OIullo kaietake trme. - Cena ?S Din ia cel« let«. — Za raeienstTe 60 Dta. — Pes*- metna Številki 1 IMn. — V inseratnem del« mka drobna rrstira ali nje proeter 10 Din. litiaia Tnak« »red« ob 6 rjntr.il. — Spisi in depta naj se poStUaj« CreditUtra ,,D«uio(juba", narečnina reklamacije in InseraU pa UprarnUtrn „|»om«IJuba" v l.jubtiani, Kopltarjeia nliea Stef. 6. SLS dosesSa nove davčne olajšave. Narodna skupščina v Belgradu mora do 1. aprila sprejeti proračun. Proračun je za ozdravitev gospodarske krizo najvažnejša in najbolj dalekosežna državna postava. Sedanji proračun, kateni naj stopi v veljavo s 1. aprilom, so sestavljali ministri prejšnje vlade, torej v velikem delu radičevci, med njimi tudi g. Pucelj. Ni čuda, da je proračun prav za prav precejšnje skupucalo. Bili bi na istem kot preje ali ps. še na slabšem. Ko .j« Slovenska ljudska stranka vstopila v vlado, jo bil proračun seveda že izdelan ter v finančnem odboru skoro ves že sprejet. Kaj so hoteli naši poslanci in ministri 1 Novega proračuna ni bilo mogoče več delati, ker zahtava veliko mesecev napornega dola, biti pa mora s 1. aprilom pod streho. Zlito so poskušali popraviti, kar se je dalo- V tem oziru so naši ministri hvala Bogu dosegli veliike uspehe ter rešili slovenskemu kmetu stotine milijonov. Narodna Bkupščina, ki sedaj v podrobnem obravnava proračun, bo kakor upamo, te predloge, ki jih je vlada že odobrila, sprejela. Doseglo se je naslednje: 1. Za uravnavo Save, Drave in Donave določa 26 milijonov iz razredne loterije. 2. Za dolžne davke se lahko odrajtu-jfcjo 20% boni in sicer tisti, ki se glase na ime. 3. Vlada se pooblašča, da na oblastne oprave lahko prenose posamezne posle dr-fcarno uprave in jim obenem odstopi vire dohodkov za te posle. 4. Kazni zapora po monopolskem zakonu se ne bodo izvršile, tisti pa, ki so zaprti, se izpuste. 5. Zaostali davki in doklade so bodo pobirali i ozirom na velikost skozi štiri •ota. Obresti se no bodo iztirjavale. 6. Hranilne vloge na knjižice se op rosic vseh davkov. 7. Za dohodnino se najmanjši obdavčljiv dohodek pri telesnih delavcih zviša od 5000 Din na 6000 Din. 8. Od davka na celokupno dohodke se ho ve? pobirala 30% izredna doklada. 9. Nove hiše se oproste davka za 20 ozir. 15 im 10 let (po velikosti kraja, kjer sc hiša zida). 10. Prenosne takse pri premičninah se znižajo od 2 na 1%, pri neprimičninah (odstotki pri dediščinah in kupnih pogodbah) od 6 na 4%. 11. Vse prireditve Orla, Sokola, šolske mladine, Rdečega križa in Invalidskega društva se oproste taks. 12. Vlada se pooblašča, da kronske upokojence spremeni v uinarske. 13. Bencin, ki se uporablja za motorje pri kmetijskih strojih, se davkov oprosti. 14. Odpravlja so prijavljanje vina po vkletenju pri vinogradnikih. 15. Vse kazni radi taks, ki so niso pobrale do 1. aprila, se uničijo. 16. Minister za socialno politiko »e pooblašča, da lahko ustanovi fond za dajanje cenenih posojil za delavska stanovanja. Če prištejemo zraven še to, da je dr. Kulovec oprostil čilski soliter, modro ga-lico in žveplo vsake carine, potem z mirno vestjo trdimo, da je naša stranka v dobrem mesecu, kar dela v vladi, prihranila Sloveniji stotino milijonov ter. tako postavila podlago, da bo naš človek zopet mogel polagoma začeti gospodarsko dihati. Res je, da so v proračunu ostale mnoge trdote, ki so jih te«koni 8 let nagromadili zlasti žerjavovci v ogromno škodo ne le Slovenije temveč cele države, toda jasno je, da se iz stare krparije, kakor je sedanji proračun, ne da napraviti čisto nova suknja. Naše žerjavovce to odločno in premišljeno gospodarsko delo nase stranke strašno bode, zato ne najdejo besedi, kako bi se znosili. Na eni strani laže »Domovina«, da SLS ni prav nič dosegla, du drugi strani pa govori v narodni skupščini hrvatski žerjavovski poslanec, da SLS skrbi samo za Slovenijo in da bo vse dobrote požrla samo Slovenija. Našim ljudem priporočamo, naj zaslepljenim nasprotnikom pridno razlagajo delo naše stranke v vladi. V zadnjem in današnjem »Domoljubu« je dovolj pojasnil. Kdor je slep, bo spregledal, zagrizene! pa žal nimajo oči, da bi sploh mogli videti. Narodna skupščina. Vršilo se je glasovanje za proračun, ki je bil sprejet s 151 glasovi proti 109. Proti so glasovali tudi radičevci, ki so ta račun sestavili ter je bil sprejet v taki obliki, kot so ga sestavili. Zboljšal se bo šele sedaj pri podrobni obravnavi, katera se bo vršila do 1. aprila. Dotlej mora bdti namreč proračun tudi v podrobnostih sprejet. Žerjavovci so začeli proti proračunu z obstrukcijo, da bi ga preprečili. S tem bi sevega tudi preprečili vse davčne olajšave, ki jih bo zlasti za Slovenijo obsegal novi proračun. To je čisto dosledno: Žerjavovci imajo v programu Slovenijo gospodarsko oklikor mogoče izmozgati in udariti, da s tem zamoro avtonomijo in »klerikalizem«. Zato morajo biti načelno zoper davčne olajšave. Če so stavili v finančnem odboru celo vrsto zahtev v prid Slovenije, jim nihče ne verjame, da so resno mislili, ker so bili skozi 5 let v vladi in so Sloveniji samo nove davke nalagali, kakšna olajšava jim pa niti na misel ni prišla. Vse ostale proti-vladne stranke so proti žerjavovski ob-strukciji. Vlaga izjavlja, da bo na vsak način delo v skupščini tako zgostila, da bo do 1. aprila proračun končnoveljavno sprejet. Hrvatski časopis o naši stranki. Zelo ugleden hrvatski list »Jadran«, ki izhaja v Splitu in ki jo proti današnji vlagi, piše v 10. številki pod naslovom: »Dve politiki« naslednje: »Pred kratkim je stopila v vlado SLS. Vsa naša javnost, pa v glavnem tudi vse opozicijske stranke, pa če so bile še tako zelo nerazpoložene proti sedanji vladi zaradi Maksimoviča, ni videla v koraku SLS nobenega popuščanja programa. Devetnajst mesecev prejo je stopila v vlado Radičeva stranka. Vsa naša javnost brez razlike je videla v tem koraku napojmljiv poraz in popuščanje programa. Radičevska stranka stopa v vlado, ko nad glavo njenega voditelja visd Damoklejev meč, stopa brezpogojno in se predaje na milost in nemilost radikalom ter daje izjave, katere značijo celotno popuščanje programa. SLS vodi stvaren račun o politiki ter čaka na ugoden trenutek in ko je ta prišel, stopa v vlado, a ne i' rc: «-«r n. ( trii a- l /U V Ti" Asa« na * s« t*-.* t - " • tf ZilC. '«!:=>-'tfU - -^t-il ?? -"v •' " • <* 3t »rttmvin VI 1 .;r , U- '! - U uai v a ■?> iou i >a- —ij - KA aLi »'-a -.—.•so, c t" .i •» aia v-fs*. - v --iT". -. r_sf»tils ' •'^siroc! suai *»«>.--/» A wr usc » T? «1 ^ n f ^.. r- ^ ~ "■'' armvovsic.- U»A» 3D!ilMr»l - « ^ *£a ou.t .ni aa«. itiua- -.sc. . i f«t jaui «-liv- •rrsii- -.-•■« >»f! ntiTir mi-™"® "ii.:.*•- . t- .»-.^v -rsaita. 73. «w a. aurr■ •: Sk aaci«;-. JC i-rtasr« ' "»ter« v...ai: as- a. •-•»Je: aHaflwaai: z mnčail, mn-st nyi -adifiatl. c ni- ti. u. u*- I?ik, F .'Tiaiiar r- via on;.-' ruHji;:/. _______^iiam*" 01 f* i "tu: rnr rasrrrftr«.': rmcui ^»ra?' iitLf;urii f docfr-ui zid r 7x- .»■ -"-'ic nt artm.m- ea car ciin. ■uT ji <«carjB vaj/a: vnm- iiu ■HTKTCa-TGE '!»• -t« rut/ -■ trt t;ai e -a-i-^t-;. et tuji! •"*air ?Tj»r7Hifar*-ar?mf. Bmiw!)(« • Taton :: rnnar i?.'aific. mt •«?*•• m- * tf on 'ta 'tmmnr airt- S: T S ® Tumrtfltji t J,.,,* r»"T!ir- 3T. ErmsTiiflt-f entriHK «= ni nr hm m;i«.Tiuw ^e. nn-r. "a3t •T^-inr* nt n»w ■r if - r "»'«:rt •mniir ra nTTff»- tcr^r,; <»u M 12H K W .. a šOitf >? izi- -- • ^aicsftaii nun.šiniiii "Lr-i-a e u t TTOSI-A lit-ii u ii • nc a "i;.— «ct. s ' anc rrattci -i f '•> v,, jjc SeK&ep «i.bvi't it •- r^ iie-i.: :re- (tt-^-a int.--* anaoiša.'.'- ' . K 'u^''1 T e c. E " ' ta. 'ia trugap. ta£. tp*-'-u / aBaalaa a čr pri:-* ifc-, -1> u-t -."j r r^-iij 1 s«.^- r a? « imanatiai . ... r—f - '-TS " -ri ■ !. .a -ivs -rziu. Ett-šea s .... acmm~I. aaaan -na. ■3W.IL... ■ smnffLl. 2* * Tt;..ia.r v-..-. - a. «r .r :iaaa<3J-......JI i«? a ^-Jt: ■ naj-^ini sfcin- tako .,D'C?novin.a" laže. .4* T r-anii j »t:i puM^ Lii ii «^»5 Li *'tf < - rii i- « -.r, ^tuk. 7.rfr ariTjn zt. i .'• •'aiuitr atifiz :--asta imc.c.i » rUKUVliJi Ki SBialH- tU'«. lf USHif ^ :.'st trst a ii inrar.i t- praauffi..tfi - »i-l.t zi znacn; a.iiinaiaiiiv paa.-.'Lit ;a. n 2L;2ai.n ''isoi;ii tntif. ptffiMv.-tiit nan"P"i u znižan« ::a~im vi in I»«f»l>nndni linr?!l)lif TJ^unifTtf. piasnvaifi sa imrosiiin' Oi1 .:rv zi iuwt list. n uiici aaitf. 3*rvu « u zgoditi ' naa. tniav. ut « 31i ^la^cvvaii zi proračui n prvii -i i? z{fi-.di«; u; lian it univamn DTineM} juiaim finvict Katim iu ri žcit-vnvn piaKivmi zi pm-a>m; — m št ve.thm giuiiiv;ai 2; .""ii-iiiH iuv;;;. iif ;u:nii 7x t'h; ke"i. h 'tainuu. i; iiuliant I utnitv vnas tiant* uaiiil ut m.r :. l.už >s tu. .if' - viud. i« fTl.f w'ti »m !.:««. :i ra?-Mi t:-fimmi! KRS;, W Rt.h«»rt rtii—^t" < — 0 •.r jananiirBir ;r/,tr)'t: )< ..i,- t».i: .< a "ff^TraiaSf snn.r tinrfcti-^ar t r—v" f.i >ir»ti.r samr fc"i"?rt:ehif ->:*.• n» tjiiv ČT tifirr -fMf 7>rK r"T;Tiif >r siir It ei Jvui- w T "it. tr iir tf x«fnrx nuj H.T£iJ: sam? c.1"—; T.tn r '.i i o -v njttni. nimyrt d* ~irmtr;t T*ndr*rrrr zi *i"vvn> aemf- asmr ifvp"- 71 tb-" «rw.'<-;' ;«; nrvr a-Tpnca-r-uf r ■•"i 1,:><. j.-rrr.j sum/ -»G«!riK8ii»r- x'-n»-r «-.; ji.ijt; "ur';'ai. Ttr MPUST mirji>~t F: TRTO n.-—.!:"»r»i- jpnx:"r ft -"v. r>f*i»«r TT sLair ser • fc-«*»—'"r-tirr '-r-^CTrtrjiJ rr n«l'-'Ts17 rit ■j -■tnrv. "t rr.r^nmt snaai «anw wtr' -.i Mvr T7)—- ^»•f.j ./!f t,.-,;«. nšf «mmj jr-.-:a». c-H' ^,, «raris-*' -.5 "k 21 n: ; Hjiuv sr •- >p« Vrrvf rr. r«me'»? «nm fr.i » {• i.j ">nrir (.;io"Jr-ucT n--. 'hi -rsOTft rii-"«-«nft •iiu^p' ;r iir t* *rr•■■*>* -raat tu n-fd«i>f niHiit nnniT-Tjv'' >.i rmoi BW-"HWn r>r rtmitntr ranili TMSjtmir«" «on»r tj^itajhi s^ibki iTMK-dpnu; - čmtrvut' v tjii.*' «ua pn^n^Mi.a itaa ^ rcrf1:« -1 TtMfr«fcSlta f.r. n a rr-.^n-i-.siiaA ? r.:. Pr.c-.et.T * M&tj er.r.cuu«»2i.»sra !<•»;• br. t > ."i '< vXr. t arjcr-jo*' t.-i • _a j, - _ . je »aar teouaio iaae >l-;n<> rji*' '-J. -TZ^Tl fcrr Ut VLTS-ni 1- -'j* .i- v ia to -ža t-vlaecaa n ^ a* T Lti — -t- J -tx) ii- v/ vrte. ,t± t trac..,--. e. — •// * r.: .d :r,iT."r. p-Aur, ^ »;«cn»t5i K > rrar> -fr-lsfi >"tJj rTnfci «* —.:- v :»e flc^ŽA <'.ti t« w~-.xprave r ' smo že j: '.-t.' i- itn** n,;h go- fcošm?-:*:-.. ti 112» yy. iržavnlb ifrizrjrrrT:OL. >2E!?.' ^-/.tn-ko t »irpiriLi/. P.avna ttt: "i.S -itnji. ',5^-iCii" <«:Vjt_ V»* to v> rr -.-:'..'i i-r.i •--it-'. i «1-: iT kako srn: U oi.riZLi-? i.EZtTj^ri'^ f.nanfi-T.aDtt n r 1: rt ~y. s.ta?-r>:no r«. -'•l.S tt-;.. ia :ii knT»ak.< Povejte n:. t !«m »in: — Prestavili «ni: rd»fc iser.ii." cn j Li v«. 1'=. t ž.1; in par Viidllnih nr»£fcSkw. kar fi rt? {.lovenski uurub jiiaKtrti^i 2 velikim xMi::j.:«ajem. 8 tem )ic nt ima: dntičmi fK^c ; prav nii uuar.nrui. lf }>:>..t~ t jim bev k:-*, doslej. Tako iiii-št* iai-iIjt-<. — In vi i-:: i^vci d nriiaflii jotf pravico, dt gc*K!rr.? na.-ilja, bt Je t»Do v.ie vas* p-i^-^pc .- farno volj : pn^Lz isnjt foJrtvii r. davnih judi' IzJDfmiii »le VtV.il,-. tot? : :rro noi to rv:is v <-rt •• r • ta;-po- t rs .liii t .it s:? * rvi. rili sli pa - i.'-.:i::>v2 t«»i3."kl:- is družili v>.w — i vf..if >" f • -.-..-ctv^C v.-r»a '•■'.■ .m iBcVan :t 1 ifcat/t str..- Jtoj lK T.if." . hit; Rf' "i lxi M »•» >■."»:.k.\ V^n/Jci.; Ji^-k n mri! n«- ri mi triax t-, o-lu <»t rt ar m.,..i »f*ff p >iL t no- ■•■f.-miv', t:t iret), <-, r Vnit. Ta? uradnik •f .1 "V'< • TVUT"."^ TK! ji." Sir? U<0| i v i :;.< x ,-fri-; V" oli J« if -mcu}-.. >\f vK)T-.tt, v«r Tvnnaftti- .-;er r;..J.,t» s J«, ^ lasia ^•JvrAt" misot * '"■n - ;r hf p--.\r;.i.V,' a v:.-!'; t V <«• Ir.i.if 1 v-. . -.j^fi-j. lr r.* 1 " p. U'i vf 1. v i.-rv«' 'M 1.-: M Ttf^ i T.i :r!3J Tj:h/> ' m j® k '.* " rr '•» owar ti? 71 ii — .TfTTtf. .f rr ».•• .'s;wtt|l; Mm.-11-^K-i4«>>lu>iui v /iiu'^^". '- Kaj pišejo nasprotniki. »SLS dela, kakor da bi za vedno imela |>iij v vladi,« pravi »Domovina«. l)a, naša stranka dela, vi pa lažete in zabavljate. Zato pa mi lahko pokažemo buli v najtežjih okoliščinah na — uspehe. Kaj ]>a vi, žerjavovci? Skoraj vsa povojna leta ste v Belgradu odločevali. In uspeh? Loto za letom večji davki. A naši poslanci? Le prečitajto še enkrat uvodnik zadnjega >Domoljuba« in pa še današnjega in prepričali se boste, kaj zmorejo že v enem mesecu za blagor naroda vneti možje. Res, SLS dela, kakor da bi hotela biti vedno v vladi. '5og daj! Tudi marsikateri žerjavovec l>i potem lažje gospodarsko dihal. A vam jo očividno več za »farški boj«, kot za lasten gospodarski obstoj. Klerikalci odkrito pravijo, da bodo flelali v oblastnih skupščinah po vzorcu nekdanjega deželnega odbora.« — Res je. Delo bivšega deželnega odbora hvalijo danes vsi, tudi največji njegovi svoječasni nasprotniki — liberalci. Ce je tako, zafkaj nam to predbacivate? Ali nam naj bo vzor delovanja za ljudske koristi — pr upadla Slavonska banka? Zakaj so klerikalci prav za prav v vladi,« se sprašuje zadnja »Domovina -. — Odgovor: 1. Zato, ker so bili pozvani, da kot zastopniki slovenskega naroda vstopijo; 2. zato, da so zaprli vrata do državnega vodstva žerjavoveem, ki so vsa povojna leta nalagali našim davkoplačevalcem vedno večja in večja bremena ter povsod uvajal/ najsurovejša nasilja; 3. zato, da pomagajo svojemu narodu z znižanjem davčnih bremen in drugimi pridobitvami go?podardkega zmačaja, kar a c jo delno že izvršilo; 4. zato, da odstranijo liberalne korup-fijoniete od državnih blagajn; 5. zato, da bo pošteno delavno, nepristransko, za ljudski blagor vneto državno uslužbenstvo lahko nemoteno izvrševalo na 6vojih mestih svojo dolžnost v korist ljudstva; 6. zato, da bodo vsi državljani varni pred nasilji, batinami, nečloveškimi mukami m streli žerjavovskih nacionalnih tolp. Ker je »Domovinam zastavila vprašanje, naj ponatisne svojim bralcem tudi naš odgovor. Jasen je dovolj. »Jutro« od 8. marca je pisalo pod naslovom »Kmetijska zbornica in dr. Kulo-vec , da je naša stranka opustila misel na kmetijsko zbornico. »Slovenec« od istega «ne pa poroča: »Kmetijski minister dr. Ku-iovec dela načrt zakona o kmetijskih zbornicah. Načrt bo v kratkem gotov, nakar ga ho dr. Kulovec predložil vladi, nato pa parlamentu.*: — Zopet dokaz, kako grdo laže žerjavovsko časopisje. Iz dopisov v »Domovini«. V Sv. Vidu Pri Planini se liberalček, najbrže ženskega spola, jezi na ondotna dušna pastirja. Zelo dvomljiv vzgojitelj mora biti ta dopisnik, »f mu ni všeč, da duhovnika poživljata starše k dobri vzgoji otrok in da ne trpita »ied pridigo nemira v oerkvi. — V Radomljah pri Kantniku pravi dopisnik, da so bili d Cerkveno. Ljubljanski škof bo tudi letos zadnje tedne posta v stolnici spo .edo-val. Začel bo popoldne dne 24. marca in prenehal veliki teden v sredo dne 13. aprila. Prihajal bo v spovodnico redno vsak popoldne ob petih in tudi zjutraj ob petih. d 60 letnico svojega rojstva je praznoval 15. t. m. č. g. profesor dr. Josip Debe-vec, pmtelj priljubljene knjige »Vzori in boji'. Ljubeznivemu in skromnemu gospodu želimo še mnogo, mnogo let v čvrstem zdravju. d Za popravo mostov preko Save pri Bledu, na Glinšici na Tržaški cesti in čez Muro pri adgoni se je na predlog ministra Serneca povečal že določeni kredit za dva milijona. d Most preko Kokro pri Kranju na državni cesti je poslal zelo slab. Skozi vsa leta so gregali naši poslanci, naj se določi potrebna vsota za korenito popravo, drugače nastane nevarnost, da se zruši v 20 m globoko strugo. Sedaj je minister inž. Ser-nec postavil v proračun 400.000 Din za popravo tega mostu. d Za coste Kostanjevica—Ostcrc, Bure —Zaboršt, Lesično —Sv. llrban in Voržej— Sv. Križ je določeno 500.000 Din. d Hitra pomoč — dvakratna pomoč. Poljedelski minister dr. Kulcvec je, kakor hitro je postal minister, nakazal 70.000 Din podpore za boj proti kužni bolezni metlja-vosti, ki se je strahotno razpasla zlasti v Prekmurju. Za to podporo se je nakupilo zdravilo distol, ki so ga revni kmetje dobili zastonj, drugi pa za polovično ceno. Metljavost je v mnogih krajih takoj prenehala, po drugih krajih pa bo v kratkem. Ko bo trava zelenela, bo bolezen pregnana. d Odkup zemljišča na dravoljskem predkolodvoru. Ker še do sedaj ni čuti ni-kakega glasu o izplačilu zemljišča na dra-veljskeni predkolodvoru, opozarjamo tem potoni železniško ravnateljstvo v Ljubljani na sklep G. O. br. 4687 z dne 8. decembra 1928 ter ga prosimo, da izplačila ne zavlačuje. d Delavci na Francosko. Francoska vlada je odredila, da ne pusti nobenega tujega delavca v državo, ako nima že v rokah delovne pogodbe, s katero se mora izkazati pri konzulatu, ko zaprosi za potni list. d Dom slepih namerava zidati »Kurai-torij slepcev« v Ljubljani. Dom bi služil za zavetišče onih slepcev, ki so osameli in zapuščeni. d Kralj Aleksander je za daljši čas odpotoval v inozemstvo. Njegova oblast je za čas odsotnosti prešla na ministrski svet. d Visoko odlikovanje. Papeška višja cerkvena glasbena šola v Bimu je odlikovala našega odličnega cerkvenega skladatelja preč. g. p. Hugolina Sattherja s častno diplomo. Iskreno čestitamo! d Dr. Baltič, bivši veliki župan v Ljubljani, je premeščen kot veliki župan v Užico (v sredini Srbije). d Stavka. Delavstvo v tovarni Jugota-nin v Sevnici je stopilo 7. marca v štrajk. Podjetje ima 150 delavcev ter je v tujih rokah. d Nova semnja. Občini Begunje pri Cerknici je z odlokom vel. župana ljubljanske oblasti z dne 14. febr. 1927 0. br. 448 podeljena pravica do dveh letnih kramar-sikih in živinskih sejmov, in sicer za govedo, konje, prašiče in drobnico. Sejma se bosta vršila na dan 18. marca in 8. oktobra vsakega leta. Ako pade na sejmski dan nedelja ali praznik, so vrši dotični sejem na prihodnji delavnik. Prvi sejem se bo torej vršil dne 18. t. m. Kupci in prodajalci so vljudno vabijo. d Zemljiški davek. Članek o možnem znižanju zemljiškega davka v >Domoljubu« je napisal strokovnjak, ki ima vedno s to stvarjo opraviti. Na podlagi tega članka so novega g. župnika vsi veseli, zdaj jim pa ni po volji, ker priporoča — katoliško časopisje. Ali morda to ni prav? Katoličan je dolžan imeti v svoji hiši le — katoliški časopis. Zato se nikar ne jezite, temveč slušajte pameten nasvet in nikdar vam ne bo žal. — V Ključarovcih pri Sv. Tomažu so liberalci zelo korajžni, ker so dobili v vas novega naprednega trgovca. — Mne ija smo, da dopisnik s svojim priporočilom v žerjavovikem listu blagajni g. »naprednega'; trgovca ni napravil — najboljše usluge. Rdofkarski »Delavec« je tudi eden nepoboljšljivih grešnikov v laži in zabavljanju. V peti letošnji številki piše med drugim takole: »Odkar so klerikalci na vladi, ukrenili niso še nič stvarnega za delavstvo.« — Ja, ljubi rdeokarji, ali ste res na glavo padli? Kdo pa bo sodeloval in si služil vsakdanji kruh pri cestah, nasipih, mostovih, če ne delavec? Ali res prav nič ne vesto, kako visoke vsote so odločene v te namene po zaslugi naših poslancev? Ali vam jo res popolnoma neznano, da je na- kazal naš minister dr. Gosar 150.000 Din kot prvo pomoč za brezposelne? Ali ste že čisto pozabili, da dobo po zaslugi istega ministra rodbine invalidov pdkojnine po predpisih novih zakonov o državnem osebju, železniške legitimacije pa tudi delavci, če bodo služili pri železnici vsaj eno leto? Ali ne bodo imeli delavci nobene koristi od tega, da je po zaslugi naših poslancev prišteta sedaj Slovenija med pasivne kraje, ki so deležni državne podpore v prehrani? lii komu bo v korist pooblastilo ministrskega sveta, ki ga je prav kar dobil minister dr. Gosar, da lahko ustanovi fond za dajanje cenenih posojil za r Savska stanovanja? In ali bo znižanje eksistenčnega minimuma pri dohodnini le krščanskim socialistom v dobro? Itd. — Soeialdemokratje, koliko caaa boste še pustili, da blati jo vaši kolovodje s tako hudobijo in lažjo SLS in nje ministre, ki ne le v besedah in na shodih kot rdečkarski generali, temveč tudi v dejanjih kažejo, da jim je pri srcu — revni delavski stan! mnogi naši posestniki res sli na davčne urade, da dobe tam podrobnih pojasnil, i a se je zgodilo, da so tudi v novomeški okolici šli nelkateri prizadeti posestniki v neki urad, ki ima tudi opraviti z zemljiškim davkom, da bi dobili pojasnil. Uradnik pa je nagnal posestnike z »domoljubovci«. Ker takih surovosti žerjavovskih uradnikov pod nobenim pogojem ne bomo trpeli, smo vso etvar naznanili višjim oblastem. Žerjavovski uradniki, ki mislijo, da so zato tu, da stresajo nad našim trpečim kmetom svoje surovosti, se bodo naučili manir. Ljudstvo pa poživljamo, naj se za vsako surovost^ takoj pritožijo na višje mesto. Gospodje žerjavovci so surovi samo zato, ker smo mi preprizanesljivi. d Važno obvestilo lovcem in trgovcenr s kožami divjih živali. Dne 21. marca t. 1. se vrši na prostoru Ljubljanskega velesej-ma IV. sejem za kože divjih živali. Kože vsake vrste in vsake množine naj se do-pošljejo na velesejem, oddelek »Divja koža« vsaj do 20. t. m. d Okrajna kmečka zveza za kranjski okraj je otvorila v Kranju svojo pisarno. Tu dobe njeni člani vse podrobne informacije tako v davčnih, vojaških, pravnih in sploh v vseh vprašanjih, članom se napravijo tudi prošnje in razne pritožbe. Pisarna je za enkrat odprta vsak ponedeljek od 10. do 12. ure dopoldne in 2. do 4. ure popoldne; nahaja se v pisarni odvetnika dr. Ši- j larja. — Člani! Poslužujte se pridno te svoje ugodnosti I d Poštnim uradom v kranjski okolici! Naši pristaši se pritožujejo, da ne dobivajo redno ne naših časopisov ali pa prav povaljane in tudi ne pravočasno vabil, naznanil i. dr. Ne moremo ugotoviti, kdo je kriv, ali poštni uradi sami ali poštni seli, prosimo le prizadete, naj tudi naše pošiljatve odpravljajo redno in pravočasno ter povsod postrežejo ljudem. Šikaniranja ne bomo trpeli od nikogar in pod nobeno pretvezo. Nočemo nikomur škodovati, a tudi ne trpeti krivic. Toliko za danes, upamo, da bo zaleglo. d Umrl je 14. t. m. v Komendi ondotnl g. župnik duhovni svetnik Valentin Beniik, rojen 1. 1861. Svetila mu večna luči d Obsojen časnikar. Pred poldrugim letom je žerjavovski »Slov. narod« napisal proti jugoslovanskim škofom članek, v katerem jih napada, da so oni krivd, da se med našo državo in papežem ne sklene konkordat (medsebojna pogodba). Ker so žerjavovci te laži ponovno širili in s tem skušali v Belgradu slikati naše škofe kot protidržavne, sta škofa dr. Jeglič in dr. ša-nč tožila. Stvar se je zelo dolgo vlekla, te dni pa je sodišče izreklo sodbo, na podlagi katere je dobil odgovorni urednik »Slov. naroda« drJMrsa 1 mesec zapora, mora plačat, 10.000 Din ter še vse pravdne stroške. d Kako naši nasprotniki lažejo. V Bohinju so sirili žerjavovci in radičevoi vesti, da so »klerikalci«, ki so sedaj na vladi krivi, da se ustanovi na planin,i Komna prirodnovarstveni park in se odtefme živinorejcem velik kompleks zem 1 je.° Tozadevna razsodba se je izvršila v Ljubljani, ""l1.6- ^cembra m. 1. Na tej razsodbi se ""ena mož, ki so vse drugo preje kot »klerikalci«. Torej stvari, ki so b le i sklenjene poldrag mesec pred vstopomfeLb v vlado (in so v škodo kmeta-ztvinorejca), 1 bi tudi radi zvrnili na »^kalce«. d S(ekli psi se vedno bolj pojavljajo v celjski okolici, dasi je bilo v zadnjem leta postreljenih do 700 psov-klatezev, ki niso imeli ne doma ne hrane. d Smrt vsled stekline. Pn Sv. Barbari v Slov goricah je zadela žalostna smrt nekega uglednega kmeta. Pred 6-7 tedni ga je ugrizel domač pes, o katerem ni nilice , sumil, da je stekel. Pes je nato obgrizel se ! enega konja in vola, nakar je poginil. Pred 1 nekaj dnevi so se pa na gospodarju pričeli | kazati znaki stekline in v nepopisnih milicah je izdihnil. Konja in vola so nato ubili, ker bi bili tudi živali oboleli na steklini. d Dva rešena otroka. Iz Dolenje vasi pri Ribnici se nam poroča: Čudovit dogo-1 defk se je pri nas zvršil 16. februarja, treba | (ki ga ohranimo. Tako-ie je bilo. Štiriletna Micka in štiriletna Ivanka sta se šle drsat na vodo, ki teče skozi Dolenjo vas. Hud mraz je bil, 12 stopinj, tako da jo cb bregu vode bil precej debel led. Ob 2 popoldne , sta po kratkem vasovanju punčki izginili iz hiše. V bližnji hiši, ki stoji ob vodi, pa je domače deklo umivala po južini pop elje. Ni ji dalo miru, kar silila jo je neka tajna sila, naj gre k potoku. Četudi ni imela opravka, stopi s škafom 'k vodi in vidi, kako se nekaj premice koncem ledu — stopi bližje in zagleda dva mala prstka, ki sla se vedno bolj potapljala. Takoj spozna, da je nekdo padel v vodo, sleče v hišo in zakliče ljudi na pomoč. V bližini je rezal rezance sosed Janez. Ko za.sliši, kaj je, skoči takoj k vodi in potegne iz vode malo dekletce, jo nese v svojo hišo in ko položi drhtečo punčko na posteljo, spozna, da je njegova štiriletna hčerka! V toni pa se zasliši glas: Sosedove Ivanlke tudi ni! To zasliši njena mali, skoči še k temu in onemu sosedu hlastno vprašujoč, če li je pri njih njena hčerka. Nikjer jo ni — v tem pa že nesrečna mati skoči v vodo, da poišče svoe dete. V slutnji, da je i njeno dete v vodi, se vdira vedno globlje v vodo! Kar naenkrat zgine pod vodo in v nekaj trenutkih visoko dvigajoč nese potopljeno hčerko iz vode ter jo izroči na bregu stoječim sosedam, sama pa se od groze in silnega mraza oslabljena eesedo v vodo nazaj, odkoder jo pomagajo ženske na nj^n dom. Pa drhteči materi ni dalo ostati doma — le povrhu se preobleče in gre v hišo, kjer so z vso močjo oživljali njeno hčerko in nje tova-rišieo Krepkega napora je bilo treba, da so deklici spet spregovorile. A prva beseda Ivanke je bila: Mama, ne smete jokati sai ne bom umrla, Micka pa — kaj ne Jehf.nca danes se ne gremo več drsat! Jokajoči materi sta bili presrečni. Zgovorna Micka ie pa pripovedovala: Dia a t smo se šle pa ko • " —^" ouiu DC s p nfl rr^ smo se malo dišale, so se pa oči'skrile! Nedolžna m srečna otroka sta naslednji dan jšel Malo je manj-*er dveh mrličkov. i Ti. \ — v/nuna mu nas coni dan ze skaklja a spet krog hiše! Malo je mikalo, da nismo imeli zvečer dveh mrlič!S ® f zahvaliti korajžnemu as3' H Wetu< Iva"k? pa junaški 'astni materi! Kdo rabine ljubezen očeta in matere do otroika. Bog j0 obilo plača! 0 d Smrtna nesreča. Iz želimeli nri t™ se nam poroča: Ponesrečil je v AmeSki^v Victor, Colorado, v zlatem rudniku, ekun, no s svojim sedemnajstletnim sinom (u kajšnji rojak in posestnik Jožef Šteblaj Bij je 47 let star. V Ameriki zapušča ženo fo 6 nedoraslih otrok, doma pa ima še živo mater in sestro. d Podsulo ga je. V Trbovljah je v rud-niku podsulo rudarja-kopača Erjavca Ju-rija, starega 46 let. Dasi so ga v 10 minutah že izkopali, vendar ni bil več pri življenju, d Požar zahteval štiri človeške žrtve, V soboto zjutraj ob 4 je nastal požar v neki kmetišfci hiši v Podgori, občina Dol prf Ljubljani. Zgorele so 4 osebe, in sicer stara mati, domači rejenček, rejenček iz občin« Dobrunje in neki rejenček iz Ljubljane. d Požar. V ponedeljek 5. t. m. okrog 1 zjutraj je slišal posestnik Karol GraŠij v Spod. Hočah pri Mariboru, da močno stoka živina v hlevu. Ko gre pogledat v hlev, zapazi, da je hlev poln dima in da gori slama. Z največjo težavo sta z ženo pogasila ogenj, manjkalo je le še nekoliko trenutkov in začela bi bila goreti s polnim plamenom streha in nastal bi požar, ki bi uničil tudi sosedna poslopja. Živine niso mejili rešiti, ]>et glav so morali zaklati. Kdo je zanetil ogenj, šo ni pojasnji no. Efteraj gotovo je vzrok te težke nezgode hudobna roka. d Uboj. Dne 6. marca se je vračal nakupovalen perutnine Janez Ploj iz Sok pri Sv. Rupertu v Slov. goricah s svojo ženo iB sinom od kupčije proti domu. Na povratku jo dražil v pijanosti fante, ki so vasovali. Iz zbadanja je nastal prepir in iz tega se je razvil pretep. Fantje so se zagnali v Ploj a in ga začeli lomastiti s koli, in sicel s lako silo, da je obležal mrtev na licu mesta. d Uboj v šniartnem pri Z?. Tuhinja. Z o/i i m na poročilo o tej stvari nam po-rei.ajO, da je družina Lebeničnik iz Zg. 'letnika, iz katere izhaja obsojenec, poštena in povsed na dobrem glasu. Tudi obsojeni sum je še cd vojakov prišel pošten, šele pozneje ga je slaba druščina v Tuhinju taka daleč pripeljala, da je po naključju in neprevidnosti prišel do tega, kar je bilo. -1 Toliko v pojasnilo, da ne bo zaradi trga padla senca na družino. d Smrln.-i obsodba v Mariboru. Maribor porota je obsodila 10. t. m. na smrt posestnika Karola Šešerka, ki je lansko jesen pahnil svojo ženo v Dravo, da jc utonila. Mož je velilf izgubljenec ter je živej skupaj z neko žensko, s katero bi se rad poročil, pa je bila žena na poti. Zato se jo je hotel na ia način iznebiti. d Smrha obsodba v Novem mesto. 19 letni delavec France Kapš je ustrelil železniškega čuvaja Angela Gortana, ko je lc-ta v čuvajnici spal. France Kapš je dejanje priznal,'češ, da ga je k temu nagovorila Gortanova žena Alojzija. Gortanova pa J0 vse to tajila. Vendar je porota na podlag« zelo gotovih znakov verjela Kapšu ter obsodila Gorlanovo na smrt na vešalih, Kapa« pa na 6 let težke ječe. __„ Vedno najnove^ Tolneno blaSo «a ženske obleke in blu«e A. & E. SKABERNE - Ljubljana. Meitnl «« d Strašna rudniška nesreča v Angliji, ^a pustni pondeljek se je pripetila v kraju Ebb Walle na Angleškem strašna nesreča v tamošnjem rudniku. V rovu, ki je globok več sto metrov, je nastala eksplozija jamskega plina, radi katero se je rov udri. V njeni je bilo ob času nesreče 133 rudarjev. Takoj so pričeli z vso naglostjo odkapatl nakopane rudarje, vendar je delo zelo polagoma napredovalo, tako da so rešili le nekaj živih, nad 100 rudarjev je pa zadela v jami strašna smrt. d Velik vihar v Franciji. V Franciji je divial te dni v severnem delu provincije Touraine strahovit vihar ali ciklon. Sunki vetra so bili tako silni, da se jim ni moglo ničesar upirati. Strehe hiš so frčale po zraku, drevesa, celi gozdovi so bili v nekaj minutah izruvani, sile viharja ni vzdržalo niti zidovje. K sreči je bil vihar omejen samo na majhen del, toda tu je uničeno dobesedno vse, kar so postavile človeške roke. d Petnajst dni y brezdnu. Ko se je Igralo te dni večje število otrok v okolici Pariza, so zaslišali neko pritajeno klicanje na pomoč, ki je prihajalo iz neke bližnje jame. Prestrašeni otroci so obvestili o tem takoj svojo starše, ki so javili stvar policiji. Policija in ognjegasci so prispeli nemudoma na lice mesta ter pričeli raziskovati celo okolico. Končno so se spustili ognjegasci v označeno jamo ter po večurnem naporu izvlekli človeka v strašnem stanju. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je izpovedal, da so ga napadii pred 15 dnevi trije moški, ga oropali, pretepli ter ga končno vrgjj v jamo. V jami, ki je globoka 20 metrov, jo ostal celih 15 dni brez vsake hrane. Pil jo umazano vodo, ki je stala na dnu jame pol metra globoko. Nesrečnež je star 22 let ter jo rodom Italijan. Od mrzle vode premrle nog-3 so mu morali nad koleni^ odrezati. d Zverinski zločin ciganskih ljudožr-cev. Porotno sodišče v Košicah na Slova-3k^m sodi že celi teden cigansko bando, ki ima na vesti naravnost neverjetno zverinske zločine. Ta banda je bivala v bližini Košic skoro celo leto in med tem časom ie izginilo v okolici mesta na nepojanjen način veliko število ljudi, pred vsem mladih. Ofividno je bilo, da so postali žrtev zločincev, katerih pa oblasti dolgo niso zamoglo izslediti. Končno je padel sum na cigane. Preiskava je pokazala, da je bil ta sum upravičen, v njihovih šotorih so našli pred-inete, ki so biii last pogrešanih ljudi. Cela tolpa ciganov je bila aretirana in v zaporu so polagoma priznali naravnost divje grozne zločine. Ubijali so ljudi največ radi tega, da so jih jedli. Svoje žrtve so pričakali na samotnih krajih, jih ubili, oropali, telo Pa pojedli kot ljudožrei. Eden od ciganov je pohvalil, da mu je golaž iz človeškega mesa še najbolj dišal, tako da se ni mogel privaditi na nobeno drago mesa Cigani izjavljajo, da jih je navedel k ubijanju in uži- W Ženske obleke In rute * največji izbiri samo dobro kakovosti. Cene nizke. MIKLAUC, „PRI ŠKOFU", LJUBLJANA vanju ljudi njihov poglavar Filko, ki je bil posebno divji. Nekoč jo Filko zvabil v goza mladega ,rdečelasega človeka. — Proti ciganom vlada radi teh zločinov po čelom Slovaškem strašno ogorčenje. V Košicah so morali z vojaštvom zastražiti zapore, drugače bi se razljučena množica navalila na ječo in zločince sama sodila. d Tečaji v »Domu duhovnih vaj« v drugem četrtletju 1927. April: Za može: od 2. do 6. Maj: Za duhovnike: od 9. do 13. Za mladeniče: od 26. do 30. Junij: Za rokodelske pomočnike: od 4. do 7. Ža mladeniče: od 18. do 22. Za može: od 25. do 29. Vsak tečaj se začne prvega in konča zjutraj zadnjega zgoraj Imenovanih dni. Udeleženci naj bod v »Domu« do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno prigla-se. Kdor bi priglašen ne mogel priti, ee mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina z znaša za ves čas 120 Din. Pišite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskega 9. ;; Praktični tečaj za gospodarske vajene«. Krnel ijske prnkiiknnte sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od 1. aprila do 81. oktobra t 1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 10 let, telesna s|>osobnost, neoporeJiljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski prak-tikanti se uporabljajo za dela v vseh panogah žalskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vrtnarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer .".o zaposleni, a to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gosnodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1927. Pr« sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci, in sicer, ako izpolnijo ostn!e pogoje, na prosta mesta. — Lastnoročno na vso polo pisane, ti i5 l>in (5 + 20) kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnioo, zadnjim Šolskim izpiičevalom čer izpričevalom o nravnosti, je poslati do '.'O. inarca 1927 ravnateljstvu drž. kmetijske šole na Grmu v Novem mest1!. d Novo brane. Opozarjamo na oglas tvrdke Fr. Stupica, trgovina z zeleznino, Ljubl jana, Gospo-svetska cesta 1, ki ima sninoprodajo in edino zalogo travniških bran znamke »AUA*. Te brane prekašajo po svoji izdelavi in uporabljivosti vso dosedanje izdelke ter so posebno priporočljive za mahovite in rušnnte travnike in njive. Največja prednost teh bran jc, da so da globina vreza nožev avlomotično regulirati. Mali in ruša, ki se nanero na nožih, so odstrani z enim samim pritiskom. Naj-loplejo priporočamo. d Vinski sejem v Beli krajini. Da spoznajo gostilničarji in vinotržci tudi belokranjska vina, bo priredilo vinarsko društvo v Metliki 17. marca 1927 jvoj letošnji vinski sejem. Cene bodo zmerne, zaradi česar se kupci vljudno vabijo na obilen poset. Ljubljanski in gorenjski posetniki oprvijo lahko vso v enem dnevu. Posetnikoin je dovoljena polovična vožnja od 15. do 19. marca t. 1. d Ameriška pooblastila preskrbi in druge ameriške posle uredi najhitreje in ceno dr. Ivan Čeme, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske posojilnice. -k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno ln povsod samo »Peka te te«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. d Ribiške priprave, orožje in strelivo ter vsa popravila pri puškarju F. K. Kai-ser, Ljubljana. Priporočamo veliko zalogo '"C modrocev, otomanov, vsakovrstne mreže, zložljive postelje, divane itd. Velika zaloga ŽIME, AFRIKA (Seegraj) vedno v zalogi in najcenejle prodaja Prani* laiior *«»>«tnik - Ljubljana, rldllU Jdycl, Sv. Petra nasip Mer. 29, poleg »Zmajskega« (prej mesarskega) mostu. Italija na strani Angležev proti ltusijl Med Angleži in Rusi vlada vedno večja napetost radi Kitajsko, ki so je na pobudo Rusov, kakor trdijo Angleži, vzdignila zoper tujce. Angleži pa iščejo zaveznikov, da Rusom pokažejo svojo moč. Pridobili so Italijo, ki je te dni pokazala svoje prijateljstvo z Angleži ali boljo svojo sovražnost proti Rusiji s tem, da je proglasila, da odobrava, da ostane Besarabija za vedno romunska. To deželo so Romuni ob prevratnih zmedah v Rusiji zasedli in jo odtrgali od Rusijo. Rusi pa ob vsaki priliki izjavljajo, da se Besarabiji še niso odpovedali in da jo bodo ob ugodni priliki zopet zahtevali nazaj. Zato je vsled navedenega nastopa Italijo nastalo po vsej Rusiji velikansko ogorčenjo in vsi Rusi izjavljajo, da med njimi in Ro. munijo ne bo prej miru, dokler ne bo Besarabija zopet ruska. Predsednik češke republike pri seji Društva narodov. Državni predsednik češkoslovaške republike se je odpeljal v Ženevo, kjer zboruje svet Društva narodov. Navzoči zastopniki Društva narodov so ga slovesno sprejeli, ker visoko cenijo njegove, po vsem svetu znane državniške zmožnosti. Velik štrajk na Grškem. Tudi v Grčiji imajo visoke davke, kar ni čudno, ker se neprestano bijejo med seboj, kar gotovo dosti stane, Vsi delovni stanovi so zahtevali, da se davki znižajo. Vlada je pa to zahtevo odklonila. Zato so delavci pustili delo, trgovci in obrtniki pa so zaprli svoje obrate. Tudi uradniki so se pridružili stav-kujočim. Vlada pa je proti stavkujočim ostro nastopila. Voditelje je zaprla, na več krajih je prišlo do nemirov, vlada je poslala na ulico vojaštvo, ki je brezobzirno nastopilo in bilo je voč oseb ubitih. Kako se velesile razorožujojo? Večkrat slišimo, da razni državniki izjavljajo, da so vsi navdušeni za razoroževanje. Te dni pa je v angleškem parlamentu predlagal nek delavski poslanec, naj se že vendar enkrat z razoroževanjem prične. Vojni minister mu je pa odgovoril, naj prej doseže razoroževanje Rusije, ki je najbolj oborožena država na svetu, ki ima stalno 650.000 mož močno armado in more v slučaju potrebe vpoklicali pod orožje še 9 milijonov mož. Iz lega se vidi, da nobena država resno ne misli na razoroževanje. Južno kitajske kantoaske čete pred Sangajem. Kantonska armada stalno prodira proti severu in se že bližajo Šangaju, ki je glavno oporišče severnih kitajskih armad. Italijani hočejo zatreti slovansko časopisje. Neki tržaški fašistovski list, ki neprestano psuje Slovence, se je sedaj spravil nad slovansko časopisje, ki mu ne priznava pravice do obstoja. Grozi dalje, da bodo fašisti dopustili le tako časopisje, ki bo od njihovih komandantov »priznano« in slo-vanskeinu.časopisju že kar v naprej odreka priznanje. Iz tega se vidi, da lašisti zopet kujejo naklepe zoper Slovane;. ZAKAJ /K CESTA KRANJ SLABA? jezersko tako Tako razorane in grde ceste, kakor je državna cesta Kranj—Jezersko, ne dobiš iziepa. Tu se na sredi ceste udere voz do srede koles, tam se prevrne naložen voz. Cestarji se trudiio, da bi po svo-jih močen popravili ceste, jih spravili v boljše stanje ter odvrnili taikšne nesreče; vendar jim njihov trud ne koristi dovolj. Pcv6od, kamor greš, samo slišiš: tako grede ceste še ne pomnimo. Slabša je. kot vsaka občinska pot. Pa se ljudje jeze na slabo vreme, godrnjajo nad vozniki. Res ie, da je vreme slabše od prejšnjih let in res je. da je voznikov nekaj več kakor nekdaj; vzrok pa jo drug. In sicer: gramoz, s kakršnim nasipajo državno cesto. Mesto primerno debelega in čistega gramoza posipajo cesto 7. drobnim, skoro zmletim gramozom, med katerim je po vrhu tega pomešane še toliko prsti in ilovice, da je blato, še preden pride na cesto. Zato ni čudno, da se cesta nikdar ne more spraviti vsaj nekoliko v ugodno stanje, paf pa se dan za dnem slabša. In kje iakati krivca? Gradbena direkcija, ki kupuie gramoz. Na Savskem produ je dovolj primernega materiala, ki li ga lahko po načinu prejšnjih let delavci pripravili za posipanje cest, seveda primerno presejanega. Mesto tega kamenja pa dobiva sedaj ta cesta gramoz iz neke jame v Stru-ževem; kot že povedano; ta gramoz ni primeren za 1» cest« in je vei škoduje kakor pa koristi. Čudno je tudi, zakaj tako Med i jo z gramozom. Na tako prometni cest), kakor je jezerska, ne bi bilo nikdai gramoza preveč. Mesto da bi ga bilo dovolj, pa ga vedno primanjkuje; cestarji ne morejo nikdar toliko nasuti ceste, da bi itft par dni po nasipanju ceste ne bilo na cesti mesto kamenja — blato. še tretja stvar je, ki spravlja zlasti peke ob dobro voljo. To je ono postrgano blato, ki leži mesece in mesece ob kraju ceste. Ob vsakem deževnem vremenu se to blato razredči; človek, ki ne ve za to, ali ki gre v te.mi proti svojemu domu, zaide v to blato, da se komaj izkoplje iz njega. Naj poskrbi Gradbena direkcija -za to, da bodo cestarji mogli najeti konja in od voziti to blato. 'to so želj« prebivalcev ob jezerski cesti: vec in boljšega gramoza ter odvaianje ob kraju teste letečega Mata. Obračamo se na pristojno mesto s temi svojimi željami in prosimo, da jih rešijo v našo prid. mirna peo. V Mirni peči zanima ljudi najbolj število porok. Koliko je kašljanja in opazk, ko g. župnik ob nedeljah v oznanila priporoča katoliški tisk, ko svari mladino pred grešno priložnoetio in ko biča mlačnost mnogih; ko pa preide na oklice, pa umolkne na mah vsa cerkev, da bi se lahko slišala miška pod cerkvenim zimskim podom. Kadar je v ponde-ljek zapovedana poročna maša ob 11. uri, tedaj p t vro ljudje celo uro daleč skupaj, da vidijo, ali ima nevesa kranceljc ali samo >puSeljc<. Gorje pa nevesti, ki b. si upala dati venec na glavo, pa je Pri ljudeh na sumu, da ga je že izgubila. No, pa imajo ljudje prav, ker s svojimi opazkami vzbude v "Vrat v srcih mladenk, ki pridejo ob porokah po >M"g lov, sklep: »varovati venec za poroko«. -„, ' me'1 letošnjimi porokami pa jc bila WfUa por, Franceta Tomaži« in njegove Žene Uršule, doma iz Jablana, ki se je vršila v podružm cerkvi na Malem vrhu z zahvalno sv. mašo. Cerkvica je bila polna radovednih obrazov. — Gospod urednik! Vas ne zanimajo — to v. mo — naši ženini in neveste, da pa ne boste vrgli v koš našega dopisa, Vam sporočamo, di prihaja ta dopis iz vasi Jablan, kjer je pravilo: kolikor krščanskih hiš, toliko »Domoljubov. Tudi zapisnik volitev v oblastno skupščino Vam lahko pove, da smo šli vsi na volišče in s ponosom trdimo, da smo vsi vrgli krogljieo v skrinjico SLS. — SUHOR. Na pepelnico je umrl v Dragoml.ii vasi št. 21 posestnik Janez Težak, star 68 let. Bival je 1(5 let v Ameriki, kjer si je s pridnim delom zaslužil toliko premoženja, da si je v svojem rojstnem kraju kupil lepo domačijo. Bil je priden gospodar, skrben oče svojih o! rok, vnet član tukajšnje požarne brambe in cerkveni ključar podružnice sv. Jakoba. Bil jo tudi trdnega značaja, v katerem ni bilo nobene zvijače ter vedno zvest pristaš SI.S. Zato f;a je vse spoštovalo in ljubilo. Pri odprtem grobu mu je govoril v slovo v imenu gasilnega društva tov. Martin Slariha, poseslirik iz iste vasi in pevski zbor mu jo zapel žalostinko. Pokojni zapušča žalujočo ženo in štiri hčere. Svetila mu večna luči krtina pri doiil". (Novi zvonovi.) Novi zvonovi za našo podružnico so že \liti. Vlila jih je Zvonarna v fet. Vidu pri Ljubljani. Krtinci jih bodo na Cvetno soboto slovesno prepeljali iz št. vida na Krtino. Slovesno blagoslovljene bo na Cvetno nedeljo pojjoldne. Zvonovi so harmonično uglasbeni in prekrasno pojo. Veliki zvon ima glas des in telita 1000 kg. Posvečen jc podružničnima patroiioma sv. Koku in sv. Lenartu ter slovanskima ai>ostolonia sv. Cirilu in Metodu (ob enajsti stoletnici), katerih vseh podobe ko vlite na njeni. Napisi na velikem zvonu se glase: »Slavo božjo razglasujem, — Žive vabim in budim, — Mrtve milo obžalujem — V milost božjo jih izročim, — Cas molitve oznamijem — In viharjem moč krotim. - Dalje se glasi: Vliti SI„o leta 1927 pod župnikom: Ivan Beštcr - dekan, in odborom: Ivan Pimat, župan, Oskar Simon, Jakob Klop-?ič, Ivan Kos, Matija Pirnat. - Srednji zvon tehta 800 kg in ima glas f. Ima slike in letnice: sv Frančiška Asiškega, sv. Alojzija in sv. Stanislava Srednji zvon je torej posvečen spominu treh knskih jubilejev. - N\„,is ima: Vam trem bom vsak dan pol pozdrav: Kosite M^oslov iz nebeških viša -Mali zvon ima glas as in tehta 500 kg. Nosi slike-Sv. Marija z detetom, sv. Jožef, Presv. Srce Jezusovo; napis: Vam v čast Srce Jezusovo, Sv. Jožef in Marija. - vliti dala je soseska udana Vam Krtina Dragi Krtinci in sosedni farani. Vabimo Vas da se na Cvetno nedeljo popoldne v obilnem številu udeležite slovesnega blagoslov,jenja novih zvonov. hrtinskn dekleta se že pridno pripravljajo, da bodo brhka v narodnih nošah z venci m zasvavami slovesno sprejela nove zvonove Torei na svidenje na Cvetno nedeljo na Krtini ' PREDDVOR NAD K RAN.HM (Izjava.) Ker razširjajo o meni gotove nepri-late jske osebe zahrbtnozlobno vesti, da sem jaz davčni zaupnik, Izjavljam, da dobi 25.^00 D n kdor mi more dokazati s potrdilom davkarijo v Kranja da sem aH da sem sploh katorikrat bil re 20.000 Din (10 občinskih ubožcev dobiva mesečno podporo); za poslovil« stroške 13.000 Din; za popravo občinskih polov 10.000 Din; za povzdigo kmetijstva (hrošči, premo-vanje itd.) 5500 Din; za poljskega čuvaja 3250 M«! za zdravstvene jvrhe 2500 Din; za vodovodne fctro* fcke 2500 Din; občinski prispevek k plači pis"10-noše 1450 Din; za brezposelne 1000 Din; u nepredvidene izdatki 15.000 Din. To so vse večjo postavke letošnjega proračuna. Vsi ti Izdatki pa so kriti samo delno; glasom proračuna znaša primanjkljaj 82.624 Din 8 par, se bo iiril z naslednjimi občinskimi davščinami: 200% doklada na direktni davek; 12 Din 50 par od t M v občini potofenega piva; 2 Din 50 par od 1 hektoliterske stopinjo v občini iztočeuega žganja; 5 Din od vsake zaklane govedi ali prašiča in 12 Din 50 par od 100 kg v občino uvoženega mesa. S temi davščinami bo krit občinski primanjkljaj v letu 1927. Pri sklepanju občinskih davščin je občinski odbor gledal zlasti na to, da se občani ne obremene preveč z dokladami na direktno davke. Kakor jo iz gornjega razvidno, bo pretežni del primanjkljaja krit z doklado na državno trošarino oVaški lopov< in Nušičev »Svet«. Zadnja predstava je bila »Martin Krpan«, ki se je igrala dvakrat v prenapolnjeni dvorani in Se mnogo jih jo moralo oditi brez vstopnic. Igra je občinstvu zelo ugajala. — V nedeljo 6. t. m. pa se je vrSila telovadna akademija Orlov in Orlic z zelo pestrim sporedom, v veliko zadovoljuost občinstva. Le tako naprej! — Na praznik Marijinega Oznanjenja 25. in v nedeljo 27. marca pa se bo vršila zgodovinska igra >Za pravdo in srce« izza časa velikih kmetskih uporov 1. lr>73. Predstava se bo vršila na prenov, ljencm odru. — Na praznik sv. Jožefa 19. marca so zaključi gospodinjski tečnj in bo ta dan v spodnji dvorani prosv. društva razstava gospodinjskih del. Vstop prost. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo in se obrnejo v prid gospodinjskega tečaja. MOŠNJE. V vasi Gorica je umrl 7. marca spoštovani zemljak Janez Globočnik. Pogreb je pričal, kako zelo je bil priljubljen. Počastilo ga je tudi gasilstvo z zastavo in domači pevski zbor z dvema žalost inkaina. — Na Brezjah je bilo pred pustom 37 porok, v Mošnjah pa nobene. Ker so se nekateri pripravljali na poroko, pa prepočasi, so jim veseljaki n apust pripeljali po starem običaju slamnato žene. Do gostije je tako vseeno priSlo — žal, da tudi do hripe. BLED. Dne 20. marca priredi v hotelu ^Beograd« tukajšnji 10 ted-enaki gospodinjski tečaj, ki ga vodi l veliko spretnostjo in z materinsko skrbjo gdč. Hartmanova, razstavo kuharskih izdelkov in ženskih ročnih del. Takoj po jutranji sv. maši je otvo-r.lev in bo razstava ves dan. Razstavni prostor je lepo okrašen z zelenjem in cvetjem. Tu vidimo najrazličnejša ročna dela, raznovrstne piškote, razne potice, boljše pecivo, umetno izdelane torte, mesne izdelke, konservirano sadje, pijače itd. Velik del razstavljenih predmetov je na prodaj, zato imajo poleg imena označeno tudi ceno. Prodani predmeti se odneso, ko je razstava zaključena. Za razstavo vlada že sedaj veliko zanimanje v vsej župniji in tudi po sosednih župnijah. Prihodnjo nedeljo pri-rode tečajnice predstavo, na katero že danes opozarjamo. KRŠKI POPOTNIK. (Razno.) Postni čas je. Pa sem vzel palico v roko ter jo mahnil po cesti proti Sv. Duhu, da vidim razmere Krških hribovcev ter se malo po-razgovorim z njimi, kako so kaj praznovali svetovni praznik po imenu »Pusto Ker je bila pa slaba pot, «em jo krenil nazaj na Leskovec. Tam so mi i>ove-dali, da so imeli letošnji predpust okrog 20 okli-cev. V tej lari je pa letos tudi bela žena močno Jiabrusila svojo koso. Pobrala je že mnogo prebivalcev, med katerimi je bil tudi redar Krške občine, g. Franc Salmič iz Leskovca. — Z volitvami so tudi pri nas ljudje prav zadovoljni. — Ceeta od i »tnske grajščine proti Sv. Duhu je popolnoma propadla, tako da niti za pežhojo ni sposobna, feniu je pa krivo, ker more cestar sedaj povprečno komaj 6 do 10 dni v mesecu biti na cesti,, ki meri Približno 13-15 km. Zatorej bi bilo dobro, da bi Rf> ffK. poslanci spomnili na to cesto in bi se nastavil dnevni cestar. — Naši vinogradniki imajo Se Precejšnjo muožino dobre kapljice naprodaj. Zato vabijo vinske kupce, da se oglasijo v njih gorice. Uratnik: »čemu pa imaš roko obvezano?« — Oop: »Ko sem nocoj ponoči šel t-omov, mi je nekdo na roko stopil.« KrSžev po! misijonarja Kereca. Misijonar je nato s svojima spremljevalcema zapustil vojaško poveljstvo in šel domov. Čutil je, da se bo najbrže tekom dneva zgodilo kaj hudega. Ničesar ni za-vžil; neprestano je moral hoditi okrog hiše in po sobah, da je ljudem in posameznikom, ki so hoteli razbijati in krasti na vrtu in po hiši, to zabranjeval. Kristjani so se polagoma razšli na svoje domove, vsi žalostni in v skrbeh, ker so slutili, da se bo dogodilo kaj hudega. Nekatere bolj goreče je misijonar naprosil, da naj ostanejo na misijonu, če čutijo dovolj poguma, da ne bi bil v težki uri tako sam s katehistom in katehistinjo. Slugo je odpustil iz službe; ta je takoj pobral svoje stvari in zbežal na svoj dom. Nekateri starejši kristjani so bili pripravljeni vse pretrpeti z misijonarjem, tudi preganjanje, zato so ostali še čez poldan na misijonu. Katehist je vedno zve6to spremljal svojega misijonarja povsod, na vrt, v sobo. Jokal je in se pripravljal na smrt; neprestano je prosil misijonarja, naj mu pove kako tolažilno besedo. G. Kerec mu je govoril o mučencih, o njih vztrajnosti, o večnem plačilu v nebesih, ki so ga dobili za kratko trpljenje na zemlji. Bal se je, da ne bi vsaj on, ki je njegova deBna roka pri delu, odpadel v uri preskušnje. -»■ Medtem pa je neprestano letelo kamenje v okna, hiša, na streho ... Okrog dveh popoldne dospe na misijon vojaštvo s častniki na čelu. Kar naravnost v pritličje gredo, odnesejo okroglo mizo in lestvo, jo naslonijo na pročelje hiše in prično z velikimi črkami od zgoraj navzdol pisati najrazličnejša obrekovanja proti misijonarju, katehistom, kristjanom in veri sploh. Obsodili so vse na takojšnjo smrt in pod smrtno kaznijo prepovedali vsakomur prestopiti v krščanstvo. Misijonar je takoj posredoval proti takemu ravnanju ter rekel, da bodo na svoje stroške morali opna-žiti umazano zidovje. Povedal je poveljniku, kdo da je in grozil, da bo o vseh žalitvah in o vsem poročal vrhovnemu povelj-ništvu. Častniki o tem niso hoteli ničesar slišati ter trdili, da vlada nima nikake pravice varovati misijon, da se po vsej Kitajski uničujejo misijonske postaje in da morajo biti vsi »psi — širitelji krščanstva« usmrčeni. Ko je vojaštvo končalo svoje podlo delo, je zapustilo postajo za nekaj časa v nadi, da bo sedaj ljudstvo samo imelo pogum pobijati, klati in ropati. Toda dokler je bil misijonar na postaji, se nihče ni upal lotiti tega dela. Saj je vsakdo skozi tri leta imel priliko spoznavati njegovo dobro srce, usmiljenost in poštenost. Najmanjšega vzroka ni bilo, da bi kdo verjel ostudnim lažotti, ki jih je vojaštvo z debelimi črkami napisalo na misijonsko hišo o njem in njegovem misijonskem osobju. Misijonar se tudi ni toliko bal napada na svojo osebo kot tujca, pač pa je bil v strahu za svoje Kitajce. Hudobneži so uvideli, da dokler je g. Kerac na misijonu, ni mogoče začeti z ropanjem in pobijanjem. Zato so, kakor se vse zdi, naprosili pri vojaškem poveljstvu, da naj misijonarja izžene. Okrog pol štirih je namreč zopet dospela na postajo truma ljudi, pomešanih z vojaki, ter znova pričela med izzivanjem z obmetavanjem hiše. Misijonar je uvidel nevarnost, šel v kapelo in zavžil Najsvetejše, da ne bi prišio do oekru-nitve; takoj nato pa je moral k vratom, da bi preprečil ljudstvu in vojakom vlom v stanovanje. Tu ee drhal usuje nanj, prično ga pretepati in ga vlečejo ven pred mestno obzidje, da bi izvršili nad njim smrtno obsodbo. Katehist je med tem takoj zaprl vrata, da ne bi ljudje vdrli v hišo in kapelo. Nastal je jok in silno vpitje, ker so odvedli misijonarja; kristjani so se bali, da bo nje doletela ista usoda. Ko so odtirali misijonarja, so je drhal takoj usula proti misijonski postaji, da bi jo oplenila. Ker so glavna vrata bila že zaprta, so vdrli v kuhinjo, jo razdrli, oropali vso opremo, podrli so ograjo, odnesli vse železne mreže; na vrtu so izruvali vso zelenjavo, cvetlice in drevje. Ker je s preganjanjem pričelo vojaštvo, je ljudstvo mislilo, da bo res moralo vse misijonstvo na Kitajskem prenehati, zato je vsalkdo hitel na misijon, da ei osvoji kako stvar. Nekaj dobrih poganov in neki goreč kristjan so hiteli na pomoč razbitemu misijonarju. Prosili so ga, naj prizanese samemu sebi in se ne vrača na misijon, saj itak ne bo mogel ničesar ubraniti, ker je ljudstvo vse podivjano in vojaštvo nasilno. Najbolje je, da se poda v kako bližnjo vas, zjutraj pa da se bo že videlo, kakšen je položaj. Misijonar pa se je temu protivil, češ, da rajši pretrpi smrt, kot pa da bi zapustil svoj misijon. Tega mu niso pustili prijatelji in kristjani; vsi so mu svetovali, naj se poda v Makao ali pa v Šeki, da ukrene potrebno pri oblastvih. Kristjan Yu Frančišek, občinslki zdravnik v Tai-ček-hamu, ga je spremljal v Tai-ček-ham, kjer je v neki sobi v pagodi, tik zdravnika, dobil prenočišče. Dospel je tja pozno zvečer, in tako ga je le malokdo opazil. Tudi vest o taomumskih dogodkih je bila le malokomu znana. (Dalje.) Po katoliškem svetu. Obrambna organizacija francoskih katoličanov, ki ima namen, da čuva pravo versko svobodo, šteje 2,500.000 članov. —-Časi so resni. Tudipri nas se bomo morali katoličani krepko organizirati za boj proti brezvercem in njihovemu časopisju, ki kakor kuga zastruplja tudi že precejšen del naše domovino. Stojmo na straži! Hčerka navadnega delavca — svetnica nova Mala Terezija. Margareta Sinclair, hčerka delavca na Škotskem, je umrla v 6» Edinburgu šele 24. novembra 192o. v starosti 25 let, in že se vrše priprave, da se proglasi svetnicam. Na vsem Angleškem in Škotskem so pred kratkim z velikim zanimanjem čitali njen življenjepis, in knezoškof v Glasgovvu je dovolil molitev, s katero prosi ljudstvo za skorajšnje progla-ienje. Margareta je bila živahen, vesel otrok, ki se je po tamošnjem običaju tudi zelo zanimala za šport in plavanje. Nekaj Časa je bila celo zaročena. Ko pa je v svojem srcu začutila drug poklic, je prosila ženina, naj zaroko razveljavita in je vstopila v Londonu v neki ženski samostan. Toda vsled bolezni v grlu, je umrla že po dveh letih samostanskega življenja. Vsi, ki bo jo poznali, jo opisujejo kot junakinjo v potrpežljivosti in trpljenju, slavijo njeno nepopisno čistost duše in njeno ognjeno ljubezen do Boga in bližnega. Francozi še vedno preganjajo katoli-6ke ustanove. Framazonska francoska vlada je po zasedbi Alzacije in Lorene ta-mošnejmu katoliškemu prebivalstvu slovesno obljubila, da bodo ostale nedotaknjene vse verske naprave. Toda brezverec Je brezverec, in svoje obljube ne drži. Pred kratkim so morale usmiljenke zapustiti mestno bolnico v Strasburgu, čeprav so tam opravljale samaritansko delo usmiljenja že nad 140 let. Misijonarji — žrtve morskih roparjev. Koncem novembra leta 1926. je hotel potovati misijonar W. Fletscher s sedmimi misijonskimi sestrami od Kongmana v Joengkong na Kitajskem. Komaj je zapustila ladja pristanišče Ngaiman, so napadli Hamgm za moške obleke se dobro kupi R. MIKLAUC. „PRI ŠKOFU", LJUBLJANA kot potovalci preoblečeni razbojniki oficirje in mornarje, jih razorozili, zvezali in deloma postrelili. Nato so oropali_ ladjo. Prisilili so krmilarja z orožjem, da je očrnil ladjo v Chek-pei, kjer so na .varnem razbojniki s plenom mirno izstopili. Med tem ko je bila ladja v imenovanem pristanu, pa je prišla nova velika tolpa vaga-bundov, ki so na ladji še ostanke pobrali. Misijonarju so vzeli prav vse, razen obleke, ki jo je imel na telesu. Se slabse se je godilo sestram misijonarkam, saj so jim sezuli celo — čevlje. Organizirana molitev za slovenski narod. (Iz nedeljske pridige v franc. cerkvi v Ljubljani.) 1. Mnogi narodi, zlasti Italijani in Nemci, pa tudi del Slovencev častijo »narodnost« kot malika, a pozabljajo na božji evangelij. 2. Bog, ki je ustvaril razne jezike, je tudi uvrstil ljudi k raznim narodom. Vsi narodi in vsi jeziki so delo božjih rok, zato so udi Slovenci dolžni, da ostanejo zvesti svojemu narodu in svoji materini besedi, da slovenski jezik čuvajo in branijo pred vsemi sovražniki. 3. Vedno, posebno pa ko odpove vse drugo, naj uporabljajo Slovenci za ohranitev svojega naroda in jezika najuspešnejše sredstvo — molitev. Zlasti letos ob 1100-letnici smrti slovenskega apostola sv. Cirila, naj zavlada med nami organizirana molitev za slovenski narod. Molitev, ki omehča celo Boga Stvarnika, bo brezdvoma zmagala tudi zakrknjenost zatiralcev slovenskega imona in slovenske govorice. Franjo Neubauer: Sveti Jožef. Pojem za god Ti slovesni, Jožef, presrečni svetnik, ženin preiiste Device, božjega Sina rednik! Dete je božje na zemlji gledalo Tvoje oko, sladko Njegovo besedo sluialo Tvoje uho. Trudil za Dete ae rajsko z delom skrban s< tesar, gorel za Mater-Devico Tvoje ljubezni je iar. S krone najlepšim sijajem Jezus plačuje Te zdaj, 8 sveto nevesto Marijo večni združuje Te raj. Zrna. Vprašaj me, če imam kaj, potlej reci: daj mi daj! * Uknjiženo posest pri hiši imajo ščurki le in miši. Kako bogat si, sam ne znaš, dokler šo svojo peč imaš. » še krava vriska: mu, mu, mu! ko s paše vrača se domu. * Ko prošič zacvili, ti v srce se smili; a dobra klobasa, ta nima več glasa. pomi GORSKE r Mil. Radovednost je gnala Ciško dalje. Hotela je iti naprej skozi vse sobe in se nato vrniti, da bi si potem v miru ogledala. Tako je prišla v knjižnico. To je bila dolga dvorana z visokimi stebri in temnimi omarami, ki so bile polne knjig. Prebrala je naslove na nekaterih knjigah, a se je nato zdolgočasena obrnila in zapazila veliko zaveso, ki je visela med dvema stebroma. To je bilo nekaj skrivnostnga in jo je zamikalo! Brez pomišljanja je potegnila zlato vrvico — zavesa se je orgrnila. Stala je pred globoko vdolbino, podobno kapeli, ki je bila vsa obita s temnordečim barzunom. Ob stranski steni je stal naslonjač, na prednji steni pa je visela velika slika v dragdcenem, Zlatem okviru. ' s™ SUk? ,]e Pre» ljudje seveda čudili, {e bo brali o dežju in mu. Edina vlaga je m1® ponočna rosa. N»)ve4 dežja na svetu ima P® kmj Vajaleale na Havajskih otokih, na leto 12.» metrov. Ljubljana f?a na leto 15 metrov. Zvon. V zadnji Indiji j« dežela Birma. Tam jo p* goda (svetiSče), v katert se nahaja menda največji svoo na svetu. Ce (?a P* vczneS, Ima pod njim W ljudi dosti prostora. Britve. Navadno mislimo, da so britve iznajdba novejših čaaov; pa J ® dobIS ie t grobovih » bronaste dobe. torej Iisi« 1500 do 1000 pred Kristusovim rojatvom. čala, njena glava je udarila ob stol, kri je pritelka Iz temno, ognjeno — še nikdar ni videla kaj tako čud-njenega čela — zaprla je oči... Na njen krik je prihitel Mihael In videl, kaj se je zgodilo. Vzel je Ciško v roke in jo dvignil. »Ciška, kaj ti je?« Grad se mu je zazdel nenadoma skrivnosten in strahoten. Ciška je odprla oči in se ga oklenila. Njen pogled je prestrašen visel na razbiti sliki. »Proč,« Je šepetala, »Mihael, nesi me proč!« »Toda kaj se je zgodilo?« Pokazala je na sliko in njene oži so bile polne groze. »Tam! < je s strahom šepetala, »tam je moja mati — in jaz se je bojim.« Nesel jo je iz starega poslopja, ji pri studencu jzpral rano in sedel pri njej, dokler se ni njen strah polegel. V njeno mlado življenje je posegla usoda in ji odkrila bolestno skrivnost. »Mihael,« je prosila, »ne povej nikomur o sliki.« i Obljubil ji je in oba sta čuvala skrivnost kot zakopan zaklad. 7. poglavje. Leta so prišla in odšla. Leto za letom so hodili kamnarji v svet in se jeseni vračali domov, ne da bi se razmere kaj zbcfljšale. Ker je bil grof Hugo odsoten, se je tatinski lov pozimi vedno bolj razpasel. Ljudje so delali to, kot bi imeli pravico. Zaman jih je župnik opominjal in svaril. Možje ga niso poslušali. Stiska in beda je bila močnejša kot pastir-jeve besede. V gradu so tiho minevala leta. Ciška je vzcvetela v dekle, vrtnica v divjem gozdu in Julija se je trudila, da je odstranjevala trnje z nje. Sama je bila v velikih skrbeh. O sestri ni odkrila nikakega sledu ženska mi je zastrupila življenje 1... Radi nje sovražim svojega otroka!... >To je grozno, gospod grof, nenaravno!.., »Ko bi vedeli, kaj mi jo naredila, gospodična Julija!... Vse življenje mi je uničila! Kamen nosim v prsih, zato me zebe. Najbolje bi bilo, da bi udarila strela vame — sem, v prsa, potem bi bil rešen. Toda tudi strele so grozne — varujejo me.« »Ne govorite tako! Pokličite k sebi svojega otroka, olepšal vam bo življenje ...« »Ne morem! Vsaj sedaj še ne. Mogoče pozneje, ko bo moja rana zaceljena. Ce bo deklica podobna svoji materi, četudi samo v eni potezi, v laseh, v očeh, zdivjal bom. ..« Julija je odšla. Strah jo je bilo pred tem človekom in njegovo temno usodo. Prišla je zima. Sneženi viharji so divjali po gorah, vas je bila odrezana od sveta, zavita v led in sneg, stiska je trkala na vrata. Ljudje so zopet začeli tatinsko loviti % in ropati po gozdu, kot so bili vajeni v grofovi odsotnosti. Delali so, kot da so gospodarji gozda. Nekega dne se je nenadoma prikazal v vasi nekdo, o katerem so mislili ljudje, da je mrtev ali izgubljen: Albanl Rožljal je s tolarji v žepu in povabil pol vasi v gostilno. Tedaj so pozabili, kaj je imel za seboj in vsi so postali njegovi prijatelji. Mnogi so ugibali, da je zadel glavno srečko, in če ga je kdo naravnost vprašal, je pomežiknil z očmi: mogoče 1 Tedaj so mislili, da je njegovo bogastvo neizčrpno in zrastel je v njihovih očeh. Dekleta so z dopadajenjem gledale za njim, ko je šel skozi vas. Toda njegove misli niso bile pri ženskah. V gostilni je imel vedno prvo besedo, in in njena mati je začela bolehati. Poleti je odpotovala ! ker !e mnogo videl ter znal tudi dobro govoriti, so za nekaj tednov domov in ko se je vrnila, je nosila i vsi verjeli, posebno ker ni skrival svojega sovra-žalno obleko ter prišla s svežega groba: njena mati ' ®tva do Krofa- v Par tednih si je pridobil vso vas. Neko nedeljo je sklical Verovanje v gostilni ter imel dolg govor. »Drugače mora postati pri Sv. Mihaelu,« je dejal, »denar mora priti v vas, če ne, boste vsi pomrli lakote. Sploh mora dobiti drugačno lice. Tudi reveži morajo dobiti svoje pravice in veseliti se morajo življenja pravtako kot bogati. Kako pa je ji' bila mrtva. Sedaj je bila čisto sama na svetu ter bila vesela, da je našla v gradu dom. Pozno jeseni se je nepričakovano vrnil grof Hugo s svojega dolgega potovanja. Ciška je vriskala. Sklenila je, da bo sedaj podrla zid, ki jo loči od njenega očeta ter si ga z ljubeznijo pridobila. Tudi Julija se je razveselila grofovega povratka, četudi se je i dandanes na uvetu? Bogatini žive od delavčevih žu-vmešal v njeno veselje nek skriven strah in skrb. i ljev, reveži nimajo nobene pravice: sužnji so: Bogatini Grofa Hugona pa ni bilo na izpreglecl. Sporočil je, j žive v blesku in sijaju — reveži umirajo od lakote, da je bolan in ni zapustil sobe. Ciška je skušala pro- i Konec mora biti suženjstva. Ne smemo več gledati, da dreti do njega, a je niso pustili in ni videla svojega tovarnarji in plemenitaši kopičijo svoj kapital, dočim očeta. Radi tejra ie bila tako nesrečna da ie rmč in 1 tisoči naših trpijo pomanjkanje in umirajo. Možje, mi smo močnejši, nas je večje število. Zdrobili bomo suženjske verige ter se osvobodili... Zato vam kličem: Dol z bogataši!... Naj živi delo!« tega je bila tako nesrečna, da je noč in dan jokala ter izgubila vse veselje do življenja in dela. Julija ni mogla več mirno gledati te žalosti. To je bilo vendar pregrozno, da je oče zavrgel svojega otroka. Nekega dne je šla v ono grajsko krilo, kjer je stanoval grof Hugo, da bi z njim govorila in napravila most od njega do njegovega otroka. Grof Hugo se je nahajal v veliki dvorani. Okna so bila zagrnjena, ogenj je plapolal v kaminu in v visokih svečnikih so trepetale sveče. Bil je še bolj bled kot prej, lasje so mu osiveli, v njegovih očeh je ležal trepetajoč sijaj. Njegove roke so se stegnile proti Juliji: »Kako me veseli, da ste me prišli pozdravit na mojem domu!« »Ne prihajam radi sebe, gospod grof, temveč radi Ciške. Uboga deklica je bolna od hrepenenja in ljubezni. Prosim vas, gospod grof, pokličite svojega otroka k sebi, in dajte mu prijazen pogled ter nekoliko, vsaj nekoliko ljubezni!« Grofov obraz se jo zmračil. Tesneje je potegnil odejo k sebi in rekel: »V samoti se je odprla stara rana in zopet krvavi., .in na nogi imam novo rano. Dobil sem jo v Afriki, pri divjakih. Mrzlico imam, zebe me, zato vidite ogenj v kaminu. Ce gorijo luži, potem se čutim manJ samega, manj nesrečnega... Neka nesrečna Vsi so mu ploskali in odobravanje se je stopnjevalo, ko je začel govoriti o krajevnih razmerah. »Glejte,« je rekel, »vsenaokoli nas leži v gozdovih in kamnolomih nakopičeno knežje bogastvo, samo roke vam je treba stegniti -r- in vaše je! Nekdo drugi ga je ugrabil, vi pa morete trpeti lakoto. In vendar so gozdovi in kamnolomi vaša lastnina, pravtako kot solnce, zrak in voda. Kdo je dal grofu pravico do tega? Bog? Kralj? Država? — Ne, on — ali najbrže eden njegovih prednikov, ki je bil bolj pameten kot par sto neumnih kmetov, si je to vzel. In ker potom postav ne morete dobiti nazaj svojih pravic in svojega imetja, vam preostane samo eno: s silo si morate priboriti svoje pravice, grofa zapoditi in si vzeti, kar je že od nekdaj vaše.« Kmetje in kamnarji so ploskali in vpili, udarjali z nogami in tolkli z vrčki ob mizo. »Alban, to je mož, ta nam je pokazal pot k sreči in bogastvu.« Alban je sovražil grofa, ker je bil bogataš. Stiska domače vasi mu je segla v srce; rad bi jo videl bogato in srečno. Da bi zakonitim potom dobili gozd lin kamnolome, na to ni bilo misliti, zato je videl v nasilju edino rešilno pot iz revščine in bede. Izena- Tekožino v Sloveniji. Lani so v Sloveniji obdavčili 83 milijon, litrov vina, leta 1925. pa 31 milijonov litrov. — V Sloveniji so sedaj štiri pivovarne; tri so od delniške družbe >Union«, v Mariboru, Laškem in r Ljut> ljani, potem je pa še en« manjša v Mariboru. »Uni-onove« tovarne izvarijo lahko na leto 235.000 hektolitrov, pa tega ne izrabijo popolnoma. V letu 1923/24 so izvarile 155 tisoč hI piva, v letu 1924-1925 125.000, v letu 1925-1820 pa samo 67.000 ho. ktolitrov piva. Vejhajrej. Kitajci za* htevajo od Angležev Vef-hajvej nazaj. To je mesta »a severovzhodu Kitajske, ob obali polotoka Šantung; mesio in nekaj okolice je dala Kitajska Angleški leta 1898. v najem. Leta 1922. je obljubila Angleška, da bo dal« Vejhajvej nazaj, pa ga do danes še ni dala. 300.000 dinarjev za košček pivnika. V Parizu so na dražbi prodajali razne zanimive listine iz svetovne vojne. Med njimi j« bil tudj pivnik, na katerem lahko v ogledalu be» reš imena francoskega maršala Focha, nemškega ministra Erzbergerja in angleškega admirala Wo-missa, in pa datum 11. novembra 1918. Tedaj 60 namreč v salonskem vozu maršala Focha podpisali premirje. Za ta pivnik zahteva sedanji lastnik okoli 800.000 dinarjev in jo prepričan, da jih bo tudi dobil, čo ša ne več. Kimske ceste. Rimsko državo je držalo cestno omrežje skupaj. Odkrite-Iji v Srednji Ameriki pa nam pripovedujejo, da je imei enake ceste tudi siednjeamer. narod Maja; pa je bilo v piagosdu Sr. Amerike ceste težje grar diti kot drugod. Veliko se jih je še ohranilo. So Čisto iz kamna, 10 do 20 metrov široke in se dvigajo C0 cm čez okolico, tako da so bile tudi v deževnem času uporabljive. Včasih so bile pa na kilo metre daleč zgrajene na 6 do 7 metrov visokih nasipih. Tramvajski sprevodniki. Na Dunaju so sklenili, da bodo v slučaju velikega navala tujcev nosili vsi ont tramvajski sprevodniki, ki znajo kakšen tuj Jezik, trakove na rokavih. Sedaj so povpraševali, koliko jezikov sprevodniki znajo. In so z veseljem ugotovili, da je znanje tujih jezikov pri sprevodnikih prav veliko. Eden alf drugi govori enega sledečih jezikov ali pa tudi po več: angleščino, francoščino, grščino, holandšči-no, italijanščino, hrvaščino, polišKno, rumunšJt-no, ruščino, češčino, ma-djarščino in tudi espe-ranto. Za VelIRorsoc kupite najceneje klobuke, kravate, srajce, ovratnike, dežne plašče, nogavice in razno uiodno blago v največji nodni trgovini A. ADAMIČ, KRANJ 1 NAZNANILA 1 n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora \-poslati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči. * n Višnjejrorske Orlice priredimo na praznik 19. marca ob 3. uri popoldne v Društvenem domu pri »Fari« orliško akademijo. Na 9poredu je poleg govora, izbranih deklamacij, petja, številnih telovadnih točk. simbolnih vaj tudi Silvin Sardenkova igra »Nevesta z Libanona-. Vsi prijazno vabljeni! n V sloro st. Lorrenskim lantom in dekletom. V daljno tujino, kamor 3em namenjen, me bo spremljal in mi bo v urah, ko se bom spominjal doma, vedno pred očmi slovo od Vas, dragih prijateljev. On mi bo v eden tolažnik. Zato se Vam tem' potom kar najiskreneje zahvaljujem. Bodi Vam r^pTebno Gorenjčevim, stot.sočera hvala zim,. _ Anton Gliha, iz Dolge njive štev. 22. Marija t seici naših dni. šmarn.ce la I. 1'27. Sptsal Stanislav Stanič, duhoven Knjiga obaega 81 markih govorov o sedmerih poglavitnih grehih, o S^/čediiostih in o najvarnejših vpra^ft družinskega življenja. Smarnice izidejo v Katoliški SToori^iva Piaautta 18). Stanejo ve- "ne iT škofja Loka. Kakor običajno vsako lelo, priredi tudi letos naše Kat. prosv. društvo na svoj d-uStveri praznik, dne 19. t. m. (sv. Jožef), ob )>ol 4 popoldne veliko tombolo. Predprodaja tablic v trgovinah V. Debeljak in Papa po 2 Din. Prosimo vse prijatelje društva, da po možnosti prispevajo z dobitki, bodisi v blagu ali v denarju, z« kar jim Bog povrnil . ,. , , n Ljudski oder Središče predstavlja v dneh 27. marca, 8. aprila ob 7. uri zvečer. 10. aprila ob treh popoldne »Kristusovo trpljenje« (Pasijon). Nastopa 84 oseb v 11 slikah. Vstopnina: Sedeži 10 in 8 Din, stojišča 4 Din. Predprodaja od 19. marca naprej pri g. R. Lukačiču. Rezerviranje vstopni.- le proti predplačilu. Konbupzno prodajo manufaktitrnega blaga na drobno iz zaloge „Textilie" v Ljubljani, Krekov trg štev. 10 na dvorišču. Pod fakturnimi cenamil temu možu vidi se da nosi Palm votpetrifkel fenje posestev se mu ni zdel zločin, temveč samo dejanje pravičnosti. Govor je padel na rodovitna tla. Nezadovoljstvo je ra. Alban k je zakričala. Zadonelo je kot blažen vrisk. Alban je videl, da je še lepša, polnejša, zrelejša. Radostno je stegnil roke proti njej. »Rika — tu sem k Toda ona se je umaknila 100 o-lju v majhni votlini dobili 1000 demantov večje vrste. V vsako Domoljuba. Meh za smeh. »Ali vaš mož še sedaj ni šel k zdravniku, da bi ga zdravil za njegovo ogluše-lost?« »Se ne. Čaka, da se bodo otroci izučili klavirja.« * On: >Ali si slišala strašni vihar, ki je divjal ponoči?c — Ona: >Ne. Toda za božjo voljo, zakaj me nisi poklical, ko vendar dobro veš. da pri viharju ne morem spati! -* Učitelj je razlagal učencem štedeoje. Poklice Načeta ter mu pravi: »Tvoj oče zasluži na teden tristo dinarjev. Od tega da tvoji^ materi za živila, poplača stanovanje ter se druge potrebščine. Kaj napravi potem z onim, kar mu še ostane? — Nace- brija rVi]°' ^ t0 prav nol>eilee« nič ne • Anglež, Francoz in Slovenec so se ne-Soc prepirali, katera pisava se tem bolj oddaljuje od govorjenja. Anglež je rekel: »Jaz pravim najf, pišem pa knife- (nož). Zadnji se je oglasil Slovenec, ki je bil tam nekje od Ribnice doma: >Pri nas pišemo lonec, izgovarjamo pa pisker.c Dober sosed. Lovec: -»Dovolite očka, da smem ustreliti gosko tukaj v potoku. Dam vam zanjo 30 dinarjev.« Kmet: >0 ja, gospod, prav rad.c Lovec plača tri kovače in ustreli gosko. Ker se mu zabava dopade, plača še za eno in jo ustreli. Lovec: »Dovolite, da še tretjo ustrelim?':: Kmet: -»0, kar streljajte, tem bolje, ker goske niso moje ampak sosedove. : ' Na lovu, Lovec vpraša v gozdu ležeče- 1 ga pastirja, če je kakega zajca videl »0 1 sem ga,< pravi pastir. »Kdaj si ga pa videl?« »0 sv. Miklavžu, mislim, bo dve leti kar je eden tu mimo tekel.« -» • J1 Solf-Učitelj %1>raša uženca: >Koliko je 10 menj 10?. - No tega ne veš? Pomi° • ' u-i 10 dinarJev v žepu in bi iih sf&SMr' po,;m v ^ - ham še živi ali ne? — >I)a. še živi.« — >Ti neumnež, kako dolgo je že, kar je umrl. — Učenec jokaje: »Ne zamerite, gpoil katehet, mi stanujemo daleč od vasi in malokdaj zvemo, kilo tu umrje.c « Vprašanja in odgovori. Vprašali so cigana: »Kako veste, kdaj je pri vas poldne, ker iurnate ure?* — »Po želodcu, odgovori cigan. Vprašali so berača: »Katero breme ti je najtežje? . — »Prazna torb'ca,<" odgovori berač. • Pred policijo. Komisar: »Vi ste znani kot hud razgrajač in pijanec in vas kaznujem, da dobite ali pet dni zapora ali 100 dinarje^ kazni.« Pijanec: >Oh, gospod komisar, kar 100 dinarČkov mi dajte. .; • Tat in trgovec. Tat se splazi med drugimi ljudmi v prodajalno in si nakrade skrivoma mnogo sladkorja in kave ter hoče tihoma oditi. Med vratmi ga sreča gospodar prodajalne ter se mu, misleč, da jo novega dobrega kupovalca dobil, — gl°bo* ko prikloni, rekoč: »Gospod, le pogosto pridite!« — Zakaj ljudje vodnjak kopljejo? (•j4bjja ofajoui ou «3 joj[ 'ojez) Pri nas imamo pa tako deklico, da ko v hišo pride, pa po vseh oknih obenem pogleda. (-ornj) Ko je majhen hodi po štirih, ko je velik hodi po dveh, ko je star, pa po treh. (•3[OAOI0) VODICE. Redni občni zbor Mlei. rske zadruge ▼ Vodicah r. z. z o. z. bo v nedeljo J. aprila 1927 v veliki dvorani Kat. doma v Vodicah. Začetek ob 3 pop. t. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2 Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1926. 4. Volitev vseh članov načelstva (6) in nadzorstva (3) v smislu spremenjenih pravil. 5. Sprememba pravil in zvijanje deležev. 6. Slučajnosti. — Občni zbor Hranilnic« in posojilnice bo v nedeljo 27. marca t. 1. ob 3 popoldne. 1820 iflnjpM za srednje veliko posestvo, ki ae razlit C! J d ume na gospodarska dela z voli in konji, katerega žena oskrbuje krmljenje svinj in melžnjo krav, se sprejme takoj proti ugodnemu plačilu in oskrbi z živili, le za celoletno službo. Zakonci z daljšimi službami naj se predstavijo pri Major PLETZ, Luiscnhoi, Rogaška Slatina. 1764 V Vašo korist je, t CS: r-* s i a h e g a , ker jo v primeri z boljšim veliko dražji zaradi carine, ki je ravno tako velika na slabo kakor na čisto volneno blago. Vsled tega vam pri-po očamo le boljše blago iz čiste volne, ki se dobi pri nas v veliki izbiri ie od 90 do 140 Din; pravi gladki kamgarni v temnih barvah od 180 do 220 Din, hlačevina in žamet od 28 do 48 Din. — Dal/e priporočamo: čisto volneno blago popelin za ženske obleke po 55 Din, najfinejše v vseh mod. barvah, 140 cm široko, za kostime od 72 do 125 Din, polvolneno 28 Din, karirasto, cvirnato za peri), obleke 15 Din, vseh vrst kotenina, bela, pisana in tiskfliia, najboljše vrste, po 12 in 13 Din, rujava od 6.50 Din naprej; line ceiirje, kakor tudi ie iz-golovljene moške pražr.je in delavne srajce, bogato izbiro kravat in svilenih robcev, raznovrstne cajgaste, žametaste in Scvijotaste deške oblekce, moderne klotaste, listraste in cajgaste predpasnike, nogavice, potrebščine za krojače, šivilje itd. - Pri spomladnem nakupu se vsem starim kakor tudi novim odjemalcem priporoča: F. in I. GORICA R, »PRI IVANKI«, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. jans-" Pazite dobro na naslov in Itev. 29. Mm trgovino manufokfure, novo blago in nove nizke cene Josip Šllbar Ljubljana, Stari trg ZI poleg Zalazniha I t spomiadne ln letne obicKe imamo veliko znsogo novodasiegn moSkeea ln tenshega blaga ln lepo izbiro svilenih rot ln ierp FAB1ANI & JURJ0VEC Liubljana, Sliifarieva ulica 5 itro atl ln Slvllfe pišite po vzorce! (-T—^ s/iiio kratek C/is Poizkušajte uporabljati za negovanje celega telesa pravi Fellerjev blagodišeči „E|gafluid" in zvedeli boste, kaj je do sedaj manjkalo v Vaši hiSi. Za glavo, za pleča, za roke, za noge, za oči, za zobe, za vrat, za mišice, za živce, za vse-dele človežkega telesa seje izkazalo koristnim dnevno umivanje, drgnenje, grgranje s pravim Fellerjevim Elsafluidom že od časa naših dedov in opravičuje njegov glas kot zaupljivega ublažiteljn bolečin in kosmetikuma. Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus v lekarnah In odgovarja Joči h prodajalnah izrecno »FellerJev« pravi Elisafiuld, v polziiusnlh stikleni/ieaU po ., .. 133'— „ „ 36 ., „ 12 „ „ J5C- " Narorila nasloviti razločno takole: EUOEN v. FELLEK, lekarna v Stublcl Donjt. Elsa-trn br. 1(. Hrvatska. V — J RtP nscpflsili razni vpijoči reklami, ampak liaocuaj bodi odločen in kupuj svoje potrebščine edino le v trgovini J. MENART, DOMŽALE — pri katerem dobiš najbolji; blago po najnižjih cenah. Ravno dospela velika množina čeških in angleških Stolov, kojim bo cena letos izvanredno nizka, tako, da si tudi revnejši sloji lahko nabavijo za Velikonoč za maihen denar boljšo obleko. Oglejte si moje blago in čudili se boste tako nizkim cenam. Lepa izbira ženskega blaga, svilnatih rut itd. — Na zalogi vedno sveže specerijsko blago, moka, dež. pridelki, kuhinjska posoda, žcleznina, najboljši cement itd. Ravno dospelo cvetlično, povrtr.o in poljsko semenje itd. Postrežba solidna in najnižje cenel I nena ilriliclpiia I 'a remscheidskežageza oolno-LoJIlU IlIllUJlNjO ! jarmenik, mlinske, krožne in druge, smirkovne plošče, pile dobite najceneje pri tlek o', t ubijati a. Stari trg. Zahtevajte cenik. Edino najboljši ŠlVillfll SirOjl Id S.OlCSd za rodbino, obrt fn industrijo so le los. PeSelšnca Grifzner, Adier Najnižje cenel Tudi na obroke I Uiifrlšana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. ,/iomoEjubov" Mala oglasnik Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. N0$|O98 od glasov in - pojasnila dobe vpraševalci samo tedaj, ako prilože dopisnico ali znamko za odgovor. Žagan in cirkularist, —Z— dober delavec, vešč vseh popravil, išče stalno mesto. - Naslov pove uprava .Domoljuba' pod štev. 1886. Csrfeo®niliižže ■»■«!• ------- . nnjrf) >sekje Dvb vajenca pri župni cerkvi, pa tudi podružnica ni izvzeta. Sem oženjen in rokodelec z vsemi dobrimi spričevali. Naslov pove uprava tega lista pod št. 1316. pridna in poštena, iz dobre hiše, nad 15 let stara, sprejme takoj Parna pekarna Jakob Paučid, N.ivo mesto. ščbrbb in drugi mrčes Elehtromotop 7'/jKS dobro ohranjen proda gasilno društvo Kožar e — Podsmri ba radi nabave bencin motorja. Ogleda se v Kožar jah 11. kurenčno sredstvo. Naročila sprejema uprava »Domoljuba" pod Silro „Najbo'jše". Okrog 60 breskviaih drevesc *ep;h-Je od; dati. Cena od KFmsba pesa naprodaj. M. Sitar, Zg. Šiška štev. 8. 6—S Din komad in še nekaj sto drugih sadnih dreves po »—10 Din komad pri Andrej 2an-kar, drevesničar, Slob štev. 6, p. Domžale. Hosašhi uainnec krepak, poštenih sta-rišev, ae sprejme. Fr. Kunaver, kov. mojster, Savljo 35, p. Jeric«. IHlinar " km®žko - mletje, trezen in zanesljiv, debi službo. Mlin Rakorca pri Kranju. i BOŽiO, iilaira, Bij Pozor! Vsled bližajoče se pomladanske in letne sezije Vas opozarjam, da se pred nakupom manu-fakturuega blaga prepričate o mojih ponovno znižanih cenah — Dalje Vas obveščam, da imam na zalogi izključno le Ce$ha in angl€$htt blaga, katerih dobra kakovost je splošno znana. Nizke cene in dobro blago 1 Oglejte si bogato izb rol Prepričajte se o cenah I Za mnogobrojni obisk se priporoča An t OII DOlIC. Pijanec. Pijanec neko noč na cesti obleži. Na vasi začne goreti in plat zvona biti. Pijanec, še na pol zmeden, sliši plat zvona in mislič, da ura bije, začne šteti. Šteje in šteje; našteje dvanajst, petnajst, dvajset »Kaj bo, kaj bo?« začne klicati, tako pozno še nikoli ni bilo!« REVMATIZEM! Revmatlzem? Kostobolje? Bodlfafe? Trganje v glavi In zobeh? Omotico ozdravite z zdravilom „AEG\". Vsaki steklenici je priloženo točno navodilo o uporabi. Naslov za poštna naročila je: Laboratorij WA1GA", Sušak 12. 4 steklenice za 77 Din, 14 steklenic za 205 Din, »»' 8 steklenic za 131 Din. 25 steklenic za 320 Din. V ceni je uračunjena poštnina, zabojček in zavojnina. JAVKA ZAHVALA. P. n. Laboratorij „ALGA", Sušak. Najlepše se Vam zahvaljujem za Vaše dobro zdravilo „Alga", ker sera popolnoma ozdravila svoj dolgoletni revmati-zem. Moja hčerka je enako celo leto trpela na revmatizmu in imela hude bolečine. Sedaj pa Vam lahko javljam, da je tudi ona danes popolnoma zdrava. Priporočam vsem, ki trpe na revmatizmu, da se obrnejo na Vns po zdravilo „Alga" in jamčim jim za vspeh. Spoštovanjem Marija Praprotnik. ' Javornik pri Bledu, 30. avg. 1926. ♦♦♦ Tovami&a zaloga traven, cementa, ftetonshcaa žel m Mreže za ograje in pesek. Bodeča žica. Vrtno in poljsko orodje. PlHgl: leseni, železni, gaokopavanje itd. Plužue glave, lemeii itd. Orane: travniške in poljske. — Snmoprodaja uajmodernejših in najnovejših travniških bran Kose, srpi, Drosnl Kamni, hlepela. Škarje obrezovanje dreves in trt. Jeklene krtače ra r-išvenje drevja. PoljedelsKi stroji. Gonilni jermeni. Posne-malniki za mleko. Ko-sišča za žito. Gnojne iu •enene vile. vodovodne cevi, SKoljKe, črpalhe, armature, svinčene CeVt. Zidarsko in tesarsko orodje. Tehtnice. ž„ui vloJk( za postelje. 2«lezDe bi«, gajne. Prodaja razstieljj, Nakup starega železa in kovin. - Nizke .ene. Točna postrežba. Trgovina z JLit OBLEKE ženske, moške in otroške, bluze, krila in olaSCe, lastni izdelki in dunajski modeli, nadalje klobuke perilo, nog nvlce, kravate in vse modne predmete razpošilja po čudovito nizkih cenah veletrgovina H. STEBMECKt, CELJE »I. 1Q Zahtevajte takoj ilustrovani cenik z več tisoč slikami. Naročila čez Din 500 poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. železnlno FR. SllfPlCA, LJUBLJANA oosposvetsha cesta i V sedanjih težkih časih vsakdo pazi, di kupi dobro in poceni. Preden sc odločite za n.ikup izgotovljene moške, lantov.,l:c ali deške obleke, kakor tudi češkega in angleškega blaga, obrnile sc zaupno na solidno tvrdko LJUBLJANA, šeleobur-gova nI. 1 (dvor., levo). Josip ivančič, HalpopolnelSl ST0EWER šivalni stroji ga Hvilje. krojač« la {•Tliaric tw ea Ti«k dota. Pride« ai nabavit« atroj. cflftt« ti to izredaoat pri tndki L. Baraga, Ljubljana Selcnburg. o;. 61. BrcrpUČM pouk. 15 leta« jam.tr«. PRIPOROČAM VELIKO ZALOGO modrocev vsai« vrste mreže, div&ne. Velika izbira žime in »Irika vedno v zalogi in najceneje prodaja rudolf sever, ljubljana Marijin trg It 2 — naspr, frančiškanske ccrkve. IS o_ n »a O < 5' n V) n P* 3 r> 51 a ►i ep < n n O < VK r> K" O 2L « =2 2 ni > aaap u Jv W As n cr < CA rt ? S o n n sr n K > r\ rn i/i "O 3 r! O O "2- 3 -«■ o S? < ai tU 5 r> S" o „ T* N H 0_ 1 jflSh^1 I 1 UMI 1 I • "3' u j C3 re b 3 j U | e 1 1 | ^jKnnMf • ^ 1 O" 01 ? j a t re ! £T ^ I rt | UGODNO NAPRODAI: HIŠA, posebne pr|. pravna za mizarsko obrt, v Preddvora pri Kianjo, HIŠA z velikim vrtom zraven kolodvora v Novea mestn. — HIŠA z manjšim posestvom v JurkaTaii pri Straži. — Nailov v upravi lista pod štev. 1209. Težko gospodarsko stanje upošteva novo otvorjena irtrovina manulaktnrnega iiln?« »Ljubljanski oblačilni bazar« na .Mestnem trgu G s svojimi nizkimi cenami, ki omogočajo slehernemu nabavo nove pomladanske obleke, češki semenski oves fc S: ČEK priporoča SEVER & KOMP. — LJubljana. Pozor! Pozor! Najuspešnejše sredstvo za re|o domače živine je brezdvemno »MASTIN« ki pospešuje rast, odebelitev in omnstitcv domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednesti MasUna so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat 46 Din, 10 škat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4 Fižol mešan dober za prehrano, dobite, dokler traia zaloga, po Din 1.75 ali kron 7— za kilogram pri FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 16* Ako hočeg dobro obleko do 100 Din cene)-: kupiti, moraš v novo otvorjeno trgovino v Škoijo Loko k M. REM1HU itL 1517 KhhllkP ^cP'ce> perilo in dr. modno blago IMUMUI\C> kupite po izdatno znižani ceni za Velikonoč »PR| AMI HiKANCU« - Ljubljana, Stari trg it. 10. 1120 BLIUD, mm, Sni! A ulica 3/12 Dobavlja drokoleui. de Ii'ia dvokolraa, pneumill-ke. šlraln« Strnjf. rramufoiK- cramofonskr pluMe ter nogometne iufr po najnižji »ni. Mclian.kl dobe populit. Zahtevajte veliki Uuatrovanl brtzplalnl cinik ter poiljltr murko m Din f— ia poštnino. Zadružna gospodarska banka d. d. , sss. cesta 10 » u« ▼ lastni palači (vis h vis hotela ,.Union") Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Snlit žitnik pv Kapital in rezerve skupno nad Din 16 ooo „2 II Ekspozitura: Bled. Dai. trgovske kredite, eskomptira menice Ubardir. vredni »"»OOO.OOO VlOfje nad Din 250,000.000 -