ŠTEV. B LETO II ★ AVGUST 19 6 6 GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE ODDIH IN REKREACIJA Ko smo ravno v času letnih dopustov. je prav. da malce pregledamo, kje in kako preživljajo svoj prosti čas - dopust - tudi naši člani kolektiva. Jasno je. da ne moremo zbrati podatkov, koliko naših ljudi bo letos letovalo v raznih krajih naše domovine, oziroma počitniških domovih, kar pa tudi ni naš na "en. Verjetno pa bo slehernega člana kolektiva zanimalo boi j to, kako so zasedeni naši počitniški domovi v No-vigradu, Izoli, predvsem pa na Veliki planini. 2e zdaj namreč lahko trdimo, da je prijavljencev in zasedba v naših počitniških domovih na morju s strani članov kolektiva neprimerno manjša od lanskega leta. Cc pogledamo stanje v številkah, dobimo naslednje rezultate: Skupno število prijavljenih za Novigrad je 121 oseb, a je od tega le 31 članov kolektiva, 58 ožjih svojcev in 32 tujih oseb. Za Izolo pa je prijavljenih samo 4!) oseb: od tega 15 članov kolektiva. 24 ožjih svojcev, 10 pa je tujih gostov. Dosti večja pa je zasedba na Veliki planini, saj sta obe koči »Ircnca« in »Zlatorog« skozi celo leto polno zasedeni. Doslej je prijavljenih skupaj 194 oseb: od teh je 64 naših članov ter 130 ostalih oseb. Čeprav je čas letovanja na Veliki planini morda krajši kot na morju in je zaradi tega po številu več Prijavljencev, pa vseeno lahko tak porast utemeljimo še s tem, da je oddih v planinskih kočah mnogo ee-ee.jši. zlasti v primerih, ko si gostie Pripravljajo hrano sami. Pa tudi zn-''''nanje je vedno večje in je zato težko ustreči vsakemu, ki ž"ll letovati v naših kočah. Vsak obiskova-lec. ki želi preživeti svoj dopust v katerikoli naši koči. mora predhodno vplačati le nočnino, ki j2 določena za člane po 2,00 ND. za svoje 3,00 N D in za nečlane 5,00 ND. klene penziona na morju pa so v letošnji sezoni takele: v Novigradu je dnevni penzion za člane po 20.00 ND in 23,00 ND za nečlane. V Izoli Pa je penzion za člane 18.00 ND ter 19.20 za nečlane. (Nadaljevanje na 2, strani) Pogled na Novigrad Počitniško naselje v Izoli 2. St. 8 — avgust 1966 Poročilo o delu DS in 10 V času od 28. 6. 1966 do 21. 7. 1966 je bila 1 redna seja DS ter 1 redna seja UO. Delavski svet: Na 3. redni seji DS so člani razpravljali o periodičnem obračunu za prvo polletje 1966, o razdelitvi 12.000 N din posojila za gradnjo in dograditev individualnih hiš, o plačilu nadomestila za čas odsotnosti delavcem, ki so na predvojaški vzgoji ter o koriščenju 2,5 % od izplačanih OD za izobraževanje kadrov. Rezultati periodičnega obračuna za prvo polletje t. 1. so kljub težavam dobri, vendar v perspektivi ne predvidevamo tako dobrega stanja, kot je bilo v prvi polovici leta. Delno so k tem rezultatom prispevale tudi zvišane cene izdelkov po reformi. Ce primerjamo obdobje po reformi (1. 8. — 31. 12. 1965) ter letošnje prvo polletje, vidimo, da so le- * I. ODDIH IN REKREACIJA (Nadaljevanje s 1. strani) Iz podatkov, ki so nam na razpolago, ugotavljamo tudi to, da letuje letos zelo malo družin, ki imajo nizke osebne prejemke. To je povsem razumljivo, saj lahko takoj n ajd ero vzrok, ki je prav gotovo v odpravi znižane vozovnice K-15 in regresa. Saj je res, da smo v našem podjetju razdelili letos v ta namen dosti več sredstev, kot prejšnja leta, vendar pa je malokdo, ko je dobil denar na roko, le-tega prihranil za dopust. S tem pa so tudi sredstva, ki so bila namenjena za oddih posameznika, popolnoma izgubila pravi pomen. Zaradi tega bo morda potrebno v bodoče napraviti nekaj sprememb pri izplačilu regresa. Le na tak način bomo lahko omogočili tudi slabše situiranim družinam vsaj nekajdnevno letovanje v naših počitniških domovih na morju. I. O. Pripis: komisija za letovanje je na svoji seji dne 29. IV. 1966 sprejela v zvezi s prebivanjem v obeh naših kočah na Veliki planini naslednje sklepe: — treba se je strogo pridrževati določil pravilnika o uporabi koč na Veliki planini; — ponovno sc opozarja, da je treba odlagati smeti, konzerve in ostale odpadke na zato določena mesta: — vsaka uporaba postelj oz. ležišč brez dveh rjuh je strogo prepovedana; vse one, ki se ne bodo pridrža-vali določil pravilnika o uporabi koč na Veliki planini se bo kaznovalo z denarno kaznijo din 1000.- (starih) in s prepovedja nadaljnih nočitev. tošnji rezultati boljši od lanskih. Tako se je celotni dohodek na delavca povečal za 2 %, neto produkt rta delavca za 25 %, dohodek za 26 "/ii, razporejeni bruto dohodek 9 %. Zavedati se moramo, da gre del tega povečanja na račun občutno zmanjšanih prispevkov od osebnih dohodkov. Poudarjeno je bilo, da se dohodek ne bo delil med delavce, ker naš pravilnik o delitvi dohodka ne predvideva občasnih obračunov, po končnem obračunu pa bomo lahko govorili o delitvi. Člani DS so predlagani periodični obračun za 1. polletje soglasno sprejeli. Podano je bilo tudi mnenje komisije za družbeni standard, katerim članom kolektiva naj se razdeli 12.000 N din za individualno gradnjo. Komisija je upoštevala tiste sodelavce, ki bi lahko z dodeljenimi sredstvi izgotovili nedograjena stanovanja. Člani delavskega sveta so predlog komisije soglasno sprejeli. Člani DS so sprejeli sklepe, da se: — sodelavcem, ki gredo na predvo-jaško vzgojo obračunajo OD za tisti čas ravno tako, kot da bi delali; — lahko koristi 2,5 % od izplačanih POLLETNI Za prvo polletje in za tretje tromesečje letošnjega leta so delovne organizacije dolžne sestaviti in predložiti Službi družbenega knjigovodstva periodične obračune. S periodičnim obračunom ugotovi delovna organizacija začasno celotni dohodek in začasno razdeli dohodek. Periodični obračun se sestavi na podlagi knjigovodskih podatkov in ostalih evidenc, ki jih vodi delovna organizacija. Periodični obračun za letošnje prvo polletje je bil sestavljen pravo- 1. CELOTNI DOHODEK . . . . 2. Porabljena sredstva ....... 3. NETO PRODUKT (1-2) . . . . 4. Skupni stroški, ki obremenjujejo celotni dohodek............ 5. DOHODEK (1-4) ........... 6. Del dohodka namenjen za OD 7. Ostanek dohodka ........... Pudariti je treba, da so pokazatelji za leto 1965 še po starih cenah, pokazatelji za leto 1966 pa po novih višjih cenah, kar je treba pri ocenjevanju rezultatov upoštevati. OD za izobraževanje kadrov. DS je tudi odobril mladinskemu aktivu podjetja 1000 N din za ogled MTT v Mariboru. Upravni odbor: Na 5. redni seji je UO obravnaval problematiko nabave in prodaje; primanjkuje cel preje za ovoje. Nabavna služba je poskušala to surovino dobiti, vendar brez uspeha, zato smo prisiljeni za nekaj časa ustaviti izdelavo muli ovojev. Konec tega meseca bodo prispela cel vlakna iz Italije, tako da bo proizvodnja spet stekla. Ljudi, ki delajo pri tem artiklu, bo treba preorientirati v druge oddelke, nekaj pa jih dati na dopust. Da bi premostili težave, bomo skušali poiskati surovine na jugu države. Težave so- tudi z ostalim materialom. Opaža se stagnacija prodaje vložkov, vendar glede le-teh ni skrbi, ker imamo pogodbo s Češko. Trenutno imamo tudi težave z ovoji, vendar se bodo zaloge z izvozom znižale. Poleg tega so člani UO razpravljali še o periodičnem obračunu za prvo polletje ter sklenili, da se da predlog DS-u, da se ta obračun potrdi. Člani UO šo sprejeli tudi poročilo o službenem potovanju v Anglijo in Nemčijo ter doseganju 15-dnevnega plana. OBRAČUN časno tako, da je o njem razpravljal upravni odbor 18. julija, delavski svet pa 19. julija. Delavski svet je na podlagi določil pravilnika o delitvi dohodka sprejel tudi dokončni sklep o začasni razdelitvi dohodka, doseženega v prvem polletju letošnjega leta. Oglejmo si nekaj podatkov iz periodičnega obračuna: a) Doseženi rezultati v prvem polletju 1966 in primerjani z istim ob- dobjem leta 1965 Prvo polletje Prvo polletje Indeks 1965 1966 16.448.316,38 19,968.383,56 121 10,088.812,50 12,071.541,28 120 6,359.503,88 7,896.842,28 124 11,034.134,79 12,746, 824,93 93 5,414.181,59 7,221.558,63 133 3,013.057,02 3,492.597,10 116 2.401.124,57 3,728.961,53 155 Doseženi rezultati so začasni in so bili doseženi pod boljšimi pogoji, kot se predvidevajo za drugo polletje letošnjega leta. Pri delitvi dohodka je (Nadaljevanje na 3. strani) POLLETNI OBRAČUN (Nadaljevanje s strani 2) delavski svet to upošteval. Dobršen del pozitivnega rezultata izhaja iz osvojene nove proizvodnje, z5 katero dobivamo material na domačem tržišču. V kolikor bi bili vezani samo na izdelavo standardnih artiklov, teh rezultatov ne bi dosegli, ker je bila preskrba s surovinami in osnovnim materialom neredna, b) Ce primerjamo povprečne mesečne rezultate, dosežene v prvih šestih mesecih letošnjega Leta s povprečnimi mesečnimi rezultati, ki so bili doseženi po reformi v letu 1965 (od 1. 8. do 31. 12.), dobimo sledeče pokazatelje: 1. CELOTNI DOHODEK ............ 2. Porabljena sredstva......... 3. NETO PRODUKT (1-2) . . . . 4. Skupni stroški, ki obremenjujejo celotni dohodek............. 5. DOHODEK (1-4)............... 6. Del dohodka namenjen za OD 7. Ostanek dohodka............. 8. Povprečno število zaposlenih Celotni dohodek na delavca se je v letošnjem letu povečal za 2 %, neto produkt za 25 %, dohodek za 26 %, ostanek dohodka pa za 46 %. Problem obratnih sredstev je bil v glavnem zadovoljivo1 rešen. V prvem polletju letošnjega leta smo za obratna sredstva uporabljali v glavnem lastna sredstva in celo tista, ki so po planu bila namenjena za vlaganje v osnovna sredstva. Sele pred koncem letošnjega polletja smo pričeli z vlaganjem v osnovna sredstva, ko smo že razpolagali z delom dohodka, doseženega v letošnjem letu. Povprečni mesečni neto osebni Povprečni mesečni rezultati 1965 Prvo polletje I n cit* ks (po reformi) 1966 3,206.629,00 3,328.063,00 104 2,167.101,00 2,011.923,00 93 1,039.528,00 1,316.140,00 127 2,263.769,00 2,124.470,00 94 942.860,00 1,203.593,00 128 524.712,00 582.100,00 111 418.148,00 621.493,00 149 592 602 102 dohodki so v prvem polletju 1966 z ozirom na isto obdobje lanskega leta porastli za 29 % in znašajo 678,86 dinarjev', V tem času je bil uveljaven tudi nov način nagrajevanja, ki v glavnem pozitivno vpliva na delo v podjetju. Zaradi pomanjkanja prostora smo se omejili le na nekaj podatkov iz sestavljenega periodičnega obračuna. Vsem tistim, ki želijo temeljiteje spoznati dosežene rezultate, pogoje in delitev priporočamo, da se obrnejo na strokovne službe, ki so jim za to na razpolago. F. R. Naš razgovor Z razširitvijo oddelka za izdelavo filtrov se je osnovala samostojna ekonomska enota. Delo v tej enoti trenutno še ne poteka tako, kot je zaželeno, kajti vzroki so nekje drugje, in jih takoj ne moremo odstraniti. Princip izdelave CS filtrov je patentiran v mnogih deželah. Sam postopek se še vedno izpopolnjuje in ravno v zadnjem času smo imeli priliko' videti, da so v svetu ta postopek močno poenostavili in s tem pocenili proizvodnjo. Izdelan je nov sistem za posip smole, ki ima gotove prednosti in upam, da ga bomo imeli priliko kmalu preizkusiti tudi pri nas. Popolnoma nov pa je način fiksiranja pramena; po tem novem načinu odpadejo vsi sedanji ogrevalni kanali, pramen pa se fiksira s suho paro. Z vsem tem je dosežen velik uspeh, je pa tu že veliko odprtih vprašanj, na katera bomo morali najti odgovore sami. V tem obdobju ima- mo pri proizvodnji CS filtrov pogoste zastoje, vzroki teh so tudi izven ekonomske enote, konkretno: v premajhnih kapacitetah čistilnice. Zastoji, ki so posledica raznih okvar so zdaj minimalni, odkar so tu nameščeni ključavničarji in mojstri na izmene. Na nekatera vprašanja bo odgovoril tov. PETER DIMIC, ki je prišel v ta oddelek že med prvimi. »Tov. Dimič povejte mi kaj vas je privedlo v Tovarno sanitetnega materiala?« »V Sloveniji sem se zaposlil kot gradbeni delavec, podjetje pri katerem sem bil zaposlen, je gradilo v tej tovarni in tako sem prišel prvič v stik s tovarno. Leta 1961 sem postal član kolektiva. Sprva sem delal na dvorišču, nato v behlnici. zdaj pa pri filtrih.« »2e od začetka proizvodnje CS filtrov delate v tem oddelku. Kaj vam dela težave in kako ste se privadili na tem delovnem mestu?« »V belilnici sem sicer delal tudi v treh izmenah; delo je bilo tam težko. Seveda, tam je bilo delo popolnoma drugačno. Veliko je bilo vode. Na sedanjem delovnem mestu .je morda nekoliko manj fizičnega dela, ix> drugi strani pa ima človek tu večjo odgovornost; delo je zahtevnejše. Če strežeš po osem ur stroju, se temeljito prepotiš. Neprijetno je, ker je ozračje polno smole, po drugi strani pa še vročina. Dostikrat smo bili slabe volje ker nam ni šlo tako kot smo želeli. Včasih smo delali po več ur, pa smo šli kljub temu slabe volje domov. Danes je to že povsem drugače. Stroji zdaj bolje teko in bolj prijetno je delati, ker so uspehi vidni.« »Kje so vzroki zastojev v proizvodnji? Kako skrbite za kvaliteto pramena in čim nižji procent odpadkov? »Večinoma je vzrok zastojev v pomanjkanju svitkov. Svitki so neenakomerni, kar nam povzroča veliko težav pri izdelavi pramena. Približno poznam pramen že po otipu ali odgovarja zahtevam. Najbolj pa se zanesem na rezultate, ki nam jih kontrola sproti posreduje. Delno lahko pramen tudi sproti popravljamo, vendar to delo je precej precizno in težko je proizvajati pramen konstantno teže.« »Tovariš Dimič, da so svitki neenakomerni je res, nikakor pa ne smemo vso krivdo valiti na to. Dostikrat imamo priliko videti napake, (Nadaljevanje na 4. strani) MORJE VABI • MORJE VABI Rezultat ankete uredniškega odbora Uredniški odbor se je v vsem svojem dosedanjem delu čutil nekoliko izoliranega od bralcev, katerim iz meseca v mesec pripravlja gradivo za naš tovarniški časopis. Želel si je biti na jasnem, kako je uspel v svoji težnji, da jim TOSAMO čim bolj približa, zato je že v aprilski številki s člankom »Povejte svoje mnenje o tovarniškem glasilu« povabil bralce, da odgovore na nekaj vprašanj. Vabilu pa se je odzval en samo član našega kolektiva! Hvala vam, tovariš Kos! NAŠ RAZGOVOR (Nadaljevanje s 3. strani) katerim je kriv le strojnik pri stroju. Imamo slučaj, da je pramen rahlo zasmojen. Strojnik mora vedeti kje so vzroki za to napako in takega pramena ne bi smeli proizvajati. So slučaji, ko imamo po pol lonca pramena s preveliko težo, to so napake, za ! katere je odgovoren le strojnik. Nadalje: posip smole je tudi važno vprašanje kateremu se posveča premalo resnosti. Nujno je, da sc vsakdo, ki je zaposlen v oddelku, vpraša ali res napravi vse, kar je njegova dolžnost. Pripravljen je nov pravilnik o kvaliteti in prav je, da se tu nekatere stvari postavljajo ostro, saj smo morda včasih vsi preveč neodgovorni do zaupanih nalog, sem pa prepričan. da bo prišel čas, ko nam bo tc faktorje postavil v še zahtevnejši obliki. Tov. Dimič hvala za sodelovanje in mnogo uspeha pri nadaljnjem delu.« F. P. V junijski številki je uredniški odbor poskusil znova. Da bi bralcem delo čimbolj poenostavil, je dal natisniti v tovarniški tiskarni anketne liste in kar na njih pustil tudi prostor za odgovore. Pričakovati je bilo, da bo tako poenostavljen način, ki bi vzel kvečjemu deset minut časa, zagotovil velik odziv pri bralcih. Pa ga ni bilo! Le devetnajst članov kolektiva je čutilo potrebo, da pomaga uredniškemu odboru pri oblikovanju časopisa, torej vsega 3 n!a vseh zaposlenih. Ostali pa so bili brezbrižni do vabila uredništva in tako torej tudi drugi poskus svojega namena ni dosegel. Tovarišem: Vinku Pirnatu, Ivanu Kosirniku, Slavku Bajcu ekon., Cirilu Zarniku, Lojzetu Judežu, Juriju, Vulkanu, Francu Rogjiču, Ivanu Kosu, Danu Juteršku, Jožetu Dolinšku, Tonetu Arnušu, Mimi Prelovškovi, Vidi Grličevi, Andreju Pavliču, Vladimirju Petkoviču mag. pharm., Viljemu Dolencu, Štefanu Rozmanu, Martini Kvasovi in Zdravki Sanko-v;čevi smo hvaležni za odgovore in predloge. Seveda pa so to predlogi posameznikov, ne pa vsega kolektiva. Uredniški odbor se torej še vedno počuti samega, izoliranega od svojih bralcev. Obenem pa seveda tudi ne more v bodoče sprejemati kakršnekoli ovinkarske ali direktne kritike za svoje delo. saj je dal široko možnost, da sleherni bralec pove javno svoje mnenje. In kaj se da ugotoviti iz izpolnjenih anketnih listov? Predvsem to, da so se vabilu odzvali le tisti, ki smatrajo, da je prav, da se izdaja časopis, saj ni bilo nikogar, ki bi dejal, da našemu kolektivu časopis ni po-tteben. Tudi na drugo vprašanje — o tem, ali je glasilo uspelo glede obveščanja in izpopolnjevanja članov kolektiva, so odgovori zeio enotni. Šestnajst ankentirancev zatrjuje, da je uspelo, nekateri celo pristavljajo: besede kot, »popolnoma«, »vsekakor«, »seveda«. Le trije odgovori so, v katerih so mnenja, da je uspeh v tem le delen in da bi bila lahko obveščanje in izpopolnjevanje popolnejše in obširneje. Bolj raznoliki so odgovori na vprašanje, kaj je bralcem najbolj všeč v časopisu. Nekatere najbolj zanima problematika podjetja, to so v glavnem moški, vendar ne vsi. Ženske pa so bolj navdušene za Naš razgovor. (Pripombe so. da bi bil razširjen na več oseb naenkrat, in da bi bil zaradi tega razgovor s posamezno osebo krajši. Ce računamo, da v dosedanji obliki lahko zajame največ dvanajst oseb letno, v tovarni pa nas je preko šesto, je predlog seveda umesten). Prav tako jim ugajajo uganke, kadrovske vesti in humor. (Tega je res premalo v našem časopisu. Toda: kdo naj poskrbi zanj, če ne sami člani kolektiva. Mar naj prepisujemo dovtipe iz Pavlihe? Že v naših vsakdanjih odnosih, se zgodi kaj zabavnega ali spotakljivega. Kaže, da se vse preveč bojimo zamere). Nekateri so tudi odgovarjali, da jim v časopisu ugaja v celoti vse. Uredniški odbor se je tudi zanimal, kaj bralcem najmanj ugaja. Odgovori so dokaj enotni. Večine noben članek v časopisu ne dolgočasi, le trije prigovori so bili: eden, da (Nadaljevanje na 5. strani) MORJE VABI • MORJE VABI I'oda ne plavati predaleč! V morju se namreč -kopajo" tudi takele zverine REZULTAT ANKETE UREDNIŠKEGA ODBORA (Nadaljevanje s 4. strani) je dolgočasno vse, kar je predolgove-zno, in dva, po vsem enaka, češ da so odveč poročila o delu in nalogah Posameznih služb, ker da je to vsakemu že bolj ali manj poznano. No, strinjati se je treba, da je za daljše članke treba imeti več časa in da je slehernemu prijetneje prebirati krajši kot daljši sestavek, zato tudi uredniški odbor želi objavljati predvsem krajše članke. Vedno pa to, zaradi namena in zaključene vsebine, ni niogoče. Kar se pa tiče prigovorov o nalogah posameznih služb, pa si bodimo kar iskreni, da so večini bolj ‘•manj« kot pa -bolj« poznane in da se je uredniški odbor za to akcijo s Premislekom odločil. Vprašanje je le, če se te sestavke bere. Večina je vprašanje ali ponudijo glasilo drugim in kaj le-ti sodijo o njem, odgovoril, da ga ponudijo. Predvsem domačim, in da so le-ti Kaže, da jima ugaja letovanje ob morju z njim zadovoljni. Nekateri celo posredujejo predlog, da bi bil časopis obširnejši, en odgovor pa je, da glasilo tovarniškega okvira ne presega, razen humorja, kadar je. To je sicer delno res, toda ne moremo mimo mnenja, da se tovarniški okvir no neha pri vratarnici. Z imeni, slikami in karikaturami, s splošno informativnimi članki spoznava tudi preostala družina okolje, v katerem dela njihov član. Najbolj pestri pa so bili seveda odgovori na zadnje vprašanje: česa si več želite v glasilu, da bi bil po vašem mnenju pestrejši. Najbolje je, da jih kar po vrsti navedemo: več strokovnih razprav v korist proizvodnje; širši krog dopisnikov; več predlogov in razprav za odpravljanje raznih problemov v podjetju; občasno objavljanje poljudno-znan-stvenih dopisov, več pisati o sindikatu, mladini, športu in tudi o gasilstvu, ker so bile že vse organizacije zajete, gasilci pa ne. (Res je, uredniški odbor priznava, da o gasilcih članka še ni bilo, toda zakaj se niso gasilci sami spomnili in napisali kaj o svojem delu?!). Več poročil o delu organizacij in razne razgovore; mnenje je tudi, da naj zadrži dosedanji obseg in nivo; diskusije, predlogi, sklepi UO in DS; več sestankov o problemih in težavah posameznih delovnih enot; več humorja in fotografij; več križank in odgovorov na vprašanja. (Opomba uredništva: če bralci ne postavljajo vprašanj, tudi odgovorov ne more biti)! Da bi predvsem delavci pisali o kakšnem doživetju na delovnem mestu; če ne znajo oblikovati člankov sami, naj jim pomaga kdo od članov uredniškega odbora: več zabavnih tem; več člankov o eventuelnih problemih; po- gum in srečno roko pri izbiri člankov; kakšen zanimiv podlistek, anekdoto ali podpis. Kot vidite so predlogi zelo obsežni, zanimivi in koristni. Toda ali ostalih 97",, zaposlenih misli kot 19 sodelavcev, ki so poslali odgovore? Ali večina tovarniško glasilo sploh prebira? Ali jih zanima res samo vrednost točke in višine osebnega dohodka; do vsega ostalega so pa brezbrižni? Težko bi se sprijaznili s takim zaključkom, čeprav se kar sam vsiljuje. Se težje pa je imeti občutek da komu vsiljuješ svoje delo. In tak občutek uredniški odbor ima, saj od večine ni slišal he pohvale, ne graje. Kratko malo- nič! Mar ne vpliva tak odnos tudi na voljo do dela? T. L. Kdor počiva na svojih lovorjih, jih ima na napačnem kraju. So stvari, ki jih ne moremo dovolj dostikrat slišati, ker bi jih tako radi verjeli. Najkoristnejša lastnost je potrpljenje, najpotrebnejša je upanje. S" Človek, ki ne dela več, za kolikor je plačan, dela pravzaprav tako malo, da ni vreden toliko, kolikor dobiva. Ce tri ženske govorijo med seboj, pravimo temu klepet. Kadar trije moški modrujejo med seboj, je že konferenca. Edini prikladen trenutek, da človek -izgubi«' žiVce je tedaj, kadar stori to namenon\a. ' ';' ZAKAJ RAZLIKA? Prebirajoč članke o tako imenovanih sektorjih, njihovem delu in nalogah, sem se nehote zamislila. Dobro je, če spoznamo tega in onega sodelavca, vrednotimo njegovo delo. ne pa sektor v katerega je posameznik dodeljen. Sektor ni celota, temveč je samo delček, ki je lahko velik, če so ljudje, ki v njem delajo vel'ki. Toda ne veliki po velikosti, temveč po delu in značaju. Bodimo torej enotni in dajmo prednost prid-fjim in vestnim delavcem in naj bo sektor — oddelek samo označba, da se hitreje najdemo, ne pa že opis sodelavca. •V spominu mi je dogodek, ki se it'' pripetil pred približno desetimi leti in se nanaša na razdeljevanje oziroma grupiranje delavcev po sektorjih. V tistem času so bili še v pavadi, večkratni masovni sestanki, Na enem izmed teh. bil je v sta-iiem oddelku konfekcije (sedaj je tatn tkalnica ovojev), je nekdo izmed sodelavcev iz obrata, med drugim rekel sledeče: » ... oni v pisarni, pa mi delavci, to je razlika!« ■ Večja skupina teh »pisarniških nepridipravov«, nas je sedela v bližini tov. Pogačnika, tedanjega di- rektorja podjetja. Imel je med drugimi, tudi to dobro lastnost, da je branil nemočne. Poznal je nas, naše delo in našo v mnogih očeh nepomembno vlogo. Zaradi te »nepomembnosti« smo bili vedno tarča, v katero je lahko streljal vsakdo, ob vsakem času. Da bi sami oporekali izjavi sodelavca pred takim številom navzočih, nam je bilo neprijetno. Zato je vlogo branitelja prevzel tov. Pogačnik, ki odgovoril: »Samo poglejte jih, kako so skromni, že po obleki sodeč.« (oblečeni smo bili namreč v temno modre halje iz kep-ra). Hvala tov. Pogačnik! Ob tej kritiki sodelavca sem se počutila v podjetju kot privesek, ne pomemben član kolektiva. Eden tistih, ki ne pripravlja materiala za proizvodnjo, ne tke blaga in ne kcnfekcionira gotovih izdelkov. Kakšno zadovoljstvo imam ob svojem delu, ko zapuščam tovarno? Ničesar nimam, kar bi lahko pokazala, ne metrov, ne komadov in vendar delam. Vidite, to je tisti občutek, ki ga mi delavci v pisarnah pogrešamo in za katerega vam delavcem ob strojih tudi zavidamo. Vse te občutke pa si moramo prihraniti Proizvodnja v mesecu juliju 1966 Oddelek Enota mere 1. Trakotkalnica 000 vot 2. Tkal. širokih tkanin 000 vot 3. Kardirnica kg 4. Konfekcija N din Vložki ptk 5, Cigaretni filtri 000 kom Planirana Proizvedena Indeks količina količina 79.772 72.271 91 417.362 387.336 39 66.792 63.767 95 2.719.728 2,883.256 106 520.432 500.260 96 28.222 26.011 92 Proizvodnja v tkalnicah je še vedno izpod planirane količine. Stalne menjave artiklov v vseh oddelkih tkalnic, nam povzročajo veliko zastojev in s tem tudi majhno produkcijo. Ker gre večji del proizvodnje iz teh oddelkov v izvoz, je zato asortiman tkanin iz meseca v mesec pestrejši. Oddelek Studa je zaradi premajhne količine vode v industrijskem kanalu le delno obratoval in zadnjih 6 dni v mesecu celo z 50 %. kapacitetami. Količina vode je bila sicer dovolj velika, toda zapirali so zapornice v tem kanalu in tako onemogočili redni dotok vode do našega oddel- Kadrovske vesti V MESECU AVGUSTU PRAZNUJEJO ROJSTNI DAN: Tkalnica ovojev: Banko Marija, Brenčič Marija, Černivec Milka, ka. Točni vzroki zakaj se je to dogajalo nam do danes še niso znani. Požar, ki je nastal v oddelku kar-dirnice je poškodoval 2 mikalnika, katera 162 ur nista obratovala. Tako oddelek (kot vložki) ni bil v stanju doseči planirane količine. Na proizvodnjo cigaretnih filtrov je poleg grla proizvodnje pri čistilnem stroju, vplivalo tudi pomanjkanje rezervnih delov. V času šolskih počitnic je oddelek konfekcije sprejel 20 deklet, ki so v sezoni letnih dopustov, nadomeščala redno zaposleno delovno silo. S. — M. Lavrič Francka, Rožič Milena, Som Marija, Štrukelj Ivan, Ulčar Ani. Tkalnica gaze: Korošec Francka, Potočnik Avgust, Belcjan Anica. Avtomatska tkalnica: Rode Janez, Mavsar Anton. Pripravljalnica: Arnuš Rozika, Bizilj Franc, Dolinar Angela, Mihelčič Ivan, Peterka Marija, Prvinšek sami zase. Od takrat je minilo že precej let in do nedavnega sem upala, da so se tudi ta gledanja spremenila. Bila sem v zmoti. Pred tednom dni, sem ponovno slišala: mi delavci, pa vi v pisarni. Že zaceljene rane, so me ponovno zabolele. Zato dragi sodelavci sem se namenila, da vam povem kaj me muči. Ta neenakost, ki si jo zamišljate. Zadovoljna bi bila in moj prispevek bi dosegel svoj namen, ko bi eden drugega cenili po delavnosti, po značaju in ne po sektorjih. Drug drugemu pomagali v težavah in se s znanjem, pridobljenim na ta ali oni način, dopolnjevali. Prepričana sem, da je v vsakem izmed nas del dobrote in humanosti. Kam ju bomo usmerili in kolikšen del okolice z njo obogatili, to pa je odvisno od nas samih. Delo prinaša človeku zadovoljstvo, velikokrat večje kot plača-de-nar. Zato cenimo ljudi po delu in ne po sektorjih. Vodilno vlogo pa dajmo samo pridnim in vestnim članom našega kolektiva, ne glede na njihovo delovno mesto in se za to vlogo trudimo vsi, brez izjeme. D. M. ZAHVALA Samoupravni organi podjetja se iskreno zahvaljujejo vsem tistim članom našega kolektiva, ki so sodelovali pri gašenju požara, ki je bil dne 14. 7. 1986 in ga s svojo veliko prizadevnostjo uspešno in hitro lokalizirali in pogasili. S tako prizadevnostjo so prispevali, da škoda ni bila večja. Iskrena hvala tudi vsem zunanjim občanom, ki so prihiteli na pomoč, posebno pa tov. Antonu Ganiču za njegovo aktivno sodelovanje pri gašenju požara. Ivan, Lavrič Ljudmila. Studa: Prislan Kristina. Konfekcija: Banko Francka, Burja Marija, Gaberšek Slavka, Glavi-nac Ivanka, Grčar Ivanka, Hribar Nada, Kovač Roza, Kržan Milena, Mandelj Marija, Morela Milka, Pir-Ivanka, Pipec Marija, Podbevšek Milka, Podbevšek Zinka, Zajec Silva, Vidergar Marija, Vodlan Egidija, Volmayer Helena. Filtri: Pirc Roman, Vodjanov Jakob, Cerar Marta. Belilnica: Gaberšek Rok, Zalokar Janez. Kardirnica: Klopčič Avgust, Kra^ njec Olga, Nakrst Avgust, Pernuš Janez, Udovč Avgust, Sevšek Jernej. Tajništvo: Hribar Angela. Komerciala: Glavan Nada. Pomožni obrati: Dolinšek Jože, Dolinšek Ciril. Najboljša voščila! V MESECU JUNIJU SO VSTO-1’IU V PODJETJE: Leskovec Janez — v komercialo, Kokalj Franc — v belilnico, Gorjup Jože — v kardirnico, Grilj Peter — k transportu. V MESECU JULIJU SO ODŠLI 'Z PODJETJA: Lavrič Marija — tkalka, Lavrič Stanislav — belilec, Kosar Leopold — belilec, Močnik Ciril — čistilec. V POKOJ STA ODŠLI: Povž Fani, tkalka. V podjetju je bila zaposlena 19 let kot tkalka. Urbančič Ivanka, konfekcionarka. V podjetju je bila zaposlena kot kon-fekcionarka 10 let. Želimo jima obilo počitka in trdnega zdravja v zasluženem pokoju! NESREČE Od 27. VI. 1966 do 27. VIL 1966 so bile prijavljene tri nezgode pri delu. rti.' V MESECU JULIJU SO SE Rodili: Slavki Novakovi — sin, Cilki Mačkovi — hči, Minki Sušnikovi — s'n, Miloški in Ljubotu Dolinarjevima — sin. Mamicam in atkom čestitamo, drobižu pa želimo dober razvoj! - 29. junija je bilo na igrišču v Do-'>u vsakoletno že skoraj tradicionalno srečanje »starih« z »mladimi«. Plakat, ki je vabil na tekmo, je obetal začetek za polpeto uro, toda zbrani enajsterici sta se pojavili oziroma pozdravili na prizorišču precej kasneje. Vzrok za zakasnitev je bil ^ekako ta, da so imeli »mladi« težave sami s seboj, kajti naj so se še 'ako šteli in preštevali so ugotovili, da jih je premalo. Zato so začeli z igralcem manj, kar se jim je tudi poznalo, saj jim ■je vedno manjkal eden, ki bi porinil žogo v nasprotnikovo mrežo. Sicer pa ic imel gledalec enak občutek tudi za okipo' »starih, čeprav je bilo vseh er>ajst. Kljub temu pa so »stari« prvi zadeli v črno, ko je Osolin izkoristil nespretno intervencijo vratarja »mladih« in poslal žogo za njegov hrbet. Vseeno pa je igra ostala do konca enakopravna tako, da so »mladi« preko Kerča izenačili. Po končani regularni tekmi je prišlo do živahne debate med igralci z metanjem dinarjev v zrak (zaradi žrebanja) in med gledalci (če se bo pokal presekal na dvoje, za vsakega polovico). Po končanem podaljšku je bilo stanje 2 : 2, torej spet neodločeno. Strelca sta bila ista kot prej — golgeterja takorekoč — vsak za svoje moštvo. Po končani živahni debati, so začeli streljati enajstmetrovke. Tudi to pot ni šlo! Stanje je tudi po streljanih in zastreljenih enajstmetrovkah ostalo neodločeno. Tedaj so se »stari« globoko zamislili: »Tekmo je treba takoj končati, kajti sicer doma pri ženah ne bodo sprejeti v preveliki milosti.« (Začelo se je namreč že večeriti). Tako je moštvo »starih« pri ponovnem streljanju enajstmetrovk z jekleno voljo (potrpežljivostjo) le doseglo določeno prednost, ki jim je konec koncev prinesla pokal v trajno last, zaradi treh zapored dobljenih tekem. F. V. Delati je lahko, misliti težko, po pameti delati pa neprijetno. (Goethe) Če razpravljam z neumnim, se vedno bojim, da mi bo dal prav. (Jules Romains) Dobre misli, četudi smo nanje pozabili. ne umrejo. (Publius Syrus) Velepec Ana, pomočnica (7. VII. 1966). Pri delu okoli stroja za izdelavo filtrov se je ponesrečenka spotaknila (čevlji z visoka peto) in si poškodovala koleno leve noge. DE konfekcija: Keržan Milena, konfekcionarka (12. VIL 1966). Ko je šla k sterilizatorju je nerodno stopila in si poškodovala nogo v gležnju. Pavli Ivana, konfekcionarka (19. VII. 1966). Pri dviganju zaboja, v katerem so bili ovoji, ji je ta zdrsnil na nogo in ji poškodoval prst. S. V. Človekove navade se menjajo kot listje na drevju, ene odpadajo, druge vzbrstijo. Kdor se meša v navade drugih, ima najslabšo navado. (Haskius) Hitro pozabimo, o čemer nismo resno premišljevali. Noben človek ni dovolj dober, da bi lahko gospodaril nad drugim človekom, če le-ta ni pristal na to. Vsakega človeka čaka velika priložnost njegovega življenja, le da jc on večinoma ne opazi. (Cecil de Milic) Človek je nepoboljšljiv optimist. Prepričan je, da utegne zadeti na loteriji, še malo pa ne pomisli,; da utegne umreti pri avtomobilski nesreči. (Maurice Chevalier) St. 7 — julij 1968 8 | ■ ■ ■ ■ Prodaja gotovih izdelkov v mesecu juliju je bila zadovoljiva, kljub začetnim težavam, ki smo jih imeli v proizvodnji radi koriščenja letnih dopustov. Mesec julij je že od nekdaj eden' najslabših mesecev v prodaji naših izdelkov v teku leta. zato ga tudi imenujemo »mesec slabe prodaje-^'. Operativni plan bruto realizacije prodaje smo dosegli 3,265.332,91 N din nasproti planiranim 3,246.650 N din in s tem presegli naš plan za 0,57"'n-Skupna realizacija prodaje gotovih izdelkov od 1. I. do 31. VII. znaša 24,014.685,36 N din ali 61 od letnega plana prodaje. Situacija v prodaji naših izdelkov se v mesecu juliju ni bistveno spremenila, zato se tudi zaloge gotovih izdelkov niso povečale v primerjavi z mesecom junijem, ampak so se delno zmanjšale, predvsem ovo- v v mesecu juliju jev s tkanim robom. Pri spremljanju in analizi stanja na našem trgu pa ugotavljamo rahlo padanje povpraševanja po naših izdelkih tega. ker so bolnice in ostale zdravstvene ustanove pričele z intenzivno Slednjo potrošnje sanitetnega materiala. Vrednost izvoza sanitetnega materiala v mesecu juliju pa znaša skupaj 71.441,5$. Od tega zneska na konvertibilno področje 30.491,5 $ in na vzhodno področje 40.950 $. To je za naše podjetje eden izmed največjih uspehov, saj smo v tem mesecu izvozili več kakor celo leto 1964. Skupna vrednost izvoženega blaga do konca meseca poročanja znaša 182.839,5 £ ali 162 n„ od letnega plana izvoza, od tega na konvertibilno področje 119.139,5$ in na vzhodno področje 63.700 $. Komercialni vodja: Bajec Slavko oec NAGRADNO TEHTANJE KAMNOV Imamo sedem kamnov povsem e-nake oblike in velikosti. Vsi razen enega so tudi enako težki. Kako bi, s pomočjo največ dveh tehtanj ugotovili, kateri kamen ima drugačno težo kot ostali? Zaradi lažjega reševanja naj povemo še to, da sta pri obeh tehtanjih po dve možnosti in da ena od obeh obeh možnosti pri prvem tehtanju uganko že reši. — Vendar pa morate uganko izpeljati z obemi možnostmi. Rešitev uganke lahko pošljete v obliki točnega opisa, krajše pa je, če jo narišete. Tehnico naj predstavlja črka T, kamne pa krogci, pri čemer enega, se pravi težjega posebej označite. Tehtanje narišite tako, da na kraka črke T nanesete krogce v takem številu, kot se vam zdi, da je prav za pot k rešitvi. Krogce, ki jih ne boste dali na tehtnico, pri-rišite poleg nje. Narisati vam bo torej treba če- tvero T-jev, (ker ima vsako od obeh tehtanj po dve možnosti - enkrat se namreč lahko »težji« krogec pojavi na tehtnici, drugič pa ne). Zdaj pa je povedana že toliko, da reševanje ne bo več trd oreh, kajne? Cas za oddajo rešitev imate do 20. avgusta. Kadar ni nobenih posledic, je lahko odpuščati. Vsak človek nosi dve vreči: pred seboj napake drugih, za seboj pa svoje lastne. Siromaku manjkajo mnoge stvari, skopuhu pa vse. Vljudnost nič ne stane, a nam mnogo koristi. Bolje je, da umreš z modrijanom, kot da živiš z bedakom. Sreča je kakor steklo, ki se sicer blešči, 9 je krhko. NAGRADNI REBUS Pravilna rešitev rebusa da šesto besedo četrtega odstavka šestinštiridesetega člena ustave Socialistične republike Slovenije. Nakažite, kako je rešitev sestavljena! Rešitve oddajte do 20. avgusta. Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale. Urejuje uredniški odbor: Pavla Buždon, Danica Merku-žič, Franc Peterlin dipl. ing., Mirko Požek, Janez Rozman, Srečo Vodlan, Dušan Borštnar (teh. pomočnik), Toni Laznik dipl. oec. (odgovorni urednik). Telefon odgovornega urednika 72-313 int. 08. Tisk: Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna. Naklada 700 izvodov.