glasilo delovne skupnosti tekstine ajdovščina. Ob devetmesečnem obračunu poslovanja Čeprav imajo obračuni poslovanja med letom začasni značaj, v njih ugotavljamo po skrajšanem postopku poslovne rezultate, ki nam služijo za primerjavo s planskimi zadolžitvami in kot osnova za uresničevanje poslovne politike v naslednjem obdobju. Ni namen tega kratkega članka voditi razpravo o vzrokih in okoliščinah ter pogojih gospodarjenja, ki kakorkoli vplivajo na finančni rezultat, temveč s preprostimi besedami povedati, kakšno je naše današnje stanje in kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Več o poslovanju so člani kolektiva lahko razbrali iz materiala za sejo delavskega sveta, ki je bil razobešen na oglasnih deskah. Celotni dohodek je podjetje doseglo v višini 2,4 milijarde S din, kar je komaj 57 % letnega plana. Res je, da je pri tem bilo zn 7 % manjše število zaposlenih, kot je predvideval plan. Tak izpad v celotnem dohodku (normalno doseganje bi moralo znašati 75 % ali vsaj 70 % v odnosu na nižje število zaposlenih), ima za posledico izgubo, ki je kljub izplačevanju nižjih osebnih dohodkov znašala 21,9 milijona S din. Z drugimi besedami povedano: izplačani osebni dohodki so bili za 21,9 % večji kot dohodek, če pa bi pri delitvi dohodka upoštevali veljavno razmerje delitve dohodka na osebne dohodke in sklade, bi od doseženega dohodka odpadlo na sklade 92 milijonov S din, pri čemer bi znašali preveč izplačani osebni dohodek 113 milijonov S din. Kljub nepokritim osebnim dohodkom v enem in drugem primeru pa glede na nizke osebne dohodke, zlasti v III. tromesečju, ne moremo doseči ugodnejšega rezultata na račun zniževanja osebnih dohodkov. Prav tako niso umestni niti sprejemljivi določeni očitki in namigi od zunaj, da podjetje na račun osebnih dohodkov nima sredstev za sklade. V zvezi s takim stanjem v poslovnih rezultatih moramo ponovno poudariti, da gre tu za že znana dejstva vplivov nekontroliranega u-voza tkanin, pomanjkanja obratnih sredstev in neustreznih deviznih instrumentov, kar vse je dovedlo do nazadovanja v obsegu proizvodnje in prodaje in hkrati do zviševanja proizvodnih stroškov in smešno niz- kih prodajnih cen na domačem in tujem trgu. Prodajne cene naših izdelkov so pod navedenimi vplivi padle na nivo, ki v neredkih primerih krije komaj porabljeno surovino, medtem ko se je tem vplivom pri izvozu pridružil še vpliv visokih zaščitnih carin in nelojalne konkurence vzhodnih držav. Postavlja se vprašanje, kakšne so naše možnosti za nadaljnje poslovanje in obstoj. Nobenega dvoma ni, da pri obstoječi opremi in sedanjih pogojih podjetje nima perspektive za nadaljnje poslovanje. Tako so ugotovili strokovnjaki že ob izdelavi programa za modernizacijo oplemenitilnice. Z dovršitvijo investicije v oplemenitilnico pa bo podjetje izpolnilo najvažnejši pogoj za nadaljnje poslovanje, čeprav bi moralo skrbeti za bodočo pospešeno modernizacijo še v tkalnici in predilnici. Toda tudi izpolnitev tehnološkega pogoja v bistvu ne more rešiti sedanjega položaja, ga pa lahko bistveno izboljša. Seveda se postavlja pred kolektiv naloga, da bo to svojo pridobitev s pridom izkoristil za proizvodnjo čim ustreznejših artiklov, ki bi po kvaliteti, videzu in ceni ustrezali zahtevam trga, glede dohodka pa željam in potrebi podjetja. Za tako usmeritev v proizvodnem programu pa bo potrebno več individualnega prizadevanja, več organizacijskih in tehnoloških ukrepov, več skupnega dela in čuta odgovornosti celotnega kolektiva. Po drugi strani pa računamo, da bodo v pogojih gospodarjenja zanesljivo odpravljena določena neskladja, sicer nam tudi vsa prizadevanja ne morejo rešiti nastalega položaja, zlasti če upoštevamo, da so nam potrebna sredstva za opdlačevanje kreditov in da bomo brez sredstev za nadaljnjo modernizacijo v tem položaju še zaostali za drugimi tekstilnimi podjetji. JS POPRAVEK ZAKLJUČNEGA RAČUNA SPREMEMBE V DELITVI DOHODKA Verjetno je med kolektivom povzročil nemalo razprav pregled zaključnega računa za leto 1966 in nova delitev dohodka. To je razumljivo, saj nova delitev dohodka spreminja prvotno delitev, s tem pa tudi udeležbo posameznika na dohodku pri končni delitvi sredstev za osebne dohodke. Sprememba se v končni meri kaže v zmanjšanju dohodka za 38 milijonov S din, pri čemer so bila zmanjšana sredstva za osebne dohodke v višini 31,6 mi-(Nadaljevanje na 2, strani) 7. novembra je poteklo petdeset let, odkar je presekal nočno tišino topovski strel s križarke »Aurora« in dal znak za začetek zadnjega dejanja enega največjih in najpomembnejših dejanj v zgodovini človeške družbe — velike oktobrske revolucije v Rusiji. Tega dne so si združene delovne roke kmetov in delavcev širne Rusije s silo vzele oblast, ki je v rokah absolutističnih carskih režimov stoletja stiskala svoje podložnike bolj kot katerakoli druga oblast v Evropi. Tako se je zgodilo, da je v eni najbolj zaostalih dežel tedanje Evrope pognal svoj kal in se u-koreninil plod najbolj žlahtnih misli Marxa, Engelsa in Lenina, ki so v vseh svojih dejanjih in delih iskali izhod iz tedanjih o-bupnih razmer delavskega razreda v proletarski revoluciji, v zmagi delavskega razreda, ki bo prvič po družbi praskupnosti odpravil izkoriščanje človeka po človeku v družbi, ki ne bo poznala razredov. Vladimir Iljič je vedel, da mora biti drevo nove družbe čvrsto, da mora globoko razpresti korenine, če naj vzdrži, zakaj slutil je, da bo moralo kljubovati besnim viharjem. Tudi zato je pripravljal zemljo zanj in ga posadil v širni, surovi Rusiji, ki je tolikokrat v zgodovini pokazala svojim zavojavalcem, da jo v vsem sibirskem mrazu greje toplo srce, ko gre za obvarovanje njene svobode. Ta toplina je izžarevala še toliko močneje tedaj, ko ni šlo le za tradicionalno neodvisnost Rusije pod carjem, ampak za obstoj oblasti, za katero so delovni ljudje prvič čutili, da ni med njimi in njo nikakršnega brezna, da je njihova, oblast njihovih sovjetov. Tedaj in tam je začetek vsega, kar danes imamo in gradimo ne le v naši deželi, ampak po vse večjem delu sveta, kjer narodi na raznčne načine iščejo pot v socializem. Oktober je praznik vsega delovnega človeštva, tudi delavskega razreda v kapitalističnih deželah, saj je po zmagi ruskega proletariata laže dosegel veliko tega, kar danes ima. Prav zaradi strahu kapitalistov pred duhom oktobrske revolucije je namreč delavski razred vsega sveta dobival pomembne koncesije in sl izvojeval velike zmage. Zato pomeni Oktober za napredne delovne množice vsega sveta začetek snovanja, ki se razvija v raznih deželah in sistemih različno, a gre v bistvu enakemu smotru naproti: ustvaritvi svobodne socialistične družbe. GŠ Zakaj izplačujemo nižje osebne dohodke? Popravek zaključnega računa (Nadaljevanje s 1. strani) lijona S din in sredstva za sklade v višini 6,3 milijona S din. Ob upoštevanju razmerja delitve dohodka na osebne dohodke in sklade bi ostalo za končno delitev osebnih dohodkov le 737.000 S din bruto, kar pa je delavski svet glede na minimalni znesek in sedanjo situacijo razporedil na poslovni sklad. V odnosu na obveze do družbene skupnosti pa nam ta popravek zmanjšuje že plačane prispevke v skupne rezervne sklade za 2,5 milijona in obresti za 1 milijon S din. Vsi ti popravki — v končni meri na račun neizplačanih osebnih dohodkov, skladov in prispevkov družbeni skupnosti — so nastali kot posledica popravka vrednosti zalog gotovih izdelkov na dan 31. 12. 1966. Vrednost zalog je bila pri inventurnem popisu ocenjena po lastni ceni, kar je bilo opravljeno v smislu predpisov, če upoštevamo zaloge kot celoto. Pokazalo pa se je, da so bile vrednosti zalog (v glavnem izdelki za izvoz) ocenjene po lastni ceni više, kot je znašala prodajna cena (te izdelke prodajamo v izgubo) in da bi moralo podjetje voditi te zaloge v zaključnem računu po prodajnih cenah. Vrednost teh zalog se je na ta način zmanjšala za 56 milijonov S din. Ta znesek bo, kolikor so te zaloge letos prodane, tudi vplival na manjšo izgubo, ki je sicer predvidena za poslovanje v letošnjem letu. če upoštevamo, da so bila sredstva neizplačanih osebnih dohodkov v skrajnem primeru s sklepom delavskega sveta namenjena za kritje izgube in da bo izguba sedaj za toliko manjša, potem lahko ugotovimo, da popravek ne bo imel Čeprav bi lahko preprosto odgovorili, da je nižje izplačevanje osebnih dohodkov posledica izgube v preteklem obračunskem obdobju in eden od ukrepov, da bi bila ob koncu poslovnega leta izguba čimmanj ša, bi lahko na naslovno vprašanje odgovorili tudi s ponovnim naštevanjem vzrokov in okoliščin, ki so vplivale in vplivajo na gospodarjenje v letošnjem letu. Ker smo o sedanjem položaju podjetja že pisali in razpravljali, bi se v tem sestavku dotaknili predvsem vprašanja, kako nastali položaj vpliva na formiranje in interni sistem delitve osebnih dohodkov. Po naših pravilnikih se sredstva za osebne dohodke formirajo na osnovi vkalkuliranih (v naprej predvidenih, planiranih) osebnih dohodkov v enoti proizvoda, to je po količini izdelkov, sprejetih v skladišče. Na ta način se osebni dohodki izplačujejo v planirani višini in odvisnosti od obsega proizvodnje in števila zaposlenih. Obračun osebnih dohodkov po periodičnih obračunih in v letnem zaključnem računu pa je obvezen na podlagi doseženega dohodka, ki izvira iz prodanih in tudi plačanih izdelkov (realizacija). Na ta način pridemo, zlasti pa v sedanjem položaju, do dvojnih razlik: — med izplačanimi osebnimi do- drugega vpliva kot realnejše prikazovanje stanja v tekočem letu in da bo podjetje dobilo nazaj za 3,5 milijona S din že plačanih prispevkov. JS hodki na podlagi dosežene proizvodnje in obsegom prodanih in plačanih izdelkov ter — med izplačanimi osebnimi dohodki na podlagi dosežene proizvodnje in osebnimi dohodki, vsebova-vanimi v prodanih in plačanih izdelkih, ki jih pokrivamo iz doseženega dohodka. V prvem primeru nastaja razlika iz vedno manjše prodaje, osebni dohodki pa se izplačujejo tudi ob kopičenju zalog v skladiščih. Razumljivo je, da pri tem zmanjkuje tudi denarja za izplačilo. V drugem primeru nastaja razlika le v primeru izgube, to je takrat, ko je dohodek manjši od že izplačanih osebnih dohodkov, ki bi jih morali pokrivati iz dohodka. Tudi v tem primeru zmanjkuje denarja za izplačilo, ki pa poleg tega tudi nima kritja v dohodku. Ker je v I. polletju znašala razlika med doseženim dohodkom in sorazmernim delom osebnih dohodkov, ob upoštevanju razmerja delitve na osebne dohodke in sklade, zaokroženo 20 %, je DS sklenil da se osebni dohodki znižajo za 20 %. Pri tem naj se način formiranja in delitve izvaja po obstoječih pravilnikih. Ob izvajanju tega sklepa je zaradi večjih sprememb v številu zaposlenih, obsegu in vrsti (strukturi) proizvodnje prišlo do velikih neupravičenih odstopanj v vrednosti točke po posameznih EE. To odstopanje ni nastalo zaradi delovanja našega sistema formiranja in delitve osebnih dohodkov v smeri negativne ali pozitivne situacije, temveč zato, ker so se zaradi sprememb v strukturi in obsegu proizvodnje zrušile enake startne osnove za vse ekonomske enote v sistemu osebnih dohodkov po enoti proizvoda. Tudi z vmesnim sklepom delavskega sveta ni bilo mogoče izdelati realnega obračuna, ker je za tak obračun treba prej imeti realne os-(Nadaljevanje na 3. strani) PISALI SO NAM Kaže, da so naši fantje, ki odhajajo k vojakom, zvesti bralci našega lista in da želijo spremljati življenje v kolektivu, v katerem so delali. Vsi po vrsti se nam namreč takoj po prihodu k vojakom oglasijo in nas prosijo, da jim pošiljamo naše glasilo. Seveda jim ne le radi ustrežemo, ampak smo tudi veseli za njihovo zanimanje za list in delo našega podjetja. Tokrat se nam je oglasil Bojan Verč, ki je kot tekstilni tehnik — pripravnik delal v tkalnici. Sedaj je v šoli za rezervne oficirje v Zadru. Zanima ga življenje kolektiva, ker se namerava po prihodu od vojakov ponovno zaposliti pri nas. Vse svoje bivše sodelavce lepo pozdravlja. Ponovno se nam je oglasil Niko Ličen, se zahvalil za pošiljanje »Tekstilca« in dal pozdraviti sodelavce. Uredniški odbor se obema zahvaljuje za pismi in ju lepo pozdravlja. SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA V prejšnjem mesecu se je delavski svet sestal na dve seji in obravnaval 12 točk dnevnega reda. Na prvi seji je sprejel 8 sklepov, na drugi, ki je bila izredna, pa tri. Upravni odbor je imel v oktobru 4 seje. Na dnevnem redu teh sej je imel skupno 15 točk in sprejel 10 sklepov. SKLEPI DELAVSKEGA SVETA 11. seja dne 20. 10. 1967. Najpomembnejša točka dnevnega reda te seje je bila obravnava periodičnega obračuna za obdobje januar — september 1967, o čemer pišemo na prvi strani Tekstilca. V tej zvezi je sprejel sklep o odobritvi periodičnega obračuna ter sklep o kritju ugotovljene izgube zaradi nepokritih osebnih dohodkov v višini 219.013,74,- N din (21.901.374,- S din) v prvih devetih mesecih tega leta iz rezervnega sklada. Stopnjo za obračun amortizacije zagonskih stroškov je DS zvišal od 10 na 15 %. Ker bo v okviru razširjene in modernizirane oplemenitilnice kmalu začel obratovati nov sušilno-raz-penjalni stroj, je bilo sklenjeno, da se starega proda, če pa prodaja glede na njegovo dotrajanost ne bi uspela, se ga likvidira in proda kot odpadni material. Za potrebe nove oplemenitilnice je bila odobrena nabava mešalca za barvila in zgostila, ki ga bo podjetje uvozilo iz ZR Nemčije in bo stal brez carine in uvoznih stro- škov (prevoz, zavarovanje) 2477 DM. Spremenjen je bil sklep DS o prodaji stare telefonske centrale, tako da se razlika med sedanjo in prodajno ceno v višini 6.537,73.— N din ne krije iz rezervnega sklada, kot je bilo s prvotnim sklepom določeno, ampak se brezplačno prenese na kupca. Trgovskim potnikom podjetja, ki imajo za opravljanje službenih dolžnosti v svojih stanovanjih telefone, je DS odobril plačilo stroškov naročnine in telefonskih pogovorov. Stroški se bodo krili na podlagi dostavljenih računov in poročil o opravljenih telefonskih pogovorih. DS je izjemno priznal Konradu Stramcu in Amaliji Samec ob upokojitvi nagrado v višini pet oziroma enega zneska povprečnega mesečnega dohodka v podjetju, čeprav bi bil po sklepu DS glede na delovno dobo tov. Štramec upravičen le do nagrade v višini treh zneskov, tov. Samčeva pa sploh ne bi prejela nagrade. Oba delavca nista izpolnila predpisane delovne dobe 15 oziroma 5 let brez svoje krivde. 12. seja dne 31. 10. 1967 Pri obravnavanju vprašanja ponovne delitve dohodka v zvezi s pregledom zaključnega računa za leto 1966 je delavski svet sprejel tri sklepe, o katerih pišemo v posebnih sestavkih tov. Skvarča. Zaradi spremenjenih pogojev poslovanja, zlasti pa prodaje izdelkov podjetja, je delavski svet sklenil od- praviti delovno mesto trgovskega potnika v dosedanji vsebini in obsegu dela ter namesto tega uvesti novo delovno mesto trgovskega predstavništva s sedežem v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Trgovski predstavniki bodo imeli širše področje dela, ki ga je določil DS s sklepom. SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA 13. seja dne 2. 10. 1967. Na tej seji je vodja komercialnega sektorja poročal upravnemu odboru o nastopu podjetja na jesenskem zagrebškem velesejmu. Pod to točko je upravni odbor tudi podaljšal do konca leta svoj sklep o začasnem načinu uporabljanja sklepa DS o nagrajevanju trgovskih potnikov. Po tem sklepu UO se zaradi zastoja v prodaji trgovskim potnikom določi stalna akontacija osebnega dohodka. Del te akontacije, ki ne izhaja iz prodanih količin blaga, bodo morali pozneje, ko bo prodaja bolje tekla, vrniti. Upravni odbor je odobril direktorju podjetja tridnevno službeno potovanje v Italijo zaradi dogovora za izvoz preje in tkanin in navezave poslovnih odnosov z nekaterimi italijanskimi tekstilnimi tovarnami. 14. seja dne 9. 10. 1967. Po razpravi o bombažu, predvidenem za česano prejo, je UO zaradi neustreznosti razpoložljivega bombaža sklenil, da se na strojih, s katerimi bi morali proizvajati česano prejo, proizvodnja začasno ustavi, delavcem, ki delajo pri teh strojih, pa da izredni