana in Meenakši, \^
nes prebiva v njem. V
rih oblikah sta upodj
na   mogočnih   temp
stolpih na slavnih gopi
dravidskega kiparstva
te gigantske piramid^
dvigajo več nadstropijlj
so pokriti z živahno p,
nimi skulpturami, ki
stavljajo bogove, bogin
tološke in navadne ži\
tudi čisto običajne sir
pri njihovih opravilih,
živijo in njihovi prebiv
gnetejo, delajo in hitij.
tako kot ljudje na ulical
skih mest. To je množic
ob katerih ti zastane
številni liki, ki jih|i
omamnih barv, bogast
lik in izraza ne moreš sj
dati.
To je nekaj kar ni nil
svetu. Kot da bi se vsi
vseh pravljic sveta zbra
paj   v  veličastno   ki
pravljico. Vedno znova
vsod prisotna božanska
ženska dvojica in njen
boli: bik Nandi, bol
jezdna žival boga Šive
bog kot začetnik in ur
lec življenja in njegova
kot soproga Meenakši
boginja vojne Durga :
Kali, kruta boginja s
obrazom in mesarskiii
žem. Tako kot so tempi
habalipurama šolski j
indijske  antike je te
Meenakši izjemen prin
dijskega baroka.
Mahabalipuram je antika indijske umetnosti.
INFORMACIJE
27
^RgJSTVA
^ celjski porodnišnici so
?0 8.: Silva GUČEK iz Preva-
. dečka, Andreja UŠEN iz
^petra - dečka, Brigita KAR-
iVSEK iz Boštanja - deklico in
lena KOZMUS iz Jurkloštra -
S.: Tanja STOJNŠEK iz
3tca - dečka in Simona TO-
igNlK iz Celja-deklico;
J 9.; Klementina TKAVC iz
iča - dečka, Valentina FRIC iz
.^nic - dečka in Bogomira
(f£J iz Laškega - dečka;
2 9.; Andreja JAMNIKAR iz
. dečka, Helena JEZOV-
K iz Loč - deklico in Irena
l^^AK iz Loč - deklico;
3 9.: Helena ŠTRAVS iz Pod-
trtka - dečka, Renata OSEK
Rogaške Slatine - deklico,
■dvika NAPOTNIK iz Sloven-
ih Konjic - dečka, Verica LES-
K iz Vranskega - dečka, Ma-
a LIVK iz Nazarij - dečka,
ilerija MERNIK iz Celja-deč-
inZlatka ČREŠNAR iz Šent-
rja-deklico;
4,9.: Marjana RIMIC RADI iz
vnice - deklico, Andreja KRI-
U iz Velenja - dečka, Sonja
'RAHOVNIK iz Petrovč - deč-
, Martina AJDNIK iz imskih
.plic - dečka, Andreja KORO-
:Ciz Vojnika - dečka, Simona
JOVIC iz Celja - dečka in
irolina POTOČNIK iz Zreč -
klico;
5.9.: Cecilija KOVAČIČ iz Žal-
- dečka.
POROKE
Celje
Porodili so se trije pari in
iicer;Simon HRVATIC in Darja
rURKoba iz Celja, Bojan BEVC
n Veronika JAGER oba iz Celja
;r Aleksander BLASUTTO iz
eljain Ifeta KUBURAŠ iz San-
<egaMostavBiH.
Laško
Poročilo se je 14 parov: Si-
on PUŠNIK in Irena BRE-
^0 oba iz Spodnje Rečice prir
iškem. Iztok JANEŽIČ iz Slo-
'nske Bistrice in Mojca LAV-
NŠEK iz Trbovelj, Vlado
ŠKO in Dušanka KOVAČ oba
Vučje vasi pri Murski Sobo-
Aleksej VIDOVIČ in Polona
3LANC oba iz Hrastnika,
'lodja Mitko ŠIŠKOVIČ in
ojca NIDORFER oba iz Ljub-
'ne, Uroš ZABRET in Marce-
MlLČINOVIČ oba iz Rifen-
'zda pri Laškem, Marko
^EZ in Petra TURNŠEK oba
Celja, Martin KERBIŠ iz
noskih Toplic in Slavica
■ANKO iz Udmata pri Laš-
Janko ALIF in Marta
^AR oba iz Debra pri Laš-
Rade ODŽIČ in Regina
^ŽAN oba iz Hrastnika ter
i^ko GOLEŽ iz Svetega Štefa-
'Pri Šmarju in Irena KASE-
^iKizDobričapri Žalcu.
>m
Šentjur pri Celju
'^oročila sta se 2 para in
•^f Roman VOGA iz Razborja.
Mateja REZAR iz Razborja
^/Matjaž ŠTUHEC iz Pesnice
^^cija PLEMENITAŠ iz Dob-
Pfi Planini.
Šmarje pri Jelšah
foročili so se: Karel GOR-
Renata KLADUŠEK oba
^^ol. Renato ŠTRAUS iz Ro-
,   Slatine in Biserka VRA-
12 Kasaz, I^or SISINGER in
Damijana KRIŽANEC oba iz
Rogaške Slatine ter Silvester
ŠKET iz Sp. Negonj in Nataša
ŠALAMUN iz Maribora.
Velenje
Poročili so se: Martin VI-
LAR iz Doba in Gabrijela SA-
LOBIR iz Velenja, Dušan RO-
ŽIČ iz Maribora in Vesna GA-
MS iz Velenja, Robert SLE-
MENŠEK iz Velenja in Roman-
ca OCEPEK iz Rečice ob Paki,
Bojan SILOVŠEK in Mateja
CEVZAR oba iz Velenja, Andrej
RAUTER in Karmen STVAR-
NIK oba iz Laz ter Aleš URAN-
JEK in Bojana KAZIJA oba iz
Velenja.
Žalec
Poročili so se Marjan BO-
KAL in Bojana KRAMAR oba iz
Ločice pri Vranskem, Branko
MAK iz Šmatevža in Damjana
FERLIČ iz Polzele, Stanislav
LUSKAR iz Gotovelj in Katica
ČEH iz Žalca ter Primož VASLE
iz Polzele in Simona PINTER iz
Matk.
SMRTI
Celje
Umrli so: Ivan ZAVSKI, 82
let iz Ložnice pri Žalcu, Anton
IVANČIČ, 72 let iz Celja, Ferdi-
nand MRAZ, 56 let iz Podlešja,
Cecilija CENTRIH, 81 let iz Zi-
bike, Stanislav KOLAR, 82 let
iz Žalca, Ana KOK, 62 let iz
Krajnčice, Franc MAJCEN, 77
let iz Celja, Antonija OBREZA,
86 let iz Gorice pri Šmartnem,
Josip COLNARIČ, 59 let iz Pre-
dence, Frančiška GOROPEV-
ŠEK, 69 let iz Šešč pri Prebol-
du. Matilda PREMŠEK. 69 let iz
Celja, Marinko RADOJA, 59 let
iz Lokovice, Pavla CIZEJ, 84 let
iz Šentruperta, Anton GAJ-
ŠEK, 83 let iz Zadobrove, Adolf
IFŠEK, 55 let iz Bez. Bukovja,
Milan DOLAR, 42 let iz Vrbe,
Marija KRAMAR, 82 let iz Za-
vrha nad Dobrno, Franc FRE-
CE, 69 let iz Šentjanža nad
Štorami, Anica FILIPIČ, 79 let
iz Sevnice, Angela PREMELČ,
78 let iz Šentjurja pri Celju,
Terezija KOROŠEC, 85 let iz
Rakove steze, Nikola PEUHA,
67 leLiz Celja in Ivan HLADIN,
50 let iz Nove Cerkve.
Laško
Umrli so: Jože KAMNIKAR,
65 let iz Konca pri Rimskih
Toplicah, Cecilija GUČEK, 95
let iz Trobnega dola. Angela
ROBIDA, 90 let iz Debra pri
Laškem, Stanislav KRAŠOVEC,
42 let iz Laškega in Alojzija
KNEZ iz Kuretnega nad Laš-
kim.
Šentjur
Umrli so: Silva GRAČNAR,
42 let iz Dobja pri Planini, Neža
BRAČUN, 65 let iz Botričnice,
Ludvik MLAKER, 86 let iz Pod-
gaja in Ana TRUPEJ, 82 let iz
Podlešja.
Šmarje pri Jelšah '
Umrli so: Jera TOJNKO, 95
let iz Škofije, Ivan ŠPOUAR, 92
let iz Sodne vasi, Julijana DRE-
FLAK, 82 let iz Spodnjega Sečo-
vega. Angela BLAZINA, 69 let iz
Spodnjega Sečovega, Matilda
ČERNELIČ, 84 let iz Osredka
pri Podsredi in Valentin KOT-
NIK, 81 let iz Imenske Gorce.
Velenje
UmrU so: Angela HOCH-
KRAUT, 70 let iz Šmartna ob
Dreti, Ana HRIBERNIK, 86 let
iz Celja, Elizabeta KREGAR, 82
let iz Celja, Stjepan NOVINIČ,
61 let iz Velenja, Julij ČUJEŽ, 86
let iz Velenja, Franc UGOVNIK,
86 let iz Velenja in Adam VOVK
iz Velenja.
Žalec
Umrli so: Lizika ŠVAB, 87 let
iz Polzele, Veronika HANŽIČ,
87 let iz Rakovelj in Ana LUK-
NAR, 85 let iz Velikega Vrha.
VTVPRIPOROČ^^I^
ponedeljek, 16.9. ob 20.05
Ob prazniku mestne občine Velenje
Mestna občina Velenje bo 20. septembra praznovala svoj
občinski praznik. Gosta v studiu, župan Srečko Meh in predsed-
nik sveta Drago Martinšek bosta govorila o delu mestne občine v
preteklem letu, o razvojni strategiji, predstavila pa bota tudi
prireditve ob občinskem prazniku.
Rešitve iz 35. številke
Križanka brez opisov
Vodoravno: klobka, obtež. Al Bano, Miami, Carreras, tir,
Ant, tikevca, lo. Brad, fiat, Osole, sfen, Maas, okapi, Haag, pint,
ož, atropin, Ada, Sas, Andersen, Aiken, Ohotsk, nravi, lopata;
športni izrazi: as, do, bekhend, dribling, avt, džokej, stadion,
brejk, bek.
Povratna enačba
Ned, Eni, tram; Martin Eden.
Okviri
Vodoravno: 1. čiščenje, gošča, 2. interes, Ariman, 3. Tatarka,
Roland, 4. sprenevedanje, 5. krtina, ostanek, 6. skontro, žrdica,
7. inkaso, led, Nik, 8. tiček, lajnanje, 9. stilist, Sommer,10.
Arležgnka, Sava, 11. tarpan, lucerna, 12. omleta, Vatikan,13.
kabala, romadur.
Prvi olcvir: Njegoš, Čandek, aker, Aanrud, amorala, Bakota,
stisk, stičišče.
Drugi olcvir: Teresa, rimanje, Cijevna, kita, vatel, Martin
Krpan.
Tretji olcvir: Karol, Ann, Inn, marec, ulna, Prličko, trtar.
Četrti olcvir: veda, Addams, akna, žele, Aniene.
Peti olcvir: naostrenost, Sikst.
^esti okvir .Tožljalo.
Rešitve iz 36. številke
Italijanska križanka
Vodoravno: 1. Oscar Luigi Scalfaro, 2. Laokoon - avtoservis, 3.
igranje - realizator, 4. vod - Kacin - teran - Te, 5. e - Ober - lidit -
- Enid, 6. ribi - porastek - Ank, 7. mrav - karantena - uta, 8. Lo -
odolin----Todor, 9. Angležinja - Breda - -, 10. Kir - Noč -
ergosterin, 11. Aja - Alka - kol - Elena, 12. Ran - Raab - ože - rokav.
Številčnica
1. bojazen, 2. svečnik, 3. voznica, 4. svinjak, 5. makrela, 6.
kolovrt, 7. nujnost, 8. Brunčko, 9. Hobbema, 10. Stecher; JEZIK
UUBEZNIJEVOČEH.
RADIO CEUE
0D14.D021.9.1996
Sobota, 14.9.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00
Druga jutranja kronika RaSlo,
720 Tečajnica, 7.40 Dnevni tisk,
8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje, 9.30 Film-
ski sprehodi, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.15 Študentski
servis, 14.00 Napovednik, 14.15
Jack pot, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RaSlo), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 1700 Kronika, 17.30
Danes na sejmu, 20.00 Večerni
športno-zabavni program,
22.00 Rezervirano za vedeževal-
ce, astrologe, bioenergetike,
24.00 Zaključek programa in
priključitev programu Radia
Slovenija.
Nedelja, 15.9.: Z15 Začetek
programa, napovednik, Z30
Horoskop, Z40 Na današnji
dan, 8.00 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 9.15
Verska oddaja - Luč sveti v temi,
12.00 Novice, 12.05 Domača
melodija tedna, 12.10 Čestitke in
pozdravi poslušalcev, 16.30
Šport na Radiu Celje, 19.00 Da-
nes na sejmu, 21.00 Pod sloven-
sko lipo, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev programu
Radia Slovenija.
Ponedeljek, 16.9.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 5.30 Prva jutra-
nja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.45 Horoskop, ZOO
Druga jutranja kronika RaSlo,
Z20 Tečajnica, 740 Pregled
dnevnega tiska, 8.00 Poročila,
osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kamdanes, 9.00 Na-
povednik, 9.30 Športno dopold-
ne, 11.00 Novice, 11.10 Nadalje-
vanje športnega dopoldneva,
12.00 BBC novice, 13.00 Novice,
13.10 Minute za zdravje, 14.00
Napovednik, 14.15 Jack pot,
14.30 Danes na ljubljanski borzi,
15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 16.15 Petnajst
minut za reportažo, IZOO Kro-
nika, 1730 Danes na sejmu 18.00
Podalpski pop ročk, 20.00 Vrti-
ljak polk in valčkov, 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev programu Radia Slovenija.
Torek, 1Z9.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.45 Horoskop, ZOO
Druga jutranja kronika RaSlo,
Z20 Tečajnica, Z40 Pregled
dnevnega tiska, 8.00 Poročila,
osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Na-
povednik, 10.00 Dopoldne z...
11.00 Novice, 12.00 BBC novice,
12.15 Izpolnjujemo vam glasbe-
ne želje, 13.00 Novice, 13.15 Po-
kličite in vprašajte, 14.00 Napo-
vednik. 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi (Ra-
Slo), 1700 Kronika, 1Z30 Danes
na sejmu, 19.15 Radi ste jih po-
slušali, 21.00 Da ne bi pozabili
peti (Jure Krašovec), 21.30 Iz
glasbene skrinje, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev
programu Radia Slovenija.
Sreda, 18.9.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.45 Horoskop, 700
Druga jutranja kronika RaSlo,
Z20 Tečajnica, Z40 Pregled ti-
ska, 8.00 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Karn danes, 9.00 Napovednik,
9.30 Radio Celje na terenu 11.00
Novice, 12.00 BBC novice, 13.00
Novice, 13.15 Mali 0,14.00 Na-
povednik, 14.15 Jack pot, 14.30
Danes na ljubljanski borzi, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser
(melodija tedna), 15.30 Dogod-
ki in odmevi (prenos RaSlo),
16.15 Pop loto, IZOO Kronika,
1Z30 Danes na sejmu, 18.00 Full
cool, 21.00 Glasbeni express,
22.00 Zaključek programa in
priključitev programu Radia
Slovenija.
Četrtek, 19.9.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro. 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.45 Horoskop, ZOO
Druga jutranja kronika RaSlo,
Z20 Tečajnica, Z40 Pregled ti-
ska, 8.00 Poročila, osmrtnice,
9.00 Napovednik, 11.00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Novice,
13.10 Za volanom, 14.00 Napo-
vednik, 14.15 Domače 4, 15.00
Obvestila, IZOO Kronika. 1730
Danes na sejmu, 19.15 Nokia hit
parada. 20.00 Ročk blok z Ale-
šom Uranjekom, 21.00 Unplug-
ged, 22.00 Zaključek programa
in priključitev programu Radia
Slovenija.
Petek, 20.9.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.45 Horoskop, ZOO
Druga jutranja kronika RaSlo,
Z20 Tečajnica, Z40 Dnevni tisk,
8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Napovednik, 9.30
Pet petkovih pik, 11,00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Novice,
13.15 S knjižnega trga, 14.00 Na-
povednik, 14.15 Jack pot, 14.30
Danes na ljubljanski borzi, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RaSlo), 1700 Kronika, 1Z30
Danes na sejmu, 19.15 Glasba je
življenje, 20.00 Hej, mister D.J.,
21.00 DJ Time, 22.00 Zaključek
programa in priključitev pro-
gramu Radia Slovenija.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00
ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7.15 do 22. ure.
IZBOR IZ SPOREDA
Četrtek, 12. septembra ob 13.10:
Sončni žarek
v današnji redni mesečni oddaji za invalide in njihova društva
bo govora o športnikih invalidih, ki dosegajo na športnih področ-
jih izjemne rezuhate, tako v evropskem kot svetovnem merilu.
Oddajo bo povezoval Borut Pogačnik.
Radio in MOS
Od 13. do 22. septembra bo Celje spet živahno sejemsko mesto.
K sejemskemu utripu pa bo že po tradiciji veliko prispeval tudi
Radio Celje. Že v četrtek, 12. septembra bo v okviru Celjskega
sejma začel delovati poseben sejemski studio RC Golovec, iz
katerega bomo v eter pošiljali kup sejemskih informacij in
zanimivosti. Le- te bomo uvrščali v redne informativne oddaje, v
posebno oddajo Danes na sejmu ob 1Z30. medtem ko se bodo
posebne in komercialne oddaje ter pogovori znašli v mavričnem
loku programa Radia Celje.
28
ZA RAZVEDRILO
GLASBA
29
MTV Music Awards - trinajstič
Smashing Pumpkins prejeli kar sedem nagrad, Coolio in Alanis Morissette pa po tri
[iiiiur, visokoleteči, patetečni ii
,cialno« obarvani govori nagrajen
^ ter celo nekaj manjših izgredov
Ikih problematičnih ročk zvezdni-
y je zaznamovalo letošnjo podelitev
grad, ki jih že trinajsto leto zapored
najboljše video izdelke tekočega leta
jeljuje   televizijski   konglomerat
rv.   _
.pektakel, ki se je zgodil prejšnji
j^(el< v znameniti newyorški dvorani
^jo city Music Hali, je poleg tam
y20Čih v neposrednem televizijskem
enosu preko malih ekranov spremlja-
je nekaj sto milijonov Zemljanov v
^l(Ot stotih državah, med njimi pa so
i tudi astronavti z ruske vesol[ske
ladje Mir, ki so se preko satelitskih zvez
za nekaj trenutkov vključili na podeli-
tev.
Največ nagrad, kar sedem, so tokrat
pobrali ameriški rockerji Smashing
Pumpkins - njihov videospot s skladbo
»Tonight Tonight« je bil proglašen za
video clip leta, spot »1977« je zmagal v
kategoriji naj videa med alternativci,
ostalih pet nagrad pa so prejeli za režijo,
specialne efekte.... Po tri nagrade sta
letos prejela ameriški rapper Coolio in
kanadska rockerica Alanis Morrisette,
slednja za video s skladbo »Ironic«. Col-
lio je bil s skladbo »Gangsta's Paradise«
najmočnejši med raperji, ista skladba je
bila nagrajena tudi kot naj video iz fil-
ma, poleg tega pa je Coolio nekoliko
nepričakovano prejel nagrado za videos-
pot »1,2,3,4, Stumpin' New« v kategoriji
naj plesnih videov. Za najboljši
rhythm&blues spot leta je bila proglaše-
na predelava več kot dvajset let stare
uspešnice »Killing Me Softly« tria Fu-
gees, Foo Fighters so za pesem »Big Me«
zmagali med rockeji, med metalci pa so
bili seveda najboljši Metallica z videos-
potom »Until it Sleeps«. Californijski od-
trganec Beck je dobil nagrado za naj
»moškega« izvajalca za skladbo »Where
It's At«, islandska pop diva Bjork pa je
prejela nagrado za koreografijo v spotu
»lt's Oh So Quit«. Eno izmed nagrad so
tudi tokrat podelili gledalci MTV-ja, pre-
jel pa jo je seveda najuspešnejši letošnji
povratnik George Michael za video
»Fastlove«.
STANE ŠPEGEL
Zavrnjeni iz Siovensicih Konjic
^o^li Enu in Pasjem kartelu poskuša
ivensko rap sceno osvojiti nova sku-
la Rejected iz Slovenskih Konjic s
)jo različico rapa, imenovano G
ik.
■ii
Ikupino, ki obstaja šele pol leta, sestav-
0 štirje člani - Alen Magdič (Al. M.
,Matej Mikoci (O. J.), Nenad Maksi-
ivič (Eazy K) in Sašo Juhart (Teen
g). V tem času so že posneli svoj
'enec v angleščini What's Our Name
iter the Rejected), ki je izšel na kompi-
\\'kem albumu Slovenska mega dance
cmSol. 3 in se je že vrtel na nekaterih
idijskih postajah. Avtor besedila je Alen
lagdič, melodijo pa je po idejah skupine
stvari! Matej Kovše, sicer član dua After
ight. Sicer pa imajo pripravljenih že več
srni, tudi v slovenščini, in iščejo spon-
)rjaza izdajo samostojnega albuma.
Njihov stil oblačenja je značilen raper-
i-nazaj obrnjene kape, obvezne kapu-
,široke hlače in velike superge. Stari so
15 do 21 let in zanimivo je, da so
miroma bodo) vsi ponavljali prvi letnik
•dnje šole. ImeH so že več nastopov
(tudi na glasbenem sejmu v Celju) in kot
pravijo, je odziv publike dober, saj ob
njihovem nastopu nihče ne ostane ravno-
dušen. Del njihovega nastopa je tudi
»free style«, ko si na spremljavo sproti
izmišljajo besedilo.
Kot pravijo, so njihovi vzorniki mnogi
bolj ali manj znani raperji, posebej ome-
njajo imena kot so Waren G, Coolio, 2
Pack... Nekakšen manager skupine je
Alan (njegov oče je bil manager narodno-
zabavnega ansambla Štajerski sedem), ki
je stike navezoval že v Berlinu in ZDA.
Njihova besedila, pa tudi image, so na
nek način prostaška, divja, vendar je spo-
ročilo, ki ga želijo posredovati ljudem,
pozitivno in ne poziva k nasilju. Kljub
nekaterim težavam verjamejo v svoj us-
peh, saj imajo veliko idej in volje za delo.
BOŠTJAN RAKUŠA
Vikijeva najstarejša učenka
■^^ni celjski glasbenik Viki Ašič, ki je zvest
•^oniki že 47 let, del svojega prostega časa
^^nja tudi učenju frajtonarice ljudi, ki se za
J^ločijo v zrelih letih življenja.
take sodi tudi Marija Tovornik iz Arcli-
Celju, ki se redno udeležuje vaj, vadi pa
^oma. Njena dolgoletna želja je bila, da bi
znala tudi sama vleči skrivnostni meh
tonarice.
f^^ se ji je izpolnila v zadnjih letih, ko je
^'a odličnega učitelja v Vikiju Ašiču, ki je
nadvse ponosen na vztrajno učenko: »Mladim
ne predstavlja učenje nobenega problema in
tudi prsti so gibčnejši. Večji uspeh je, če uspeš
naučiti starejšega človeka. Sicer pa se poleg
gospe Marije pri meni ustavi še več drugih
starejših ljudi, ki se učijo vse bolj priljubljene-
ga instrumenta.«
Marija Tovornik po delu v domači hiši in okoli
nje rada poprime za harmoniko in zaigra eno
izmed mnogih že naučenih viž, še posebej
srečna pa je, če z njo zapoje mož Tone.     TV
Magnifico v Barflyu
Konec prejšnjega tedna, v petek, je bil v celjskem klubu
Barfly koncert Magnifica in njegove spremljevalne skupine.
Eden najbolj kontraverznih domačih rockerjev v Barflyu ni
nastopil prvič in očitno tudi ne zadnjič, saj je dodobra uspel
napolniti prostor tega priljubljenega zabavišča za mlade. V
dinamičnem in pogosto tudi precej ostrem ritmu je odpel in
odigral niz svojih pesmi, med katerimi je tudi mnogo uspešnic,
na katere so se poslušalci tudi najbolj spontano odzivali. Sicer
pa v Barflyu po poletnih počitnicah pripravljajo še vrsto koncer-
tov, med katerimi bodo tudi največja imena domačega ročka.
BORIS GORUPIČ
Nov podvig Lojzeta Slaka
Lojze Slak s fanti s Praprotna nastopa že vse od leta 1964
ali polnih 32 let!
V začetku je Lojze Slak največ snemal pri beograjskem RTB in
zagrebškem Jugotonu, od leta 1970 pa je zvest slovenski založbi
Helidon, pri kateri je do danes izdal kar 27 različnih nosilcev
zvoka. Začel je leta 1970 s Titanicom in zaenkrat zaključil z zadnjo
kaseto in CD z naslovom Ko zaslišim znano melodijo. Snemal je
tudi pri avstrijski založniški hiši WM in slovenski ZKP RTVS.
Zadnja kaseta. Ko zashšim znano melodijo, je bila »rojena« na
jubilejnem, 100. Vrtiljaku polk in valčkov avgusta 1995 v gostišču
Kocman v Šentrupertu nad Laškim. Tam sta se prvič srečala in
spoznala Lojze Slak in Vera Soline, glasbenica in tekstopiska.
Lojze Slak je za Vero že slišal in je bil snidenja vesel ter jo je
povabil k sodelovanju. Tako ima Vera Soline na zadnji Slakovi
kaseti tri tekste, po enem pa je nastala celo naslovna melodija.
Tej pesmi se tudi obeta velik odmev, saj se uspešno vrti po
slovenskih radijskih postajah. T.VRABL
30
GLASBH
GLASBENI EX-PRESS
Robbin Williams in
Gary Barlow po razpa-
du skupine Take That
nadaljujeta kariero kot
pop artista, povsem
drugače pa se je odločil
Mark Owen. Na veliko
presenečenje mnogih
se je Ovven podal v
alternativne vode, nje-
gov prvi studijski iz-
delek, ki ga pripravlja
z znanim producen-
tom Johnom Leckiem
(Stone Roses), pa bo
mogoče kupiti še pred
koncem tega leta.
35-letna pop zvezdnica KIM
WILDE, ki se je spomnimo
predvsem po njenih uspešni-
cah iz osemdesetih (»Water On
Glass«, »Cambodia«, »You
Kepp me Hanging Out«...), se
je prejšnji teden poročila z
igralcem Halom Fovvlerjem, s
katerim že več kot pol leta
skupaj nastopata v ročk operi
Tommy. Na skromno poročno
slovesnost se je Kim pripeljala
kar v srednjeveški vpregi,
spremljal pa jo je seveda njen
oče in menadžer Marty Wilde,
najstniški rock&roll idol iz
konca petdesetih.
BOB GELDOF, šef nekoč zelo
priljubljene angleške skupine
Boomtovvn Rats in organizator
dobrodelnega pop spektakla Li-
ve Aid, se po neuspešni samo-
stojni glasbeni karieri in lan-
skem bankrotu spet vrača med
milijonarje. Tokrat kot fotomo-
del in maneken za znano lon-
donsko modno hišo Mulberry,
za katero bo Geldof, ki je bil
dolga leta znan kot eden izmed
najslabše oblečenih Britancev,
reklamiral elegantno odšteka-
ne kreacije, narejene v stilu
šestdesetih.
Po 1200 nastopih v več kot
tridesetih državah se po sed-
mih letih skupnega dela razha-
ja znana avstralska zasedba
BJORN AGAIN, ki je v začetku
devetdesetih zaslovela z imiti-
ranjem slavne švedske četveri-
ce ABBA. Menadžerji skupine
Bjorn Again že iščejo nova pa-
ra, ki bosta pod imenom Bjorn
Again še naprej preigravala us-
pešnice leta 1983 razpadlih
švedskih superzvezdnikov. Ori-
ginalni člani skupine ABBA, Ag-
neta, Anni-Frid, Bjorn in Benny,
se kljub nadvse mamljivim po-
nudbam ne nameravajo vrniti
na glasbeno sceno, kot že nekaj
časa namigujejo nekateri evrop-
ski tabloidi.
Brata Gallagher iz skupine
Oasis se bosta, poleg Micka
Jaggerja in njegove bivše žene
Biance ter še nekaterih znanih
imen z angleške glasbene sce-
ne, pojavila v videospotu za
skladbo »Shangi-la«, s katero
se po petnajstih letih na sceno
.spet vrača skupina THE
RUTLES, v kateri so delovali
nekateri člani legendarne TV.
satire Monty Pyton Circus.
The Rutles so nastali sredi se-
demdesetih kot parodija na
skupino The Beatles, vrhunec
njihovega ustvarjanja pa je bil
TV film »Ali You Need Is
Cash«, v katerem so po Pyton-
sko obdelali zgodbo o uspehu
liverpoolske četverice.
Konec meseca se bo na poli-
cah glasbenih trgovin znašel
tretji studijski izdelek izvrst-
nih Britancev THE SHAMEN.
Collin Angus in Mr. C sta, po
hit albumu »Boss Drum«
(1992) in lanskem LP »Axsis
Mutatis«, tokrat posnela po-
polnoma instrumentalni al-
bum, ki bo nosil naslov
»Hempton Manor«, zapolnjen
pa bo z mešanico nekaterih
najsodobnejših glasbenih zvr-
sti; jungle, dub in trip tehno.
Ostanki legendarne ameriš-
ke art ročk zasedbe TALKING
HEADS, Tina Weymouth,
Chris Franz in Jerry Harrison,
nadaljujejo leta 1991 prekinje-
no glasbeno kariero. Zbrani v
zasedbo THE HEADS, v kateri
poleg naštetih deluje še pevka
Johnette Napolitano (ex-Con-
crete Blonde), so na snemanje
albuma s pomenljivim naslo-
vom »No Talking, Just Head«
povabiU cel kup znanih pev-
cev; Shauna Ryderja (Happy
Mondays), Debbie Harry
(Blondie), Andya Partridgea
(XTC), Michaela Hutcencea
(1NXS), Mario McKee in Ric-
harda Hella. Nekdanji pevec
in vodja skupine Talking
Heads, David Byrne, je proti
svojim bivšim prijateljem že
vložil tožbo, saj naj bi po nje-
govem mnenju omadeževali
dobro ime, ki si ga je skupina
ustvarila v osemdesetih.
V petek, 13., bodo v Festi-
valni dvorani v Ljubljani na-
stopili legendarni ameriški al-
ter rockaj NOMEANSNO.
Brata John in Rob Wright bo-
sta skupaj z neimenovanim
kitaristom predstavila lani ob-
javljen album »The World-
hood Of The World As Such«,
tam prisotne pa bodo ogrevali
Kanadčani ITCH. Ljubitelji
bolj klasičnega ročka pa ste še
vedno vabljeni v Izolo, kjer
bodo na isti dan koncertirali
DEEP PURPLE.
Ameriški rocker TOM
PETTY je dvajsetletnico pri-
sotnosti na svetovni glasbeni
sceni pred kratkim obeležil z
novim singlom »Walls«, ki pa
že tudi najavlja izid njegovega
novega albuma, prvega po le-
tu 1994 objavljenem »Wildflo-
wers«. Petty je material za
album, ki bo izšel kot »prilo-
ga« filmu »She's The One« ,
spet posnel pod taktirko sve-
tovno znanega producenta
Ricka Rubina, njegovo muzi-
ciranje pa je, tako kot smo pri
njem že vajeni, spet omejeno
na preigravanje kombinacij
dveh ali treh akordov.
Izmed 64 bendov, ki so se prijavili na letošnji Novi rc
komisija izbrala osem zasedb. V petek, 13. septembra, se 1
KUD France Prešeren predstavili NIOWT (na sliki), Miss E
in Dad Clark&The Alabanda. Dan kasneje pa bodo na veliker
v Plečnikovih Križankah godli Racija, Metropolis, Spiritual Py
nics, Maze in Odpisani, gostje letošnjega Novega ročka pč
hrvaški punkerji Termiti in ameriški alternativci Rocket Fro
Crypt. STANE ŠI
GLASBA JE ŽIVLJEl^
Glasba na Pop TV
V Sloveniji nastajajo nove radijske postaje kot go
dežju. Skorajda po načelu: radio v vsako slovensko vas. N
jih premoremo že okrog 60.
Vedno več imamo tudi televizijskih hiš, tako da se ne mr
več pritoževati nad premajhno izbiro programov. S šte
gledalcev se radi pohvalijo na POP tv, čeprav jim očitajo pc
kanje domače produkcije.
Tokrat sem povabila v oddajo Glasba je življenje dire
produkcije Staneta Graha, ki nam bo povedal, kakšne n
pripravljajo, predvsem na glasbenem področju. POP tv r
postaja najbolj odprta televizijska hiša za slovenske glasb
Bomo videli... Orkester, ki ustvarja program pa šteje o^
članov
Ste se že kdaj vprašali, kaj pomeni biti pevec domače gl;
Izbrskala sem razlage, s katerimi se lahko strinjate, ali pa tu
Pevec domače glasbe je:
-umetnik, ki bi rad poveličal ljudi iz revščine;
umetnik, ki zasluži večkrat 10.000 nemških mark in i
prepričal ljudi, da ima življenje tudi svojo ceno;
■umetnik, ki poje ljudem o uboštvu in trdem delu, istočai
zasluži v enem dnevu toliko, kot kmet v celem letu.
Simon
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo pr
gandni slogan za naravno mineralno vodo »EDINA«.
Da boš zdrav in ne pijan,
vodo edino pij vsak dan!        ^^do Rostchar, Jese
INFORMACIJE
31
32
KRONIKA
NOČNE
CVETKE ■
• Drago je v sredo, 4. sep-
tembra popoldne, prijavil, da
sosed Božidar Z., na podstreš-
ju rogovili in tako močno raz-
bija, da se mu je s stropa od-
luščil omet. Pa je spet prepir v
hiši!
• V petek popoldne so šli
možje postave intervenirat v
bife Ljubljančan. Ugotovili so,
da sta se besedno obmetavala
lastnik in najemnik lokala,
javni red in mir pa nista bila
onečaščena.
• Marko je v petek zvečer
prijavil, da ga je na parkirišču
pred Interšparom udarila nez-
nana moška roka. Sicer pa si je
Marko kar precej sam kriv za
neznančevo potezo, ko je po-
zabil na pravila lepega obna-
šanja. Če nekoga nahruliš, pač
lahko pričakuješ povračilni
ukrep.
• V saloonu Bizeljčan so se v
soboto zvečer tepli. Neki Is-
met, ki še nima znaka SQ in
njegov somišljenik sta ročno
obdelovala Romana iz Zreč in
Janeza iz Štor. Rokodelca sta
jo pobrisala še pred prihodom
policijske patrulje.
M.A.
Nezgoda v
jami
Na delovišču Gradisa v
Šentjurju se je v soboto, Z
septembra okoli poldneva,
pripetila delovna nezgoda, v
kateri je bil hudo ranjen
eden izmed delavcev.
Tega dne so na delovišču v
Šentjurju kopali jamo za preu-
reditev kanalizacije v ograje-
nem območju d.o. Bohor. Ko
je eden izmed delavcev izko-
pal večjo jamo, globoko 1,6
metra, je odložil orodje, takrat
pa se je v jamo spustil delavec
Zlatko H. (42) iz Vojnika, da bi
izmeril naklon tal. Ker rpbovi
jame niso bili zavarovani, je
na levi steni prišlo do zdrsa
zemlje in gramoza, kar je za-
sulo merilčeve noge. Zlatko H.
je pri tem padel na hrbet, na
tako ležečega pa je potem pad-
la večja gmota zemlje in mu
povzročila hude telesne poš-
kodbe. M.A.
Vlomili v
Barfly
Policisti PP Celje so v po-
nedeljek, 9. septembra okoli
enih ponoči, prekrižali raču-
ne vlomilski trojici iz Celja,
ko je bila na delu v gostin-
skem lokalu Barfly na Trgu
celjskih knezov v Celju.
Gre za Borisa B. (22), Anto-
na M. (22) in D.K. (17) ki so
vlomili v omenjeni lokal in si
že pripravili večino nakradene
robe, da jo odnesejo na varno
in si jo razdelijo. Gre za več
steklenic žganih pijač, 4 kilo-
grame kave, 2 CD playerja,
glasbeno komponento in dvo-
je slušalk. Tatinska sreča pa je
bila zelo kratka, saj so jih med
»delovno« vnemo zalotili poli-
cisti. Borisu je uspelo skočiti
skozi okno, a so ga kar hitro
prijeli, ostala dva pa so nago-
vorili kar pod odrom v lokalu.
M.A.
Polastila se je tuje pameti
Celjski kriminalisti razkrili doslej najhujši primer kraje intelektualne lastnine pri nas
Skladovnica zaseženili zgoščenk v prostorih UNZ Celje.
Prodaja bi lahko navrgla okoli 28 milijonov tolarjev, če...
Na ponedeljkovi novinar-
ski konferenci na UNZ Celje
je Dušan Mohorko, načelnik
Urada kriminalistične služ-
be, predstavil pomemben us-
peh celjskih kriminalistov,
ki so odkrili in razvozlali pri-
mer kraje intelektualne last-
nine, vreden najmanj 28 mi-
lijonov slovenskih tolarjev.
Gre za kaznivo dejanje, ka-
kršnega v Slo-v'eniji doslej še
niso zasledili in katerega
razkrivanje je bilo zapleteno
strokovno delo.
Neupravičeno izkoriščanje
avtorskega dela je kaznivo de-
janje, pri katerem so pridob-
ljene koristi lahko izredno ve-
like, kot se je pokazalo tudi na
primeru, ki so ga obelodaniU v
ponedeljek. In kakšna je ka-
zenska sankcija, opredeljena v
159. členu Kazenskega zako-
nika R Slovenije? Razpon je od
denarne kazni ali zapora do
treh mesecev pa do zapora do
dveh oziroma največ treh let.
Intelektualna lastnina pri nas
očitno še vedno nima prave
veljave.
Podrobneje je o raziskavi
primera in uspeha celjskih kri-
minalistov govoril Alojz Hrn-
čič, načelnik oddelka za zati-
ranje gospodarske kriminalite-
te. Povedal je, da so po nekaj-
mesečni preiskavi zbrali do-
volj dokaznega gradiva za ka-
zensko ovadbo in predajo
okrožnemu državnemu tožils-
tvu. Ovadba je podana zoper
Petro D. (26) iz Žalca, ki je
lastnica družbe Fama College
d.o.o. s sedežem v Šempetru v
Savinjski dolini. Osumljena
naj bi ž zastopnikom neke
druge družbe podpisala dve
pogodbi o sodelovanju pri iz-
delavi in trženju slovarjev v
obliki zgoščenk. Vloga te
družbe je bila omejena zgolj
na rešitev računalniškega pro-
grama, primernega za vnos
besed oziroma osredotočena
na tehnično rešitev uporabno-
sti programa, zato so jo krimi-
nalisti, predvsem na osnovi
pogodbene klavzule glede av-
torskih pravic, izločili iz ka-
zenske obravnave. Drugače je
bilo z družbo Fama College: ta
je morala podatke vnesti v ra-
čunalniško bazo. Pri izdelavi
slovarjev (nemško-slovenski
in obratno, angleško slovenski
in obratno, poslovni v obeh
jezikih), vnašanju besed in
prevodov so »avtorji« uporabi-
li že obstoječe slovarje v knjiž-
ni obliki, ki so bili dosegljivi
na slovenskem trgu.
V posebni klavzuli je bila
družba Fama College odgovor-
na za morebitne avtorske pra-
vice do tretjih oseb. In čeprav
je bilo iz klavzule razvidno, da
osumljena Petra D. ni bila last-
nica slovarja, si je njena druž-
ba te avtorske pravice prepro-
sto prilastila. Med preiskavo
so kriminalisti prišli tudi do
podatka, da je Petra D. pri
nemški družbi CDA GmbH na-
ročila izdelavo (in potem pre-
jela) najprej 3 tisoč slovarjev
na zgoščenkah, nato pa še 9
tisoč slovarjev, ki jih je proda-
jala prek oglasov. Vsi ti slovarji
so imeU na ovitku oznako Net-
college, označbe avtorja pa ni
bilo nikjer. In kako ter kje se je
klobčič v preiskavi sploh pri-
čel odvijati?
Pri Državni založbi Slovenije
so nekega dne sporne CD-slo-
varje primerjali s svojimi in pri
tem naleteli na nekaj nepravil-
nosti, sploh pa so v DZS postali
pozorni, ko so ugotovili, da so
bile napake na zgoščenkah
identične tistim v njihovih slo-
varjih. Več kot očitno je bilo, da
je šlo zgolj za prepis nekega
dela brez pristanka avtor
poudaril načelnik Alojz l
O ugotovitvah v DZS
takoj obveščeni krimirič
prodajalci. Preiskava je
prodaja slovarjev pa
ustavljena. Družbi Fan
lege je doslej uspelo prc
manjšo količino slova
vrednosti okoli 150 tiso
jev. Razlika do priblii
milijonov tolarjev (če
prodani vsi izdelani po
ki) je torej očitna, kot je
uspeh celjskih kriminal
prizadevanjih za za
gospodarskega krimina!
MARJELA1
SHEIN QI metoda uspešno deluje na:
Depresije, nevroze, psihične napetosti, nespečnosti,
strahove in fobije, vrtoglavice, glavobole, migrene, težave
s cirkulacijo krvi, srcem in očmi,
težave v klimakteriju, govora, kože in las, želodca, žolča,
ledvic, mehurja, spolnih organov, hemeroidov, mišic in
kosti, alergijo, astmo, artritis, prehlad, uravnavanje
telesne teže, izboljšuje slabo koncentracijo pri učenju in
delu, uravnava krvi pritisk, deluje pa tudi na opuščanje
kajenja, alkohola, mamil...
POKLIČITE ZA INFORMACUE na teL št.: 063/ 452-632.
PROMETNE NEZGOD
Prehiteval v
ovinku
Na regionalni cesti zunaj
naselja Breg pri Polzeli se je
v sredo, 4. septembra zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, na vozilih pa
je škode pa približno 700 ti-
soč tolarjev.
Zoran L. (36) je vozil osebni
avtomobil iz smeri Polzele
proti Ločici ob Savinji. Zunaj
naselja Breg pri Polzeli je pri-
peljal v daljši nepregledni ovi-
nek in začel prehitevati tovor-
ni avtomobil. Takrat se je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, 35-
letni Franc Z., ki je zaviral in
se umikal v desno, a trčenja ni
mogel preprečiti. Vozilo Zora-
na L. je najprej s sprednjim
levim delom trčilo v prometni
znak, od tam pa ga je odbilo v
nasproti vozeče vozilo Franca
Z. V nezgodi je Franc Z. utrpel
hude telesne poškodbe.
V hišni vogal
Na regionalni cesti v kraju
Preserje se je v sredo, 4. sep-
tembra ponoči, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili dve
osebi hudo ranjeni, gmotna
škoda, ki je nastala, pa znaša
približno 100 tisoč tolarjev.
Kamber K. (32), državljan
Makedonije, ki začasno biva v
Zgornjih Gorčah, je vozil
osebni avtomobil iz smeri Ma-
lih Braslovč proti Parižljam. V
naselju Preserje ga je v levem
ostrem ovinku zaneslo desno
z vozišča na travnati nasip, po
katerem je vozilo bočno drse-
lo okoli 80 metrov in nato sila-
vito trčilo v vogal stanovanjske
hiše Preserje št. 5. V trčenju je
voznika Kamberja in sopotni-
ka, 21-letnega Senada L., dr-
žavljana BiH, vrglo iz avtomo-
bila. Voznik je v nesreči trpel
hude telesne poškodbe, sopot-
nik pa posebno hude.
Na bok in v drog
Na Ulici Franja Malgaja v
Šentjurju se je v nedeljo, 8.
septembra ob 2.10 uri, pripe-
tila nesreča, v kateri se je
ena oseba hudo telesno poš-
kodovala, dva udeleženca pa
sta bila lažje ranjena. Na vo-
zilu je škode za okoli 200
tisoč tolarjev.
Jožica H. (33) iz Šentjanža
nad Štorami je vozila osebni
avtomobil iz smeri No\
proti Hruševcu. Ko je pi
la v oster nepregledni c
jo je zaneslo v levo in
bankine na travnik. Tar
vozilo prevrnilo na bok
lo v drog električne nap
V nesreči je voznica Joi
utrpela hude telesne pi
be, lažje ranjeni pa s
sopotnici, 15-letna Iris
letna Stanka Z. iz Šen
nad Štorami.       "    |
Štirje ranjen
Na magistralni cesti
naselja Strmca pri Lašl
je v nedeljo, 8.  sept(
zvečer, pripetila nesre
kateri so bili trije ude\t
hudo telesno poškod(
eden pa lažje. Gmotna
na vozilu znaša okoli it
800 tisoč tolarjev.
Matija Z. (29) iz S
Gradca je vozil osebni
mobil iz Rimskih Toplic
Laškem. V Strmci je prel
osebni avtomobil v trei
ko mu je nasproti pri]
voznica osebnega avton
26-letna Natalija F. iz
Vozili sta čelno trčili, p
pa so se voznica Nata
njena sopotnica Ivana 2
iz Laškega ter sopotnik \
lu Matije Z., 15-letni /
Završ pri Slovenj Grade
do telesno poškodovali
ranjena pa je bila dvelet
ša iz Slovenj Gradca, so
ca v vozilu Matije Z.
Povozil šolarj
Na Kidričevi cesti v
nju se je v ponedelj«
septembra popoldne pi
la nezgoda, v kateri je
telesne poškodbe utrp
loobvezni otrok.
Matija (9) in Jernej (K
iz Velenja, sta v skupini
nameravala prečkati Kid
cesti pri osnovni šoli
Pintarja. Pri prehodu ža
sta pritisnila na stikalo
maforju in počakala, da
prižgala zelena luč. Stop
na vozišče, takrat pa st
smeri Šaleške ceste pr
voznik kolesa z motorje)
letni Jožef K. iz Velen
trčil v oba otroka. Vsi ti
padli po vozišču, hude tt
poškodbe je utrpel deV(
Matija, leto dni starejši •
pa je bil lažje ranjen.
kronika
33
Majraje ga lomimo na
cestah in trgih
Med kršitelji javnega reda in miru je vse več mlajših polnoletnikov
yledtem ko se število kaz-
dejanj, predvsem ti-l
li najtežjih, občutno veča,
problematika javnega re-
in miru že nekaj časa
(lirjena, so ob koncu letoš-
ega prvega polletja ocenili
[jprnvi za notranje zadeve
Ije, Po številu tovrstnih
ekrškov sta vodilni ob-
gtji Celje in Velenje, dan,
je javnemu redu in miru
ijmanj naklonjen, pa je so-
ita.
\/letošnjem prvem polletju
policisti na območju UNZ
■Ije obravnavali 2.585 pre-
škov, to pa je le za 4 prekrš-
več, kot v enakem obdobju
a poprej. Prekrškov po Za-
nu o prekrških zoper javni
red in mir so obravnavali
2080 ali za 4 odstotke manj
kot v primerjalnem obdobju.
Letos je bilo tudi (za 24 od-
stotkov) manj prekrškov po
Zakonu o tujcih, za 19 odstot-
kov pa se je povečalo število
prekrškov po Zakonu o držav-
ni meji. Podobno je s kršitva-
mi po Zakonu o orožju; lani
so obravnavali 74 takšnih pri-
merov, letos 87.
Tako kot v minulih letih, je
tudi letos največ prekrškov
storjenih na območju občin
Celje in Velenje, sobota med
20. in 24. uro pa je čas, ko se
tovrstna »dejavnost« še pose-
bej okrepi. Do prekrškov, zla-
sti tistih zoper javni red in
mir, prihaja najpogosteje na
cestah in trgih, v stanovanj-
skih blokih pa so policisti
obravnavali za dobro polovi-
co več prekrškov zoper javni
red in mir kot v lanskih prvih
šestih mesecih. Na javnih pri-
reditvah do konca prvega pol-
letja ni bilo hujših kršitev, na
splošno pa podatki kažejo, da
so med kršitelji vse pogosteje
mlajši polnoletniki.
Zaradi kršitev javnega reda
in miru so policisti na celot-
nem območju UNZ Celje opra-
vili 1.014 intervencij, med kr-
šitelji pa jih je bilo 978 (869)
ali za 12 odstotkov več pod
vplivom alkohola. Da so poli-
cisti letos manj prizanesljivi
do vinjenih kršiteljev, govori
polletni primerjalni podatek o
številu pridržanih: letos se je
na policijskih postajah trezni-
lo 110 oseb, lani pa le 38.
m M.A.
Na begu na veliko kradel
'olicisti PP Celje in kri-
nalisti UNZ Celje so v mi-
lih dneh stopili na tatin-
e prste starejšemu mla-
iVtiniku P.N. iz Celja, ki je
)^ aprila letos, ko je zbežal
vidoma in se skrival, storil
lajmanj 22 kaznivih de-
anj.
Od začetka aprila letos do
onca avgusta je P.N. na ob-
ločja Celja na veliko vlam-
il, in to v osebne avtomobile,
)tem ko jim je odklenil prt-
ižnike ali razbil stekla. Seve-
' je najraje in najlažje kradel
odklenjenih vozil, brž ko je
'azil kakšnega pozabljivega
itnika. Iz avtomobilov so
jčešče izginjali avtoradijski
rejemniki s kasetofoni, oja-
valci, zvočniki, denarnice z
narjem in razni drugi upo-
rni predmeti.
PN. je osumljen tudi vlo-
v trgovino Jop in še neka-
tere druge trgovine, kjer je
razbijal izložbena okna, s
ključi, ki jih je našel v notra-
njosti, pa je odklepal blagajne.
V trgovinah je kradel denar in
različne prodajne predmete,
skupaj s sostorilcem pa je vlo-
mil tudi v Optiko Celje in tam
ukradel večje število sončnih
očal različnih znamk. V eni
celjskih restavracij, kamor je
vlomil, je ukradel za več kot
milijon tolarjev denarja, ko je
v pisarni odprl nezaklenjeno
blagajno.
Osumljeni P.N., ki je bil od
aprila dalje na begu od doma,
je kradel tudi v kleteh v stano-
vanjskih blokih, skupaj pa naj
bi zagrešil okoli 22 kaznivih
dejanj. Julija so ga policisti
prijeli in ga izročili delavcem
Centra za socialno delo, ki so
ga potem pospremili v Krizni
center za mladino v Ljubljani,
tam pa je ostal le teden dni.
Pobegnil je in nadaljeval svojo
vlomilsko-tatinsko pot. Po
sklepu preiskovalnega sodni-
ka je osumljeni P.N. zdaj v
priporu.
M.A.
podjetje d.d.
UUBUANA, MAISTROVA 10  -
*javlja prosto delovno mesto
POSLOVODJE
^prodajalni CELJE HUDINJA
Hogoji;
■srednja strokovna izobrazba V. stopnje - trgovinski poslovodja
komercialni tehnik;
"2 leti delovnih izkušenj na enakih delih;
"Poznavanje blaga iz prodajnega programa Chemo;
"^■niesečno poskusno delo.
^ izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za
^^določen čas in s polnim delovnim časom,
^sinteresirane kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z
dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8. dneh po objavi na naslov:
^Hemo Ljubljana d.d., Kadrovsko splošna služba,
'"'^bljana, Maistrova 10.
Podrobnejše informacije v zvezi z objavo dobite
^0 telefonu (061) 1315-160 ali (061) 311-653.
MINI KRIMIČI
Goli in audi 100
v noči na 3. september je
neznani storilec neznano kam
odpeljal osebni avtomobil
znamke Unis golf, parkiran
pred stanovanjskim blokom
na Koželjskega ulici v Velenju.
Vozilo z reg. oznako CE A2-
263 je rdeče barve, vredno je
okoli 1 milijon 180 tisoč tolar-
jev, pogreša pa ga Ivan G. iz
Velenja.
V noči na torek je nekdo
odpeljal tudi osebni avtomo-
bil znamke Audi 100, temno
zelene barve, z reg. oznako CE
23-30K, v času kraje na parkir-
nem prostoru na Ljubljanski
cesti v Celju pa ga je imel v
najemu Adolf R. iz Celja. Last-
nik avtomobila, Kovinotehna
Leasing, je oškodovan za prib-
ližno 3 milijone 600 tisoč to-
larjev.
Črpalka z gradbišča
V noči na 3. september je
nekdo ukradel potopno vodno
črpalko znamke Weda, šved-
ske izdelave, ki so jo uporab-
ljali delavci na trasi avtoceste v
Orli vasi. Lastnik Gradiš iz Ce-
lja je oškodovan za okoli 200
tisoč tolarjev.
Gora čevljev
v času od 22. avgusta do 3.
septembra se je nekdo več kot
temeljito založil z obutvijo. Iz
Tovarne lahke obutve Tolo v
Šentjurju je odnesel 22 parov
različnih modelov moških
čevljev. S to tatvino je Tolo
oškodovan za okoli 161 tisoč
tolarjev.
Clio v belem
v noči na 6. september sta v
Celju neznano kam izginila
dva osebna avtomobila znam-
ke Renault clio 1,2, oba bele
barve.
Prvi clio ima reg. št. CE 45-
93M, v času tatvine pa je bil
parkiran na Pucovi ulici. Last-
nica Virginija M. je oškodova-
na za okoli 1 milijon 400 tisoč
tolarjev.
Drugi clio je bil ukraden na
parkirišču blagovnice na Pol-
zeli, ima reg. oznako CE 63-
54F, lastnik Primož S. s Polze-
le pa je oškodovan za približ-
no 1 milijon 750 tisoč tolarjev.
Sraka V citroenu
V času od 19. avgusta do 6.
septembra je nekdo kradel v
avtomehanični delavnici avto-
servisa Mušič v Velenju oziro-
ma v tam stoječem nezakle-
njenem vozilu znamke Ci-
troen 25 D. Iz vozila je nezna-
ni storilec odnesel avtoradio
znamke Sony in 40 okrasnih
tablic z različnimi napisi.
Lastnik Franc Š. iz Ljubljane
je oškodovan za okoli 80 tisoč
tolarjev.
Krimic iz Krimija
v četrtek, 5. septembra ne-
kaj minut po polnoči, je nez-
nani storilec vlomil v bistro
Krimi v Veliki Pirešici. Ukra-
del je večjo količino različnih
vrst cigaret, alkoholnih pijač
in še glasbeni stolp. S tem je
lastnika Miroslava A. iz Stu-
denc oškodoval za okoli 250
tisoč tolarjev.
Poškodoval zidake
v noči na 7. september se je
pod kozolcem blizu stano-
vanjske hiše v Leskovcu zna-
šel nekdo, ki je iz neznanega
vzroka poškodoval okoli tisoč
svežih zidakov iz gline, ki so
se tam sušili. Z dejanjem je
Romana Č. oškodoval za okoli
70 tisoč tolarjev.
Yugo brez police
v noči na 3. september je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil znamke Zastava
yugo 65, ki je bil parkiran na
Goriški cesti v Velenju. Ukra-
del je zadnjo polico z zvočni-
koma in ojačevalec. Lastnik
Gregor B. iz Latkove vasi je
oškodovan za okoli 60 tisoč
tolarjev.
Clio, calibra,
audi 80
v noči na 4. september so
bili v Celju ukradeni kar trije
»težji« osebni avtomobili.
S parkirišča na Malgajevi
ulici je izginil avtomobil
znamke Renault clio 1,4 RT, z
reg. oznako CE S4-973. Vozilo
je kovi,nsko zelene barve, last-
nica Lidija R. pa je oškodova-
na za okoli 1 milijon 300 tisoč
tolarjev.
Isto noč je nekdo ukradel
osebno vozilo znamke Opel
calibra, ki je bilo parkirano Na
otoku. Vozilo je modre kovin-
ske barve, z reg. št. CE 86-03A.
Lastnik Radomir S. je oškodo-
van za približno 2 milijona
700 tisoč tolarjev.
S parkirišča na Škapinovi
ulici pa je nekdo odpeljal
osebni avtomobil znamke Au-
di 80. Vozilo je bele barve, z
reg. oznako CE H2-702, last-
nik Ivan J. pa je oškodovan za
približno 1 milijon 400 tisoč
tolarjev.
Bankovci iz pisarne
v času od 6. septembra po-
poldne do 13. ure naslednjega
dne je neznani storilec kradel
v pisarni Konjeniškega kluba v
Škofji vasi. Na še nepojasnjen
način je ukradel za 1 milijon
400 tisoč tolarskih bankovcev
lastnika oziroma oškodovanca
Aleša K. iz Celja.
Ukradel kolo
V noči na 7. september je
nekdo vlomil v stanovanjsko
hišo v Kozjem, ki je last Vladi-
mira D. V notranjosti si je iz-
bral Rogovo moško gorsko ko-
lo črne barve, lastnika pa oš-
kodoval za 33 tisoč tolarjev.
izginuli kamione!
v noči na nedeljo, 8. sep-
tembra, je nekdo kradel na
dvorišču kmetije v Levcu.
Neznano kam je odpeljal to-
vorno vozilo-kamionet znam-
ke Seat inca, bele barve, z reg.
oznako LJ A8-02F. Lastnik
Matjaž P. iz Levca je oškodo-
van za okoli 1 milijon 620
tisoč tolarjev.
M.A.
34
MODA-NASVETI
V MODNEM VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK .
Tokrat je bilo naše radijsko
modno druženje prestavlje-
no z zadnje avgustovske na
prvo septembrsko soboto, so-
deč po velikem odzivu oziro-
ma telefonskih klicih pa ste
nam kljub temu radi prisluh-
nili. Čeprav sta kar dve gostji
zaradi bolezni tik pred oziro-
ma že med oddajo opravičili
svojo odsotnost, je bila napo-
vedana mlada in perspektiv-
na modna oblikovalka Gabi
Fužir, vendarle z nami v stu-
diu.
Vehko sreče na ljubljan-
skem izbornem tekmovanju
natečaja Smirnoff; katerega
zmagovalec potuje na predsta-
vitev najboljših svetovnih mla-
dih modnih oblikovalcev v Ka-
nado, natečaju Mitelmoda v
italijanski Gorici in izboru naj-
bolj izvirnih oblek za miss
Slovenije, s katerimi bo poto-
vala na tekmovanje za miss
sveta, smo ji zaželeli.
Gabi Fužir, ki je absolvent-
ka oblikovanja tekstilij na
ljubljanski Univerzi, sicer pa
Celjanka, se je namreč pri
vseh treh natečajih v zares
močni konkurenci uvrstila
med finaliste in brez dvoma je
že to velik uspeh v njeni krea-
torski karieri.
Podelili pa smo tudi običaj-
ne nagrade našim bralcem No-
vega tednika in poslušalcem
Radia Celje.
Ročno poslikan svilen šal bo
prihodnji teden po pošti preje-
la Mojca Megušar, Kalanova
14, Medvode. Podjetje Weitna-
uer iz Ljubljane , ki je eksklu-
zivni in generalni zastopnik
za mnoge eminentne parfum-
ske hiše, je tudi tokrat podari-
lo prestižno dišavo, namenje-
no predvsem mladim obeh
spolov. To je toaletna vodica
Paco Rabanne, ki jo je po pošti
že prejela Suzana Čretnik iz
Celja. Prvo nagrado - darilni
bon v vrednosti 5.000 Sit je
podjetje z metražnimi tkani-
nami Papillon iz Celja podarilo
Branki Cilenšek iz Braslovč,
ki si bo lahko v njihovi trgovi-
ni na Gosposki l/a med zares
pestro in modno ponudbo me-
trskega blaga izbrala material
za svoje novo jesensko/zim-
sko oblačilo.
»Drobižek« v modni jeseni
Za prijazen namig pri izbi-
ri nove otroške garderobe,
morda le nekaj utrinkov iz
najnovejših smernic letošnje
jesenske mode.
Modi je postalo dolgočasno
večno oklepanje že preverjenih
otroških barv, zato je tokrat pri-
pravila radikalno novost. V os-
predje je postavila črno barvo,
dodala pa ji je ostre, čiste barve
na čelu z modro, rdečo, belo in
rumeno. Tisto »nekaj vmes« je
ne zanima več, smeli pa so tudi
novi, simetrično vzorčki.
Kroji so široki, preveliki,
ali pa kratki in oprijeti, kot
pri modi za odrasle v stilu
70. let. Ob udobnih hlačah-
hlamudračah so obvezne ži-
vopisane naramnice, ki se
zapenjajo z duhoviti sponka-
mi.
Ležerne srajčke kukajo iz-
pod kratkih telovnikov, lah-
ko tudi prešitih kot vetrov-
ke, poleg bombaža pa je mo-
da tolerantna tudi do sinte-
tičnih in plastičnih materia-
lov.
Anketno nagradno vprašanje septembra:
KATERO NOVOMODNO JESENSKO OBLAČILO BI SI NAJ-
RAJE KUPILI?
a) Pleten plašč ali maxi jopico;
b) Tajliran tvidast kostim;
c) Po vojaško ukrojen hlačni kostim;
d) Srajčno obleko aU pisano-črtast pulover.
RECEPTITETE
KATARINE
Moules marimiere
Sveže užitne klapavice zelo
dobro skrtačimo in položimo
v kotlič z zelo malo vrele teko-
čine - pol vode, pol belega
vina. Kuhamo jih pokrite in jih
medtem večkrat potresemo,
dokler se školjke ne odpro;
nato jih odcedimo na cedilu in
izluščimo meso odprtih klapa-
vic iz lupin.
Medtem smo iz masla in
moke pripravili belo omako;
zdaj jo zalijemo z odcedkom
od klapavic, precej enim slcozi
čisto cedilo in jo zelo dobro
prekuhamo. Dolijemo nekaj
belega vina, začinimo s soljo
in poprom, pokapamo z limo-
ninim sokom in vtepemo ru-
menjak. Nato damo v omako
meso in na drobno sesekljan
peteršilj in pustimo, da se pre-
poji - ne sme pa zavreti.
Pečeno jagnjecje
stegno s prilogama
Lepo, mlado jagnjecje steg-
no na debelem koncu nekoli-
ko zarežemo in zataknemo
vanj strok česna.
V ponvi prelijemo stegno z
močno porjavelim maslom, ga
na štedilniku dobro opečemo
z vseh strani in šele potem
posolimo in popopramo. Nato
ga postavimo v pečico in ga
pri neprestani dobri vročini
med nenehnim polivanjem do
konca spečemo. Svež stročji
fižol očistimo in ga v malo
vode do mehkega skuhamo.
Če uporabimo konzervo, stre-
semo fižol na cedilo in ga pod
tekočo mrzlo vodo dobro pre-
peremo, nato pa prelijemo z
vrelo vodo. Tako izgubi ves
okus po konzervi. Čisto odce-
jeni fižol stresemo v stopljeno
maslo in pregrejemo. Preden
ga damo na mizo, ga osolimo
z drobno soljo.
Kuhan slan krompir pretla-
čimo, dodamo jajca in zamesi-
mo rahlo testo; začinimo ga s
trohico muškatnega oreščka.
Iz krompirjevega testa obliku-
jemo majhne kroglice in jih
ocvremo v zelo vroči maščobi,
dokler se ne napno in zlato
porjavijo.
Sadje v
karamelnem
sladkorju
Sladkorno sipo v kožici toli-
ko časa mešamo, da se raztopi
in dobi svetlo rumeno barvo.
Prelijemo z vodo in mešamo,
dokler dobro ne prevre.
Olupljene, na štiri kose zre-
zane breskve in hruške ter
sveže gozdne jagode damo v
karamel in jih dušimo do
mehkega. Ohlajeni kompot
nadevamo v steklene skodeli-
ce, ga okrasimo s kupčki slad-
ke smetane in potresemo s
sesekljanimi mandeljni.
VEDEŽEVALEC DENI!
Šifra: Marija
Težave, ki jih je imel vaš
mož z zdravjem, se počasi
urejajo. V bodoče naj pazi na
noge, srce ter pljuča. V vaši
službi pa vidim spremembo še^
do konca tega leta, pa nič ne
skrbite, ker bo to za vas zače-
tek srečnega obdobja.
šifra: Skrbi
Vidim, da bodo sedanje skr-
bi zaradi vašega sina kaj hitro
minile. Sin je sedaj v dokaj
težkem obdobju in se nekako
ne zna vklopiti v okolico.
Predvidevam, da je še v šoli.
No, tudi to bo dokaj uspešno
opravil. Potrebuje vzpodbudo
z vaše strani.
šifra: Čričeli
Skrbi, ki jih imate, so precej
povezane tudi z zdravjem, za-
to pazite na živce, želodec in
noge. Zadeva na sodišču se
zna še malo zavleči, toda v
roku enega leta se bo to uredi-
lo. Če je ta zadeva povezana z
denarjem, nikar ne pričakujte
vse vsote, ker bo dobiček
manjši, kot si vi želite.
Tudi selitev vidim, kam, pa
vam ne morem povedati, toda
vsekakor boste šli tja, kamor
vas vleče srce. Pazite na odno-
se s sosedi!
Šifra: Love 96
Mlada si še in precej dela bo
potrebnega, da boš končala
šolo ter se izučila za poklic, ki
te veseli. Glede tega ne vidim
kakšnih   večjih   problemov.
Glede fanta, po katereir
šujete, pa vidim le neke
teljstvo, ki lahko šele s (
preide v kaj več. Pa sreč
Šifra: Radovec
Najprej vam moram p(
ti, da ste postavili kar |
splošno vprašanje, zato <
rate sami opredeliti, k
tančno vas zanima, ke
omejen s prostorom in r
rem na dolgo razlagati, \
čaka sreča. Preiti boste i
torej na konkretna vpraj
Šifra: Lev
Sprememba, ki je n
zaradi vaše selitve, je ki
cej vplivala na vas in \
očeta, tako da sta bil,
malo prizadeta, čeprav <
dela, da se bo to zgodili
vaš oče se bo počasi pi
na to, predlagam pa va
ga čimvečkrat obiščete
tudi povabite na vaš don
Šifra: Optimisi
Zdravje vafn bo še
časa dobro služilo, nikai
ne zanemarite, kar se
hitro kaj zgodi. Pred
vam, da ste veliko v nara
začnete jesti zdravo in n
te čimveč zase. Resnici
vidim kaj pretresljivo h
na tem področju. Saj s
pravi optimist. Le tako i
in vse bo še dobro.
INFORMACIJE
35
36
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INIORMACIJE
45
46
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
47
48
RUMENA STRAN
TRAČ - niče
Županov rafl/
Na žalskem mllyju. se je v vlogi štarterja preizkusil sam
presvetli župan Milan Dobnik. Tudi njegov rally se ho vsak čas
začel. Za volitve v državni zbor, če ga le ne bo prej odneslo s ceste
za prvim ovinkom.
Domovine ne
poznajo
Ljubljančani gotovo boljše
poznajo Kanarske otoke kot last-
no državo. Njihova mestna dele-
gacija je prišla v soboto v občino
Kozje uro prezgodaj, saj so misli-
li, da je Podsreda skoraj na kon-
cu sveta. Izkazalo se je, da je
bila rana ura vseeno koristna,
saj so lahko spoznali še več koz-
janskih krajev, domovine. Pri
tem se je mogoče vprašati, kako
jim je nekoč uspelo prelisičiti
učitelje in profesorje zemljepisa.
STRANKA ŠALJIVCEV
Jerica Ažman iz Paske vasi 26 a. Šmartno
je poslala kupon in bila izžrebana, Ciril
Vasovalec iz Celja pa je dobil največ glasov
za šalo, ki nam jo je zaupal. Oba bosta
povabljena na veseli izlet zadnjo soboto v
mesecu septembru.
Tisti, ki ste tudi bili izžrebani pričakujte
vabilo v naslednjih dneh, ostalim pa še vedno
ostaja upanje, če se nam bodo seveda oglasili.
ŠALA TEDNA
Angel varuft
Lojza bi zadnjič skoraj kap, ko je šel mimo
sosedov, kjer so popravljali dimnik. Tik mi-
mo glave mu je priletela opeka. Zidar se mu
nasmeje in reče:
»Vidiš, sem te pa le obvaroval nesreče!«
»Res, kdo si pa ti.«
»Kdo? Angel varuh.« se hihita zidar z odra.
Lojz pa začudeno reče: »Angel varuh? Kje si
pa takrat bil, ko sem se ženil?«
M
Lahko bi zasfužifa
Sosedova Špela se izpove svojih grehov. Žup-
nik jo posluša, nato pa resno pokara: »Ali veš,
kaj bi ti s svojimi grehi zasluzila?«
»Vem, vem, pa saj tega ne delam zaradi
denarja.«
Časi se spreminfajo
žena se stisne k Slavcu in mu očita: »Nič več
nisi nežen z mano. Pred poroko je bilo vse
drugače.«
Slave pa ji odvrne: »Ali si že videla koga, ki bi
tekel za avtobusom, če v njem že sedi?«
Politik bo
Prvorojenca ima v navzočnosti obeh staršev
na rokah stari oče, pa pravi mamica: »Oh
kako je lep, gotovo bo filmski igralec«
»Po mojem bo menedžer, poglej, kako pa-
metno gleda,« pravi očka.
»Jaz pa pravim, da bo politik,« pravi stari
oče.
»Poglejta, v oči me gleda, smeje se mi in
serje.«
Svak
Moj svak je naslikal morskega psa tako
naravno, da ga je v morju ugriznil.
To še ni nič kolega. Moj oče je napravil
strašilo v koruzi tako strašno, da so vrane
koruzo prinesle nazaj.
Fotografifa za potni list
Lojz je srečal Slavca, ki je »garal«.
»Lojz, koplješ jamo?«
»Ja, veš se bom slikal za potni list in potrebu-
jem sliko do pasu?«
»Tako? Kaj pa druga jama?«
»Kaj ne veš, daje potrebno imeti za potni list
dve fotografiji.
Pokofnik
župnik sreča ženo, ki je pred letom izgubila
moža. Mimogrede jo vpraša, če je zanj naročila
kakšno mašo.
»Mislim, da je ni treba. Če je v nebesih, je ne
potrebuje, če je v peklu, mu ne bi nič pomagalo,
vice pa bo moj Pepi že prestal, saj je bil zmeraj
vajen trpeti.«
Pametna punika
Julka je bila v drugem letniku fakultete,
vendar se je zgodilo, daje rodila punčko. Nekaj
dni po porodu pride na obisk babica.
»Čuj, ali misliš, da bo tudi punčka tako
pametna kot si ti?«
»Upam, saj je hodila 9 mesecev na fakulteto.
Morski psi
Trije morski psi se srečajo po turistični sezoni
in se pogovarjajo, kaj se je komu zgodilo. Prvi
pravi: »Letos je bilo zelo slabo, pojedel sem le
enega suhca in sem dobil oblogo v želodcu.«
Drugi je potožil: Jaz sem pa pojedel tako debele-
ga, da imam trikrat povišan holesterol« Tretji
pravi: »To ni nič, jaz sem pa pojedel verjetno
policaja, je imel tako prazno glavo, da se tri dni
nisem mogel potopiti.«
Šale so prispevali: Janko Požek iz Grobelne-
ga, Ivan Leben-Slavc iz Celja, Alojz Krašek iz
Laškega, Zdenka Hofman iz Polzele,, Martina
Žužek iz Dobrne, Jasmina Simler iz Celja in
nepodpisani avtor zadnje šale.
Mozinki peep
sbow
Celjski Peep show ima v Sa-
vinjskem gaju hudo konkuren-
co. Rožice sicer niso niti »zgo-
raj brez«, niti ukrajinskega iz-
vora, se pa obiskovalci ob nji-
hovem ogledu vsaj zabavajo.
Morilec v Rogatcu?
Na osrednji občinski slove-
snosti v Rogatcu je imel glavno
besedo predsednik Heraldice
Slovenice, Valt Jurečič. Grbo-
slovnega strokovnjaka so zara-
di umora graščakinje v Gracar-
jevem turnu obsodili na 15 let
zapora (do leta 1999), lani pa
pomilostili. Jurečič krivdo za-
nika ter napoveduje obnovo
postopka. V občini Šentjernej,
kjer je razvpiti grad, se občin-
ski svetniki zaradi Jurečičeve-
ga občinskega grba hudo raz-
burjajo, v Rogatcu pa so dali
prednost stroki.
Gorenjska škrfosf
Ljubljančani in Kozjanci, ki
so se pobratili, so rmjprej slove-
sno prijateljevali v rdeči dvora-
ni ljubljanskega magistrata.
Tam jim je župan dr. Dimitrij
Rupel podaril kozarec s pre-
stolničnim grbom. Tone Zako-
šek iz občine Kozje pa je Ljub-
ljančanom prinesel Dekorjevo
kristalno vazo z obema (!) gr-
boma ter pleteno košaro z dr-
nulovcem in drnulami, s koz-
jim sirom, suhim sadjem in
ajdovim parjekom. Gorenjska
škrtost?
Informacije z
zamudo
Telekomovci očitno prehite-
vajo sami sebe. Stare telefon-
ske številke menjujejo tako hi-
tro, da zanje ne vedo niti na
informacijah in posredujejo
stare številke. Še sreča, da se
ponekod oglasijo avtomatski
odzivniki, ki ti povedo, kam
klicati po novem.
ZANIMIVOSTI
Koreniek išče korenko
Tudi koren na sliki ima svoj faktor, bi lahko rekli, mi pa s<
izmislili, da išče svojo partnerico. V resnici pa gre seveda
igro narave, ki je ta koren tako posrečeno opremila. Ko\
zrasel pri Nabržnikovih na Polzeli, rm ogled pa ga je pc
nairnlajši, sedemletni Doininik Vačun. T. TA\
Buce so pocfiiffCffe
Letošnje deževno vreme je najbrž pripomoglo, da so pri Zt
vih na Vrhu rmd Laškim podivjale buče. Kot pravi Franc Br
takšnih še niso imeli nikoli, pa čeprav si seme vedno prte
doma. Več kot trideset največjih so zložili pred hišo zo
objektiv. Med njimi je buča rekorderka, težka 48 kilogro
dolga je skoraj meteruiširoka 62 cm. VLADO MA