Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic. Dne 6. t. m. je dobila naša stanovska organizacija novo trdno vez, ta dan se je ustanovila v Celju -Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in u5iteljic". Navzlic skromnemu vabilu, navzlic pomanjkanju vsake reklame se je zbralo pri tej priliki mnogo učiteljev in učiteljic, ki so navdušeno pozdravljali to prepotrebno društvo. Takoj je pristopilo -Zvezi" osem društev: CelJBko-laško, Brežiško-sevniško, Kozjansko, Šmarsko-rogaško, Savinjsko, Šaleško, Slovenje Biatriško in Ormoško. Odposlanci teh društev so izvolili nZvezi" naslednje vodstvo: predsednik: Gradišnik Armin, njega namestnik: Strmsek Vekoslav, tajnik: Kranjc Fran, blagajnik: Levstik Miloš, odbornika: Knapič Jan. in Slanc Ernest. Zveza je torej osnovana, in upajmo, da bo kmalu začela svoje plodonosno delovanje. Njen delokrog je jako obsežen, ako hoce doseci namen, ki je v pravilih tako-le označen: II. Namen nZveze" je: a) Združitev vseh slovenskih štajerskih užiteljev (u5iteljic) in šolskih prijateljev, b) pospeševanje duševnih in materijalnih interesov u5iteljstva, c) gojitev splošne, posebno pa pedagoško - didaktične naobrazbe članov, č) širjenje splošne naobrazbe med narodom.*) - III. Sredstva: Društvo doseza sroj namen, da a) sklicuje po raznih krajih na Štajerskem zborovanja in shode, pri katerih razpravlja in sklepa o dolžnostih in pravicab učiteljstva ter o vzgoji in ponku šolske mladine in prireja javna, splošno poučna predavanja in koncerte, b) pošilja v posameznih služajih posamezne govornike k zborom domačih učiteljskih društev, c) pošilja peticije in resolucije višjim oblastvom, č) povzroČa in podpira izdajo šolskih listov, mladinskih in sploh poučnih spisov ter ima lahko svojo knjižnico. cl) podpira ustanovo Šolskih in ljudskih knjižnic ter bralnih dru§tev, e) stopa v zvezo z drngimi avstrijskimi učiteljskimi društvi, i) pobira za svoje stroške pri svojih društvenikih letne doneske. To novo društvo si je torej stavilo velikansko in prevažno nalogo. Ono hoče pospešerati naše stanovske in šolske interese, siriti pa hoče naobrazbo tadi zunaj šole med našim narodom. Ono hoče spojiti učiteljstvo in druge narodore sloje v krepko, nepremagljivo celoto, ki bi neprestano težila za napredkom. Ni li to krasna naloga? A še krasnejši bo sad, ako se nam posreci, izvrSiti to zadačo. Če bomo vsaj nekoliko pripomogli, da bo m a s a naroda hrepenela po nadaljni naobrazbi, da bo ta masa začela razmišljevati o svoji preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, da bo izgubila sroje predsodke o šoli in učiteljstvu, bo naš trud bogato *) Ta točka »e natn zdi posebne važnosti! Učiteljstvo mora skrbeti, da bodo deležne izobrazbe najsirše narodove mase. Le dusevno krepak narod ima bodočnoat! Uredništvo. popla.an. Tem potom sta se oživila v narodu našem pogum in ponos, ki mu bosta dajala novih moci v pretežavnem življenskem boju. Z bistrim duhom bo tedaj motril Sloven svojo krasno domovino, bo spoznal njena bogastva in umel jih dvigniti brez tuje pomoči. Le tako se mofejo uresničiti besede: -Na svoji zemlji Sloven bo svoj gospod". A če se ojači in osamosvoji ves narod, ne bo to ne soli in ne učiteljstvu na kvar. Ravno s tem bi se podala obema trdna podlaga, mnogo trdnejsa, kakor jo more podati še tako izvrsten šolski zakon. Narod se ne more ojačiti brez dobre šole, a šola ne more biti dobra, akojenarod nepodpira. Ako pa pridobimo narod za napredek, torej tudi za šolo, se bo poskrbelo tudi za nas v povoljni meri. A drustvo ne misli zapostavlj ati naših interesov dotlej, da se ves narod za šolo ogreje, ono namerava temveč uporabiti takoj vsako priliko šoli in učiteljstvu v prid. V prvi vrsti hoče zbuditi v nas čut stanovske vzajemnosti in celokupnosti. Vsak učitelj bi se naj zavedal svojih dolžnosti, pa tudi svojih pravic, vsakdo izmed nas naj bi bil delaven in požrtvovalen član naše organizacije, vsakdo naj bi jo podpiral po svojih močeh. Tiste pijavke, ki pridejo na dan le, kadar so jim drugi kaj priborili, bi naj izginile. Vcepimo jim navduševalnega soka, spravimo jih iz lukenj in brlogov, kamor se zatekajo ob času boja, naj se tudi oni z nami borijo. Tudi tukaj ima -Zveza" še mnogo neobdelanega polja. A ko pride krdelo navdušenih njenih članov v razne skrite in mirne kraje, se gotovo zbudi marsikateri tak zaspanček. Kaj nam koristijo naše velike organizacije, če pa v naŠih vrstah ni pravega navdušenja? Navdušenje za skupne interese, navdušenje za naše vzvišeno delo in za našo pravično in pošteno borbo pa naj nosi naša nZveza" tudi v najoddaljenejšo gorsko vas. Hele tedaj, ko bo vsak u.itelj (učiteljica) z zanimanjem zasledoval dejanja naših voditeljev, ko bo vsak učitelj vsaj z duhom prisostvoval našim razpravam pri velikib. zborih bodisi v Ljubljani, v Gradcu ali na Dunaju, šele tedaj bo imela naša vesoljna organizacija pravi pomen, takrat šele bo dosegla primerne uspehe. Nemoremo si torej misliti zavednega učitelja, [ki bi mogel nasprotovati naši ,,Zvezitt, s aj bo našel v nji krfcpko podporo tako zavedno naroden učitelj, kakor tudi oni, ki misli, da je naš spas samo v internacijonalni organizaciji. Doma bo delovala -Zveza" odločno narodno, v zvezi z učiteljskimi društvi pa bo iskala in podpirala le šolske in stanovske težnje. Tovariši (tovarišice), ne čakajte torej predolgo, podprite to velevažno organizacijo takoj s svojim pristopom! Čim več nas bo, tem lažje bomo uspevali. Nekateri hocejo baje počakati sadu društva, preden mn pristopijo. A kateri pameten sadjar podpre drevo in mu gnoji Sele, ko mu je obrodilo obilo dobrega sadu? Kaj pa, če mu ga vihar poprej stre? Kakor ne more slabotno in sestradano drevo krepko roditi, ravno tako ne more uspešno delovati slabo, maloStevilno društvo. Skrbimo torej, da se naše ,,Zveze" oklenejo vsa naša društva, kjer se pa ne da doseči, pristopijo pa naj posamezni člani. Namen naš je gotovo dober in vzvisen, skušajmo ga izvršiti s skupnimi močmi. —ni —