PLANINSKI VESTNIK	H^^^^mnbbm^M
je vzbudil med strokovnjaki največ zanimanja doma in na tujem, in Zoisova zvončnica (70 SIT), imenovana po botaniku Karlu Zoisu, bratu bolj znanega Žige Zoisa. Druga serija znamk iz leta 1998 predstavlja Štiri iglavce, ki povečini rastejo v hribovitem svetu; to so navadni brin (14 SIT), navadna smreka (15 SIT), črni bor (80 SIT) in evropski macesen (90 SIT). Tudi prvo znamko iz letošnjega leta v seriji Znameniti Slovenci s portretom Petra Kozlerja (14 SIT), ki je prvi izdelal zemljevid slovenskih pokrajin, želimo planinci imeti v svoji zbirki, saj so nam zemljepisne karte nepogrešljivi pripomočki pri pohodih. Nikakor pa ne bi smeli že pri prvem opisu planinskih znamk izpustiti znamke s podobo Zlato roga in triglavske rože (80 SIT). Pripovedka o Zlatorogu, divjem lovcu in planinski roži je živela v ljudskem izročilu več stoletij in sodi med tisto literaturo, ki je bila zelo velikokrat objavljena v najrazličnejših priredbah in oblikah
Ciril Velkovrh
¡k [pfein[fo@k(S DflfiMiMr©
Gremo skupaj v hribe
Mladinska komisija pri PZS je bila ustanovljena 1956. leta in je pred dobrima dvema letoma praznovala svojo 40-letnico. Ta dogodek je obeležila z literarnim in likovnim natečajem z naslovom »Gremo skupaj v hribe«. Projekt je pripravila skupaj z Zavodom za šolstvo Republike Slovenije. K sodelovanju so bile povabljene vse osnovne šole: za likovne prispevke od 1 do 8. razreda, za literarna besedila pa od 5. do 8. razreda.
Na literarni natečaj je prispelo 478 prispevkov iz 109 osnovnih in podružničnih šol v Sloveniji, na likovni natečaj 593 del iz 86 osnovnih in podružničnih šol. Komisiji, ki sta izdelke pregledovali, sta ugotovili, da so literarni in likovni izdelki nadpovprečno dobri. Zahvala za to gre med drugim mentorjem, slavistom, likovnim pedagogom in mentorjem 230 planinskih krožkov, ki so veliko pri-
pomogli k motivaciji učencev, da so dosegli tako dobre uspehe. Proti koncu lanskega leta sta izbrana dela v knjižici z naslovom Gremo skupaj v hribe izdali MK in Planinska založba v nakladi 1000 izvodov. Dobili smo prikupno knjižico, ki je otroško razigrana, mladostno enostavna, pustolovsko drzna in risarsko melanholična. Je edinstven primerek v dozdajšnji bogati slovenski zakladnici planinske literature. Knjiga obsega sto strani, je trdo vezana, ilustracije so barvne in črno bele. Uredila sta jo Francka Žumer in Peter Pehani, tehnično in oblikovno pa Veronika Ščetinin, Vredno jo je vzeti v roke in skrbno prebrati ter podoživeti te otroške zapise in ne prezreti ilustracij. Planinski vestnik je objavil natečaj za najboljše šolske naloge, proste spise in risbe že leta 1954, da bi pri mladini povečali zanimanje za planinstvo in s tem tudi za prirodne lepote naše domovine Razpisala ga je Planinska zveza Slovenija v soglasju s Svetom za prosveto in kulturo IRS. Na tem natečaju so lahko sodelovali učenci in učenke srednjih in strokovnih šol ter ostala mladina do osemnajstega leta starosti.
Komisija za ocenjevanje risb je pregledala 790 risb, med katerimi je izbrala 35 ter jih nagradila. Komisija za ocenjevanje prostih spisov in šolskih nalog je prebrala 611 sestavkov in jih 49 nagradila. Del teh spisov je bilo objavljenih tudi v Planinskem vestniku ob njegovi šestdesetletnici. Na koncu poročila je zapisano: Uspeh natečaja je po poročilu komisije vsekakor zadovoljiv in dokazuje, kako se naša mladina zanima za planinstvo, kako ljubi gorsko prirodo in kako se trudi, da bi svoja doživetja v prirodi čim lepše opisala.
Na zadnji natečaj je bilo skupno poslanih 1071 delo, 478 literarnih (44,63 %) in 593 likovnih (55,37 %), na prvi natečaj pa 1401 delo, 611 pisnih (43,61 %) in 790 risb (56,39%). Zanimivo, daje razmerje med deli skoraj enako Morda bo čez deset let, ob novi obletnici MK, spet kaka taka akcija in dobimo spet novo knjižico. Vmes pa je tudi treba skrbno zapisovati svoja planinska doživetja in kaj spraviti z
barvo na papir. Zadnje otroci bolj pridno zapisujejo na filmski trak in to kot diapozitive pokažejo še drugim, Morda bodo beležili oboje skupaj z moderno tehniko, saj je pisana beseda še vedno taka umetnost sporočanja, ki smo je vajeni in knjigo lahko vzamemo v roke, ko smo za to razpoloženi in obudimo spomine na planinska doživetja. V tem vmesnem času naj mladi planinci svoje zapise objavljajo v društvenih glasilih, kakem šolskem glasilu, Planinskem vestniku ali kakem lokalnem časopisu.
s. J.
Spoznajmo vrhove nad Mežico____
To je naslov knjižice, ki je konec lanskega leta izšla pri založnikih, podjetju Stik in Občini Mežica. Člani študijskega krožka Jože Atelšek, Štefan Erjave, Marija Kolenik, Milka Krof, Marija Mau-ko, Zofka Novosel, Marjana Ov-nič, Ida Paradiž, Jožica Perman-šek, Mihael Pungartnik, Ana Smrečnik, Štefka Vorbole, Damjana Vertačnik In Meta Vinki so pod mentorstvom Hedvike Blatnik pripravili izbor enodnevnih izletov v okotico mesta (ostali so v mejah občine, zato Pece niso vključili). Nad Mežico, ki je staro rudarsko
Ob nevihti
ALEŠ TACER
Z gorskega hrbta v daljavi zaslutim nevidni pripir; tam prag zvezdnih vrat razmejuje svetove.
Divjanje vetrov silnih moti njih mir; blisk strele slepi, ko udarja v vrhove.
Zaprtih oči
dežne kaplje vsrkavam; in zlivam se z njimi v razpoke gora...