SKUPSCINSKI za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Št. 13 letnik XXII. cena 10 din Novo mesto, 28. junija 1985 ---------------------------------------------------- OBČINA ČRNOMELJ 236. Sklep o povišanju cene stanarin in najemnin OBČINA METLIKA 237. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka za sofinanciranje skupnih družbenih potreb v občini Metlika, kije bil 2.6. 1985 238. Odlok o uvedbi občinskega samoprispevka v občini Metlika za sofinanciranje skupnih družbenih potreb 239. Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka na območju mestnih gmajn in lok v k.o. Metlika in k.o. Lokvica 240. Sklep o povišanju cen komunalnih storitev, stanarin in najemnin NOVO MESTO 241. Sklep o višini zneska za združevanje za razvoj krajevne telefonije oziroma izgradnje telefonskih priključkov v letu 1985 242. Odlok o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto 243. Odlok o komunalnih taksah v občini Novo mesto 244. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti *\ Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Romsko naselje v Žabjaku Odlok o spremembi odloka o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov občine Novo mesto Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper Mercator — KIT Kmetijska zadruga Krka Novo mesto, TZO Suha krajina Žužemberk 248. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Mokro polje v delu k.o. Gradišče in k.o. Polhovica OBČINA RIBNICA 249. Odlok o uskladitvi zazidalnih načrtov in urbanističnega reda s prostorskim delom družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1981 — 1985 250. Dodatek k odredbi o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica (SDL 12-235/85) OBČINA TREBNJE 251. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Knežja vas VSEBINA 245. 246. 247. Občina Črnomelj ——-----------------------------4.____________________________ 236. Na podlagi 32. člena Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Ur. I. SFRJ, št. 64/84), v skladu s 1. in 2. členom dogovora o izhodiščih za določanje stanarin, komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 ter aneksom k dogovoru, je izvršni svet občine Črnomelj na seji dne 20. 6. 1985 sprejel sledeči SKLEP Cene stanarin in najemnin v občini Črnomelj se povišajo za 39%, uveljavijo pa se s 1. 7. 1985. Številka: 38-1/85 Datum: 20. 6. 1985 Predsednik izvršnega sveta SO Črnomelj JOŽE MRZLJAK, dipl. oec. 1. r. Občina Metlika 237. Volilna komisija občine Metlika daje na podlagi 6. in 12. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) POROČILO O IZIDU REFERENDUMA ZA UVEDBO OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINACNIRANJE SKUPNIH DRUŽBENIH POTREB V OBČINI METLIKA, KI JF. BIL DNE 2. 6. 1985 I. Referendum je razpisala skupščina občine Metlika s sklepom o razpisu referenduma (SDL. št. 10/85) za sofinanciranje skupnih družbenih potreb v občini Metlika. Referendum je bil dne 2. 6. 1985. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek /a uvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom m da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na i/id glasovanja. 2. Izid glasovanja na referendumu je bil naslednji: — v glasovalnih imenikih je bilo vpisanih skupaj 5.518 glasovalnih upravičencev, — med temi ni glasovalo, ker so na delu v tujini oz. služijo vojaški rok v JLA, ter se zato ne upoštevajo pri ugotavljanju izida glasovanja, 150 glasovalnih upravičencev, —• pri ugotavljanju glasovalnih izidov se torej upošteva po glasovalnih imenikih 5.368 glasovalnih upravičencev, — s potrdili je glasovalo 31 glasovalnih upravičencev, — za glasovalni izid se upošteva skupaj 5.399 glasovalnih upravičencev. Skupaj je na referendumu glasovalo 4.976 ali 92,17% glasovalnih upravičencev, od tega: — za uvedbo občinskega samoprispevka 3.639 ali 67,40 glasovalnih upravičencev, — proti uvedbi občinskega samoprispevka 1.225 ali 22.69% glasovalnih upravičencev, — neveljavnih glasovnic je bilo 112 ali 2,07%. 3. Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je večina glasovalnih upravičencev glasovala za uvedbo občinskega samoprispevka in je bila tako odločitev po uvedbi občinskega samoprispevka sprejeta. Tako ima skupščina občine Metlika v smislu 21. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja in 2. člena Zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem odloka o uvedbi samoprispevka. Metlika, 2. 6. 1985 Občinska volilna komisija Tajnik: IVAN ŠKOF. I.r. Predsednik: FRANCI PAVLINIČ. 1. r. ČLANI: JOŽE DOŠEN, I. r. IVAN ŠTRAVS, I.r ERNST SCHAUER, 1. r. 238. Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS. št. 3/73 in 18/83) ter 245. člena Statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji družbenopolitičnega zbora 25. 6. 1985 in seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 26. 6. 1985 sprejela ODLOK O UVEDBI OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA V OBČINI METLIKA ZA SOFINANCIRANJE SKUPNIH DRUŽBENIH POTREB L člen Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 2. 6. 1985 se v občini Metlika uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje gradnje objektov skupnega družbenega pomena. 2. člen Samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje petih let in sicer od 1. 7. 1985 do 30. 6. 1990. Stopnje in zavezanci: 1. Samoprispevek plačujejo delavci v združenem delu in delavci, ki združujejo delo pri občanih, ki samostojno z osebnim delom opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, po stopnji 2% r\eto osebnih dohodkov; 2. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost s sredstvi, ki so v lasti občanov, po stopnji 3% od neto osebnih dohodkov; 3. Kmetje in drugi občani, ki so zavezanci za plačilo davka iz kmetijske dejavnosti in se jim ne ugotavlja dohodek, razen tistih, ki so oproščeni plačevanja davka iz kmetijske dejavnosti oziroma katerim katastrski dohodek ne presega 2.050 din, po stopnji 3% od osnove katastrskega dohodka; 4. Upokojenci starostnih družinskih in invalidskih pokojnin po stopnji 2%. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, plačujejo prispevek za vsak vir dohodka posebej. Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo prijavljeno prebivališče v občini Metlika. 3. člen Samoprispevek se ne plačuje od: — prejemkov socialno varstvene pomoči — invalidnin — pokojnin z varstvenim dodatkom — štipendij učencev in študentov — nagrad, ki jih prejemajo učenci in študenti na proizvodnem delu oz. praksi. Samoprispevek se tudi na plačuje od regresa za letni dopust in od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 4. člen Samoprispevek zavezancev iz 1. in 4. točke 2. člena tega odloka obračunavajo in vplačujejo izplačevalci osebnih dohodkov, nadomestil osebnih dohodkov in pokojnin. Samoprispevek zavezancev iz 2. in 3. točke 2. člena tega odloka obračunava in vplačuje Uprava za družbene prihodke skupščine občine Metlika. 5. člen Sredstva, zbrana iz samoprispevka, se nakazujejo na zbirni račun št. 52130-847-033-822 — krajevni samoprispevek skupščine občine Metlika. Zbrana sredstva iz občinskega samoprispevka se razporedijo: — 80% sredstev se nameni za sofinanciranje gradnje objektov skupnega družbenega pomena, — 20% sredstev se nameni za sofinanciranje del iz programa krajevnih skupnosti. 6. člen Pravilnost obračunavanja in nakazovanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnih dohodkov iz 1. in 4. točke 2. člena tega odloka spremlja Služba družbenega knjigovodstva, iz 2. in 3. točke 2. člena pa obračunava in vplačuje Uprava za družbene prihodke občine Metlika. 7. člen Izvršni svet skupščine občine Metlika letno poroča skupščini občine o uresničevanju zbiranja in uporabe sredstev zbranih iz samoprispevka. 8. člen Ta odlok začne veljati 1. 7. 1985. Številka: 014-1/85 Datum: 26. 6. 1985 Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž. I.r. 239. Na podlagi 101. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/79 in 11/81) in 245. člena Statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 6. 1985 sprejela ODLOK O UVEDBI AGROMELIORACIJSKEGA POSTOPKA NA OBMOČJU MESTNIH GMAJN IN LOK V K.O. METLIKA IN LOKVICA I. člen S tem odlokom se uvedejo agromelioracijski postopki na kmetijskih zemljiščih v delu k.o. Metlika in k.o. Lokvica na površini 180 ha. 2. člen Zemljišča na agromelioracijskem območju so s prostorskim delom družbenega plana občine Metlika trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. 3. člen Agromelioracijsko območje iz 1. člena tega odloka je grafično prikazano v katastrskih preglednih kartah v merilu 1:5000 ter poimensko v odločbi o uvedbi agromelioracijskega postopka na območju Mestnih gmajn in Lok. Katastrske pregledne karte in odločba o uvedbi agromelioracijskega postopka so na vpogled v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti občine Metlika, v Kmetijski zadrugi Metlika in pri referentu za kmetijstvo občine Metlika. 4. člen Agromelioracija obsega odstranjevanje grmovja, urejanje poti, izravnavo terena in delno regulacijo Sušice. Poleg teh del bodo izvedena tudi agromelioracijska dela (gnojenje, apnenje) po navodilih pedološke raziskave, ki jo je posebej za to območje izdelala Biotehnična fakulteta Ljubljana. Agromelioracija je tudi v skladu z družbenim planom občine Metlika za obdobje 1981—1985. 5. člen Agromelioracija se bo izvajala v eni etapi: istočasno na celem območju. Vsa dela, razen gnojenja na agromelioracijskem območju, bodo zaključena do decembra 1986. 6. člen Investitor del za izvedbo agromelioracije je KZ Metlika, TZO Kooperacija. Investitor zagotovi sredstva od Zveze vodnih skupnosti SR Slovenije, Zveze KZS SR Slovenije, 80% predračunske vrednosti nepovratno, 20% pa je lastna udeležba lastnikov zemljišč. 7. člen Lastniki in uporabniki zemljišč so dolžni na agromelioracijskem območju posekati in odstraniti grmovje ter opraviti ročna fizična dela. Rok za izvedbo posameznih del po prejšnjem odstavku določi investitor v programu. Če lastnik oz. uporabnik kmetijskega zemljišča ne izvede posebnih agromelioracijskih del, odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v skladu s 109. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih, izvedbo potrebnih ukrepov na stroške tega lastnika oz. uporabnika kmetijskega zemljišča. 8. člen Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih agromelioracijah. Za racionalno opravljanje agromelioracijskih del in organizacijo kmetijske pridelave na agromelioracijskem območju lastniki zemljišč lahko ustanovijo melioracijsko skupnost. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejme kmetijska pospeševalna služba investitorja ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so pri rabi zemljišč vezani na določbe sprejetega proizvodnega programa, ne glede na to, ali so sklenili pogodbe o trajnem proizvodnem sodelovanju. Določbe iz 3. in 4. odstavka 18. člena zakona o kmetijskih zemljiščih se smiselno uporabljajo zoper lastnika oz. uporabnika zemljišča, ki se ne bi ravnal pri obdelovanju zemljišč po določbah zakona. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 462-2/85 Datum: 26. 6.1985 Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž., I. r. 240. Na podlagi 1. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985, je izvršni svet skupščine občine Metlika na seji dne 19. junija 1985 sprejel SKLEP o povišanju cen komunalnih storitev, stanarin in najemnin v občini Metlika 1. Cena za vodo iz javnih vodovodov znaša: — gospodinjstvo 35,00 din/m’ — ostali porabniki 45,00 din/m’ 2. Cena odvajanja odplak: — gospodinjstvo 14.30 din/m' — ostali porabniki |5,40 din/m’ 3. Cena za odvoz in deponiranje odpadkov znaša: - smetarina po prebivalcu 61,75 din - smetarina po smetnjaku 41,00 din - odvoz kontejnerjev 1.700,00 din 4. Cene stanarin in najemnin v občini Metlika se povišajo za 25%. Cene, določene s tem sklepom, začno veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporabljajo pa se od 1. 7. 1985 dalje. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati odredba o cenah vodarine, odvajanju odplak, smetarine, stanarin in najemnin v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/85). Štev.: 38-1/85 Datum: 19. 6. 1985 Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Metlika MILAN VAJDA Občina Novo mesto 241. Na podlagi 18. člena Statuta OSIS za ptt promet Novo mesto je skupščina OSIS za ptt promet Novo mesto na 4. seji dne 25. 6. 1985 sprejela sledeči SKLEP 1. Znesek združevanja po osnovi 30% vrednosti izgradnje posameznega novega telefonskega naročnika, ki ga zagotavljajo uporabniki ptt storitev zaradi zagotovitve predvsem hitrejšega razvoja krajevne telefonije oziroma izgradnje telefonskih priključkov v letu 1985 znaša 40.000 din. 2. Sklep začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Predsednik skupščine JANEZ POŽAR I. r.L 242. f Na podlagi 60. člena Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 3. in 5. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. 6. 1985 sprejela \ ODJ*0K O ZAŠČITI VODNIH VIROV NA OBMOČJU OBČINE NOVO MESTO I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen 3. člen Varstveni pasovi za zavarovanje vodnih virov so naslednji: 1. ožji varstveni pas — območje s strogim režimom zavarovanja, 2. širši varstveni pas — območje s sanitarnim režimom zavarovanja, 3. vplivni varstveni pas — območje z blagim režimom zavarovanja. Obseg varstvenih pasov vseh zajetij pitne vode je določen v grafičnih prilogah -1 : 5000 in 1 : 2880 ter z opisom meja, ki je priloga tega odloka. Karte in opis meja so na vpogled na sedežu KS. 4. člen Za vsak poseg v varstveni pas vodnih virov, ki bi lahko vplival na spremembo lastnosti vodnega vira, je potrebno poleg predpisanih soglasij tudi soglasje DO Komunale, ki mora biti izdano v roku 30 dni. II. VARSTVENI PASOVI I. OŽJI VARSTVENI PAS 5. člen V ožjem varstvenem pasu ni dovoljen nikakršen poseg v prostor. Površine so namenjene izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo in z njimi upravlja upravljalec javnega vodovoda. Ožji varstveni pas predstavlja območje s strogim režimom zavarovanja, za katerega veljajo naslednje določbe: 1. meje ožjega varstvenega pasu je potrebno označiti z vidnimi opozorilnimi tablami, 2. ožji varstveni pas ali njegov del je potrebno ograditi v skladu z opredelitvami hidrogeoloških raziskav z varnostno ograjo višine najmanj 1,80 m, 3. področje ožjega zaščitnega pasu je potrebno zasaditi z gostim samoniklim drevjem, v kolikor že ni zasajeno druge vrste drevje, 4. prepovedana je gradnja novih objektov, z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu, 5. prepovedano je vsako gnojenje in uporaba vseh sredstev za zaščito rastlin in zatiranje živalskih škodljivcev, 6. prepovedan je promet in skladiščenje vseh naftnih derivatov ter drugih nevarnih in škodljivih snovi, razen za pogon agregatov črpališča, 7. prepovedano je odpiranje in izkoriščanje kamnolomov in peskokopov, 8. gradnja cest, z izjemo dovoznih cest za potrebe vodovoda, je prepovedana, 9. prepovedano je izvajanje vsakih minerskih del, j 10. gradnja kanalizacije preko območja ožjega varstvenega pasu načeloma ni I dovoljena, v primeru, da je nujna, mora biti položena v dodatne zaščitne cevi. Greznica mora biti vodotesna, prekatna in brez iztoka ter se mora redno ‘—^ prazniti. Način odvoza odpadnih voda se določi s sanacijskim programom, II. prepovedano je odlaganje odpadkov. 2. ŠIRŠI VARSTVENI PAS 6. člen S tem odlokom se določajo varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje vodnih virov pred onesnaževanjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode na območju občine Novo mesto. 2. člen Zavarujejo se naslednji vodni viri, ki se izkoriščajo za pitno vodo: — Jezero v Družinski vasi — Težka voda pri Stopičah — Bendje pri Brusnicah — Okno nad Žalovičami — Orehovje nad Žalovičami — Sompot nad Gabrjem — Koti nad Gabrjem — Martinc nad Gabrjem — Smerkečka nad Jugorjem — Zaribjek pri Orehovici — Bikovec pri Vrhpolju — izviri Peteršiljke — izviri Pendirjevke — Markov izvir nad Javorovico — izviri Malega Tisovca nad Javorovico — Drča pri Pleterjih — Škrluje pri Pleterjih — Ščetar pri Škocjanu — Radešca v Podturnu — Devetak v Straži — Zaveteršca pri Šmarjeti — Rabzelj pri Gor. Dolah Vodni viri Obrh pri Podturnu, Tominčev studenec pri Dvoru in izviri Kobile gorvodno od vasi Mihovo se še ne izkoriščajo za pitno vodo, vendar so kot perspektivni viri zaščiteni, čeprav še nimajo določenih varstvenih pasov. Ukrepe za zavarovanje teh vddnih virov se predvidi v planih Območne vodne skupnosti. V širšem varstvenem pasu s sanitarnim režimom se zavaruje vodozbirno območje in zanj veljajo naslednje določbe: 1. na vseh cestah in poteh ob vstopu v širši varstveni pas se postavijo vidne opozorilne table, 2. prepovedana je uporaba vseh sredstev za zaščito rastlin in zatiranje živalskih škodljivcev, 3. gozdarstvo in kmetijstvo sta dovoljeni dejavnosti z omejitvami, določenimi v tem členu, 4. dovoljena je gradnja manjših novih in adaptacija gospodarskih stavb, ki izboljšujejo obstoječe higienske razmere; športni prostori in kopališča brez sanitarij niso dovoljeni, 5. promet in skladiščenje vseh naftnih derivatov ter drugih nevarnih in škodljivih snovi ne sme presegati lokalnih potreb. Skladišča nevarnih in škodljivih snovi (kot n.pr.: naftni derivati, ipd.) morajo biti zgrajena nadzemno, 6. prepovedana je gradnja novih pokopališč, 7. javna kanalizacija mora biti izvedena vodotesno in speljana izven širšega varstvenega pasu. Prepovedana je gradnja ponikovalnic za odpadne vode. Dovoljena je le gradnja vodotesnih prekatnih greznic brez pretoka v poniko-valnico, obstoječe pa se morajo ustrezno sanirati. Način odvoza odpadnih voda iz greznic se določi s sanacijskim programom, 8. čistilne naprave za odpadne vode morajo biti locirane izven ožjega in širšega varstvenega pasu, 9. prepovedano je odlaganje odpadkov, 10. vsa obstoječa gnojišča je potrebno sanirati v skladu s strokovnimi navodili o urejanju gnojišč, kar je treba upoštevati tudi pri gradnji novih gnojišč. 3. VPLIVNI VARSTVENI PAS 7. člen Za' vplivni varstveni pas. ki zajema prispevno območje vodnega vira, veljajo naslednje določbe: L gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov je dovoljena pod pogojem, da je urejeno odvajanje odplak in odpadnih voda v nepropustne prekatne greznice z rednim odvažanjem oziroma v kanalizacijsko omrežje, ki odvaja odpadne vode izven vplivnega pasu, 2. prepovedana je gradnja nove industrije in obrti oz. tistih obratov, ki porabi veliko naftnih derivatov in energetskih obratov na pogon z naftnimi derivati, 3. gozdarstvo in kmetijstvo sta dovoljeni dejavnosti z omejitvami, določenimi v tem členu. 4. gradnja naftovoda ni dovoljena, 5. dovoljen je le lokalni promet z nevarnimi in škodljivimi snovmi oz. naftnimi derivati. Za lokalni promet oz. dovoz naftnih derivatov je omenjena hitrost na 40 km/h, 6. prepovedana je uporaba vseh sredstev za zaščito rastlin in zatiranje živalskih škodljivcev, 7. prepovedano je odlaganje odpadkov, 8. vsa potrebna gnojišča je potrebno sanirati v skladu s strokovnimi navodili o urejanju gnojišč, kar je treba upoštevati tudi pri gradnji novih gnojišč. III. KAZENSKE DOLOČBE 8. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 60.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju: — z določili 5. člena tega odloka, — z določili 6. člena tega odloka, — z določili 7. člena tega odloka, — z določili 10. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 15.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe za storjene prekrške iz tega člena. Z denarno kaznijo od 500 do 15.000 din se kaznuje posameznik za storjene prekrške iz tega člena. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 9. člen DO Komunala mora v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izdelati sanacijski program za izvedbo zaščite vodnih virov v skladu s tem odlokom in ga predložiti v potrditev Samoupravni komunalni skupnosti in izvršnemu svetu. 10. člen Obstoječe dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi izvajalci urediti po določilih tega odloka. Lastniki oz. upravljalci objektov in zemljišč morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka, v ožjem varstvenem pasu v roku dveh let, v širšem varstvenem pasu v treh letih, v vplivnem varstvenem pasu pa v petih letih po uveljavitvi tega odloka. 11. člen Lastniki kmetijskih zemljišč v varstvenih pasovih, kjer se omejuje izkoriščanje zemljišč, so v skladu z določili odloka o davkih občanov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 8/85) upravičeni do davčne olajšave oziroma do pravične odškodnine v skladu z zakonskimi predpisi. 12. člen Postopki za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenih območjih pasov, začeti pred sprejetjem tega odloka, se nadaljujejo pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo zahteva režim pasu, v katerem se nahaja lokacija. 13. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 354-02-2/84 Datum: 27. 6. 1985 PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO UROŠ DULAR, l.r. 243. Na podlagi I. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 26. junija 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1985 sprejela ODLOK o komunalnih taksah v občini Novo mesto 1. člen S tem odlokom se predpišejo vrste komunalnih taks na območju občine Novo mesto. 2. člen Predpišejo se naslednje komunalne takse: L za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori, 2. za začasno prebivanje v turističnih krajih ali kampih (turistična taksa), 3. za uporabo prostora za parkiranje motornih vozil in njihovih priklopnikov na mestih, za katera to določi občinska skupščina in na katerih je organizirano čuvanje teh vozil. 4. za uporabo javnega prostora (trgov, cestišč, ipd.) za parkiranje in druge začasne namene (gradbišča, cirkus in druge podobne javne prireditve), 5. za uporabo trgov in drugih javnih površin, razen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in zabavnih prireditev za gospodarske namene, 6. za uporabo glasbenih avtomatov in drugih igralnih sredstev v javnih lokalih, 7. za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni na javnih mestih, 8. za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe oziroma se predstavlja dejavnost. Višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete oziroma storitve in taksne oprostitve so določene v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka. Poleg oprostitev in taksne tarife tega odloka lahko izvršni svet v primerih širšega družbenega interesa oprosti posamezne taksne zavezance plačila komunalne takse. 3. člen Taksni zavezanci so organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oz. skupnosti, posamezniki, ki opravljajo samostojno dejavnost ter občani, ki uporabljajo predmete in storitve, za katere so uvedene komunalne takse. 4. člen Komunalne takse plačujejo taksni zavezanci na podlagi izdane odločbe pristojnega občinskega upravnega organa, ki izda dovoljenje za uporabo, razen v primerih, kjer je v taksni tarifi drugače določeno. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena je lahko v taksni tarifi določeno, da so obračun, pobiranje in odvod pobrane takse dolžni zagotoviti organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije oz. skupnosti, posamezniki pri opravljanju samostojne dejavnosti ali občani, ki niso taksni zavezanci po tem odloku. 5. člen Taksni zavezanec praviloma plača komunalno takso pred izdajo dovoljenja za uporabo predmetov oz. storitev, od katerih se plača komunalna taksa. Plačilo komunalne takse je pogoj za izdajo tega dovoljenja. Taksni zavezanec mora občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za družbene prihodke, v 15 dneh od uveljavitve tega odloka oz. od pričetka uporabe predmetov ali storitev, za katere je predpisana komunalna taksa, prijaviti nastanek taksne obveznosti, če ni v taksni tarifi drugače določeno in če se za uporabo ne izda posebnega dovoljenja. Prijava mora vsebovati podatke o zavezancu ter vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za določitev višine komunalne takse. 6. člen Prisilna izterjava komunalnih taks od občanov se opravlja po predpisih o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov, od zavezancev družbenega sektorja pa se opravlja po splošnih predpisih o opravljanju izvršbe * * občine ČRNOMELJ, KRŠKO. METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnice in Trebnje izdaja Dl C, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto. Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan. Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 250 din, izvod v prosti prodaji stane 10 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list. 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št. 421-1/72 od 15.11.1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek odprometa proizvgdov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto. J