Nepozabno srečanje z našimi rojaki na Tržaškem
Veliko beremo o naših zamejskih rojakih. Veliko se o njih pogo-varjamo. Kdo sploh so !o? Govorijo isti jezik kot mi, na mnoge sivari gledajo na podoben ali celo enak način. Po srcu so lorej Slovenci. čeprav ne živijo v Sioveniji. Oni in mi - vsi vemo, da ni prav, da so nam jih vzeli. Vendar pa mislim. da ni najbolj pomembno to, na katerem koščku zemlje živiš. Hočepno jim pokazati. da so bill vedrto del nas in bodo tudi ostali. Kako9 Z raznimi športnimi. družbenimt in kulturnimi srečanji.
Tudi bodo vzgojitelji in vzgojiteljice si prizadevamo ohraniti take stike. Vsako leto dve skupini učenk obiščeta tržašfce zamejske Slovence.
Letos smo se na Tržaškem perdslavile dijakinje 3. b in 3. c raz-reda Prave z igrico za osnovnošolce Šivilja in Skarjice. druge pa smo najmlajšim zargrale Plašček za Barbaro. Najprej smo se ustavili na Opčinah Tam je prva skupina nastopila v dvorani SPD Tabor.
Nato smo se odpeljali v Prosek. Tam je imela vsaka skupina po eno predstavo v Državni osnovni Soli v slovenskem otroškem vrtcu v majhnem a prijaznem kraju Sveti Križ.
Vse predstave so bile nepozaboe. Čeprav vsi otroci ne razumejo ravno dobro našega jezika, so nas poslušafi z odprtimi usti in radovednimi očmi. Ploskanje nam je povedalo vse. Ni nam bilo žal nekaj urne votnje z avtobusom, takanja zaradi drobniti težav ob prehodu t&t mejo, ki pa so jih na srefio hitro rešili s pomofijo našega konzulata v zamejstvu. Prijetno se je bilo pogovarjati z malimi rojaki, ki so nam v spomin poklonili cvetlice iz paptrja. kar so izdelali sami Ob tem obisku se mi je porodila želja. da bi obvezno prakso opravljala v enem izmed teh krajev. a to žal ni mogofie Upam. da se bo z leti tudi to uredilo.
Popoldne je imela prof. NograŠkova. ki na naši šo!o poučuje glasbo. predavanje o malrh inslrumentih, V vrtcih in osnovnih Solah so z izdelavo tn uporabo le-teh premato seznanjeni, zato je bilo zanimanje veliko. Profesorica je odgovonla na vpraSanja in na željo prisotnih privolita. da obisk fiez čas ponovi
Po vrnitvi v Ljubljano smo bile polne lepih vtrsov in nepozabnih spominov. Ce bo prrložnost. bomo te lepe kraje še obiskale in s tem razveselile male in velike otroke na TržaSkem.
Upam, da je ob našem oblsku v njihova srca še topleje posija! poseben sonftni žarek. ki mu z drugrmi besedami pravimo Ijubezen do materinega jezika. do matične domovine.
KRISTINA ŽIVKOVIČ 3. c
šolsko glasilo Mladi ogenj
Srednja vzgojiteljska šola