Penično gnezdo.                        '
"SHrKfat'' mati'" prikriči nekega večera Toneek k materi, rglejte kaj imain iffflpfv klobuku!" '*r%jjjSsf1'         M a ti: Ha, ha! penico.   Kje si jo pa dobil?
iyi           Tonček: Denes zjutraj sera ugledal v seči uašega vrta gnezdo.
Počakal sem do večera.    Ko se je zmračilo, šel sem lopo počasi tja, in hop! zgrabiJ sem ptička za kreljuti, ko se je tega najmanj nadeja].
Mati: Jeli bila penica sama v gnezdu?
Tonček:  Mladiči njeni  so bili  tudi notri!  Še zdaj  so  tako majheni, iraajo še mah; ne bojim se, da bi mi ušli.
M a t i: In kaj bodeš počel s to ptico ?                                  :                      .,
T o n č e k: Dejal jo bodem v kletko in obesil v izbi na steno.
Mati: In kaj bode z ubogimi mladiči?
T o n č e k:   0 tiste bodem tudi vzel in jih redil.    Takoj jih grein iskat.
Mati: Žal mi je, da ne utegneš po uje.
Toneek: Mar mislite, da je daleč? Lejte ondu, kjer oni suhi črešnjev štor stoji, nama ravno nasproti.   Dobro sein si zapomnel kraj, kjer stoji gnezdo.
M a ti: Tega ne raislim; a jaz samo to pravim, da pridejo po tebe žandarji, niorda so vže pri vratili.
Tonček: ZandarjiV Pridejo po meneV
Mati: Da, po tebe.   Brič je ravno kar tvojega očeta zaprl, in odpoljajc ga, dejal je, da pride še po tebe in po tvojo sestrico, da tudi vaju zapre.
Toueek: 0 Bog moj! kaj bode naina storil?
Mati: V ječico bode vaju zaprl, da ne bosta mogla ven. kadar bi hotela.
Tonček: 0 Ludobni brič!
Mati: Žalega vaina ne bode ničcsar storil; jesti in piti bode vauia dal vsak dan. le zaprta bosta in mene ne bosta videla več.it v id»
(Tonček se začne jokati).
'•¦;      Mati:   No. kaj ti je?   Ali je to tako hudo, zaprt biti. ako iinaš vsega dosti, česar potrebuješ za življenje?                          k,. <       ,.-|i.i<i.4 -Hrjoni ,
...:     (Tonček se ihti in ae more govoritj.)      w    ,i m ..   i... ,^>i i*jl -i.f
67            •
Mati: Brič dela ravno tako s tvojim očetom, s sestro in s teboj, kakor delaš ti s ptico in mladiči.    Ti praviš, da je brič hudoben, nii hudoben si tudi ti.
Ton&ek (jokajoč:) 0 mati, jaz takoj izpustim penieo. (Odkrije klobuk in ptiea vesela zleti skozi okno.)
Mati objame Tončka ter mu reče: BUtolaži se, sinek moj! hotela sem te ]e skušati. Tvoj oče ni zaprt, in tudi ti niti tvoja scstra ne bodeta zaprta. Hotela sein ti le pokazati. kako hudobno si dela], ker si hotel ubogo ptico zapreti. Kakor si bil ti žalosten, ko sem rekla, da pridejo žandarji po tebe, tako, ali še bolj je bila žalostna tudi ta ptica, katero si bil vjel. Le pomisli, kako so ubogi mladiči po njej, svojej materi, zdihovali ? Kako je bila ptica žalostaa, ko si jo bil vzel raladičem? Na vse to izvestno nisi bil pomislil. kadar si bil ptico vjel, kaj ne, Tonček ljubi ?                                             iinl
Tonček: Ees, mati, na vse to nisem bil raislil.
Mati: V prihoduje uikoli ne zabi, da je Bog te uedolžue živalee zato ustvariJ, da bi se veselile svoje prostosti. Kako neusiniljeno bi zatorej bilo, ako bi jim grenili kratko življenje.
Otroci! posuemajte Tončka. ia ne mučite ubogih živalic, ker vse stvari na zemlji, ptice pod nebom in ribe v vodi so ljudem velika božja dobrota. Konj nas nosi, vol nam dela, krava nam daje mleko, ovca volno. kokoš jajca, čebela med, a ptiči uatn žvrgoJe in prepevajo, ter nas razveselujejo. Vse živali so nam koristne; smemo si jih tedaj v prid obračati, a ne jih nepotrebno muciti. Otroci si morate vedno prizadevati, usmiljenim biti do nedolžnih živali. Ako bodete vže zdaj neusmiljenega srca do brezumnib. živali, pozneje tudi do ljudi ne bodete imeli nobenega usmiljenja.                       ai. ž-d—č.