studia
universitatis
Na sledi zgodnjebronastodobne poselitve v dolini Rižane Arheološke raziskave na najdišcu Kljuc 
Manca Vinazza, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 
V clanku predstavljamo najdišce Kljuc v dolini Rižane. Na podlagi tehnološke in tipološke analize kera-mike opredeljujemo najdišce v zgodnjo bronasto dobo. Kljucno vlogo pri izbiri lokacije najdišca je do-mnevno odigrala bližina vode in prometna povezava pod Kraškim robom oz. Podgorskim Krasom, ki povezuje Tržaški zaliv in Istro po kopnem. V neposredni bližini Kljuca poznamo le eno socasno najdi-šce, Jama nad Brežcem, kar je po našem mnenju posledica stanja raziskav. Kljucne besede: zgodnja bronasta doba, nižinska naselbina, dolina Rižane, Kljuc, kaštelir 
In this article we present lowland type of settlement Kljuc in Rižana valley. Due to technological and typological pottery analysis, we are able to date this site to Early Bronze Age. Nearby fresh water and communication route under Karts Edge, which connects Gulf of Trieste and Istria, were presumably the main reasons for selecting Kljuc as a location. There is only one other known contemporaneous site nearby Kljuc - cave Jama nad Brežcem. We believe this is only a consequence of the state of research. Key words: Early Bronze Age, lowland settlement, Rižana river valley, Kljuc, hillfort 
V 
prispevku predstavljamo arheološko na­jdišce Kljuc v dolini reke Rižane, kjer so leta 2014 potekale arheološke ra­ziskave, ki so kljub skromnemu obsegu pomem­
bno prispevale k poznavanju tega prostora v bro-nasti dobi. 
Arheološko najdišce Kljuc se nahaja na niž­ji vzpetini, ki leži na sticišcu treh pokrajin, Pod-gorskega Krasa (Kraški rob), Brega (Bržanija) in doline Rižane. Podgorski Kras ima apnencas-to osnovo, a so se kraške oblike tu slabo razvi­le. Prehod v flišno pokrajino Slovenske Istre na­mrec ni nenaden. Pod stenami (stopnjami), ki so nastale kot posledica soucinkovanja tektonskih in erozijskih procesov, se vlece razmeroma po­ložno pobocje, ki je le v osrednjem delu prekri-to z debelejšimi sloji flišnih kamnin, medtem ko je v zgornjem delu, bliže stenam, takoj pri vrhu še apnenec ali debela plast grušca, pomešane­
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.6(2)29-45 

Matej Draksler, Skupina STIK 
ga z rdecerjavo kraško prstjo. Ta predel pred­
stavlja izrazito prehodno pokrajino, ki se zacne 
v obcini Dolina na italijanski strani in se razte­
za od Socerba, Ospa, Gabrovice, Crnega Kala, 
Loke, Bezovice do Podpeci. Medtem pa nižje, od 
Dola nad Hrastovljami do Sermina poteka do-
lina reke Rižane s ploskim dnom, ki je pri Dolu 
in Hrastovljah prekrito z debelimi sloji flišnih 
naplavin. V njenem zgornjem delu, od Dola do 
izvira Rižane, gre za suho dolino Rižane. Danes 
tece od Hrastovelj le potok hudourniškega zna-
caja, ki poleti praviloma presahne. 
Reka Rižana danes izvira v Zvrocku, manj 
kot kilometer stran zracne linije severozahodno 
od Kljuca. Dolina je med Dolom in Hrastovlja-
mi ozka in globoka, pri izviru Rižane pa se na ši­

roko odpre v rahlo valovito ravnico. Prav na tem 
mestu leži obravnavano najdišce Kljuc. Del doli­
ne pri izviru je iz eocenskih apnencev, ves preos­


Slika 1. Lega zgodnje bronastodobnih najdišc Kljuc in Jama nad Brežcem (magenta) ter kaštelirji (zelena) (prirejeno po RKD pregledovalniku). 1. Jelarji, 2 Tinjan, 3.Sv. Anton, 4. Kastelec (Varda), 5. Kastelec (Hrib), 6. Crnotice (Mozar), 7. Crnotice (Marija Snežna), 8. Bezovica (Stena), 9. Bezovica (Brgode), 10. Podpec pri Crnem Kalu, 11. Gracišce (Griža), 
12. Gracišce (Lacna), 13. Hrastovlje (Vrh), 14. Zaningrad (Kovk), 15. Zazid (Zjat), 16. Zazid (Mojbrma), 17. Dol pri Hras­tovljah (Gradež), 18. Zazid (Na Krasu), 19. Socerga (Sv. Kvirik). 
tali del pa iz flišnih kamnin, med katerimi je naj­bolj pogost lapor (Šiškovic 1990, 9–12). 
Zgodovina raziskav 
Kraški rob je skupaj z Bržanijo imel od nekdaj strateški pomen. Tu se namrec locuje flišna Istra in apnencast Kras, v širšem smislu Sredozemlje in celina. Na tem stiku so že v prazgodovini sta-la gradišca oz. kaštelirji (slika 1; npr. Mali Kras severno od Socerba, Grad na Socerbu, gradišce nad Prebenegom, Hrib nad Kastelcem, Mozar nad Crnim Kalom, Gradišce (Marija Snežna) pri Praprocah, Stena nad Loko, Brgode, gradišce nad Podpecjo, Kovk nad Zanigradom in Gradež nad Movražom), ki so nadzorovali poti iz notranjosti celine oz. Tržaškega zaliva na istrski polotok (Zupancic 1990, 19; Gorenc 2006, 98). 
Arheološko najdišce Kljuc (slika 1) prvic omenja že Alberto Puschi (Benussi 1927–1928, 261; Truhlar 1975, 129), prve arheološke raziskave pa so tu potekale šele leta 20141, in sicer na parc. 421/1, 421 in 1407/1, vse k. o. Loka. 
V neposredni okolici Kljuca poznamo vec najdišc iz razlicnih obdobij, saj gre za izrazito prehoden in zato strateško pomemben prostor. Omeniti velja predvsem vecje število kaštelirjev, ki pa so vecinoma opredeljeni v pozno bronas-to in zacetek starejše železne dobe (Register kul­turne dedišcine RS). Glede na analizo kerami­ke, ki je bila odkrita pri arheoloških raziskavah na Kljucu, ugotavljamo, da so najdbe starejše, na­tancneje iz zgodnje in/ali srednje bronaste dobe. Najdišca iz tega casa so na tem prostoru maloš­tevilna. Socasne najdbam na Kljucu so nekate-re najdbe iz Jame nad Brežcem (Sakara Sucevic 2004; slika 1), medtem ko sodi bodalo iz Jerne­jeve jame pri Crnem kalu, ki ga je skupaj s ke­ramiko našel B. Lonza in domnevno predstavlja naselbinsko najdbo, v srednjo oz. mlajšo bro-nasto dobo (Šinkovec 1995, 95, kat. št. 183). Tudi nekatera jamska najdišca in vrtace so okvirno 
Predhodne arheološke raziskave v obliki arheološkega terenskega izkopa in arheološke raziskave ob gradnji je izvedla Skupina STIK, pod vodstvom Sama Hvalca in Mateja Drakslerja (oba Skupina STIK) in pod konservatorskim nadzorom Jake Bizjaka (ZVKDS, 
opredeljena v bronasto dobo (Register nepremic­ne kulturne dedišcine RS). 
Arheološke raziskave 
Metodologija in potek raziskave 
Metodologija terenskih raziskav je bila pogoje­na s standardi arheoloških raziskav, predvidenih za  arheološki testni izkop2. Arheološke plasti so bile izkopane rocno stratigrafsko. Dokument­acija je obsegala geodetsko, fotografsko in opis-no dokumentiranje evidentiranih plasti in arhe­oloških ostalin. 
Rezultati arheološkega testnega sondiranja 
Na obravnavanem obmocju (slika 2) je bilo naj­prej rocno izkopanih 10 testnih sond velikosti 1 × 1 m, katerih globina je segala do geološke os­nove (slika 4). Slednja se je pojavila na globini med 5 in 40 cm. V tej fazi raziskave so bili od­kriti predvsem številni odlomki prazgodovinske loncenine, nekaj odlomkov rimskodobne lonce-nine in gradbenega materiala ter nekaj casovno neopredeljivih kosov. Na podlagi arheoloških re-zultatov je bilo izkopno polje na prostoru predv­idene postavitve treh pomožnih gospodarskih stavb, kasneje razširjeno. Izkopane so bile tri sonde (1–3), velikosti 6,3 × 6,3 m, skupne pov­ršine ca. 120 m2. 
Arheološke raziskave so razkrile sledove prazgodovinske poselitve prostora, ki je bila izra­zitejša v severozahodnem delu registrirane enote kulturne dedišcine Hrastovlje – Kaštelir Kljuc, kjer so raziskave potekale. Rimskodobne najdbe so bile odkrite izkljucno na pobocju ob vznožju vzpetine (slika 2), in kaže na rabo tega prostora tudi v tem obdobju. 
Najdišce leži v celoti na mocno prepereli in razpokani apnencevi skalni osnovi (SE 1005, SE 2004, SE 3003; slika 4). Na razgibani pod-lagi  je z naravnimi in antropogenimi procesi nastala razlicno debela plast temno rumenkas-to rjavega glinenega melja (SE 1002, SE 2002, SE 3002; slika 3). V tej plasti smo našli prazgo­dovinske najdbe, ki so bile najštevilnejše v raz­pokah in kotanjah apnenca. Površje se je v zad­

OE Piran). 2 Pravilnik o arheoloških raziskavah (Ur. l. RS št. 3/2013). 

Slika 2. Kljuc, lega testnih sond (prirejeno po RKD pre­gledovalniku ). 
njih tisocletjih precej spremenilo, na eni strani s kemicnimi procesi v skalni podlagi, na dru­gi pa zaradi clovekovega vpliva, ki je z uporabo prostora (travnišvo, pašništvo idr.) vzpetino na Kljucu razgalil in s tem povzrocil denudacijo površja. Morebitne uporabne površine, ki bi jih lahko v povezavi s prazgodovinskimi najdbami pricakovali, so bile zato unicene oz. odstranje­ne. Pri izkopavanju sonde 3 je bila najdena vecja koncentracija prazgodovinske loncenine, ožga­ne gline ter glinenega ometa, kar nas napelju­je k predpostavki, da lahko na tem delu najdi-šca domnevamo enega ali vec prazgodovinskih objektov. V vseh treh sondah smo namrec ugo­tovili domnevno antropogene izravnave (npr. SE 2004; slika 5) skalne osnove (Draksler in Klasinc 2014, 45–47). 
Keramicno gradivo 
V treh sondah je bilo odkritih 743 odlomkov loncenine (5554 g), 6 kosov hišnega ometa z vid­nimi odtisi prepleta (132 g), 1 kos železa (16 g) in 1 živalska kost (17 g). Vse najdbe so prazgodovin­ske. Od tega smo za izris izbrali iz sond 24 kosov in le v manjšem obsegu uspeli rekonstruirali premer ustja ali dna posod, saj gre po vecini za zelo majhne odlomke. 
Loncenino smo obravnavali tehnološko in tipološko, saj je pri tako slabo ohranjenem kera-micnem gradivu nacin izdelave loncenine bistve-no bolj izpoveden. Nacin izdelave loncenine smo opazovali na makroskopskem nivoju po Horva­tovi (Horvat 1999). Osnovne sestavine loncar­skih mas smo ugotavljali z lupo. Za potrebe laž­je predstavitve beleženja posameznih kosov smo vsak obravnavani odlomek fotografirali pod ste­reo lupo (Leica ES2 – Stereo microscope; slika 6), pri cemer je potrebno izpostaviti, da gre pri foto­grafiji zbruska za namen osnovnega prikaza, in da smo pri ugotavljanju sestavin opazovali tudi druge dele odlomka. 
Loncenina je z vidika nacina izdelave zelo enotna. Izdelana je prostorocno. Prevladujejo fi­nozrnate mase (velikost zrnc 0,25 do 0,50 mm) (19 odlomkov oz. 79 %), ostalo pa so zelo fi­nozrnate mase (velikost zrnc do 0,25 mm) (4 od­lomki oz. 21 %). Ugotovili smo 8 razlicnih lon-carskim mas (od tu dalje LM) (sliki 6–7), pri katerih gre z izjemo LM 1, kjer smo prepoznali kamnino (A), ki ne reagira z 10 % vodno raztopi-no vodikovega klorida (HCl), za mase s kombi­nacijo sljude (C), organskih materialov (D), žele­zovih oksidov (E), groga (G) in/ali glinenih jeder (F). Ugotavljamo odsotnost primesi kalcijevega karbonata (B). Prevladujeta dve loncarski masi (LM 5; 8 odlomkov in LM 8; 7 odlomkov; sli­ki 6–7), pri katerih osnovne primesi predstavlja­jo sljuda (C), železovi oksidi (E) in grog (G). Med seboj se locita le po prisotnosti organskih sesta­vin (D). 
Pri dodelavi površine prevladuje brisanje, in sicer kar v 96 % (23 odlomkov). Na Monkodonji npr. glajenje predstavlja prevladujoc nacin dode-lave površine, ki je zastopan v 51 % (Hellmuth Kramberger 2017a, 42). 
Od nacinov žganja keramike smo ugotovili le tri. Gre za prevladujoco redukcijsko (17 odlom­kov oz. 71 %) in nepopolno oksidacijsko žganje (5 odlomkov oz. 21 %) ter redukcijsko z oksida­cijsko atmosfero v koncni fazi (2 odlomka oz. 8 


Slika 3. Kljuc, pogled na glineno meljasto plast v sondi 1 (SE 1002), ki je prekrivala apnencevo skalno osnovo (SE 1005). Pogled proti severu. Foto: G. Babic. 

Slika 4. Kljuc, apnenceva skalna osnova v sondi 3 (SE 3003). Pogled proti severozahodu. Foto: G. Babic. Slika 5. Kljuc, izravnava skalne osnove v sondi 2 (SE 2004). Foto: G. Babic. 

%). Na vprašanje ali lahko razumemo redukcij-ski nacin žganja kot posledico uporabe peci ali le dobro kontrolirano atmosfero v kopi, zaradi stopnje ohranjenosti najdišca in najdb, le stežka odgovorimo. Ne smemo namrec zanemariti dej­stva, da so na Monkodonji našli ostanke peci, ki sodijo že v srednjo bronasto dobo (Buršic Mati­jašic 1998, 22, 26; Hänsel et al. 2015, 140; Hell-muth Kramberger 2017a, 65–67, sl. 38). Ostan­ki rešetke so bili najdeni tudi na Jelarjih (Lonza 1981, 74–75, 77), vendar jo v zadnjem casu pove­zujejo s pridelavo soli (Zendron 2017, 224–25). 
Trdota, ki smo jo dolocili s pomocjo Moh­sove lestvice, kaže, da imamo opravka z zelo (11 odlomkov oz. 46 %) in izredno trdo (12 odlom­kov oz. 50 %) loncenino. 
Tipološko gledano (slika 8) je gradivo pre­cej enotno, saj gre po vecini za lonce, katerim so po pripadali rocaji, držaji pa tudi okrašena oste­nja. Poleg teh sta ohranjena še dva vecja shram­bena lonca. Skled kot takšnih ni. Kljub temu so shrambeni lonci precej dober pokazatelj, da gre za najdbe, ki kažejo na naselbinski tip najdišca. 
Analiza nacina izdelave loncenine na mak­roskopskem nivoju je pokazala na enoten nacin izdelave loncenine. Primesi kot so organski ma­terial, grog, železovi oksidi in glinena jedra so znacilni za bronasto dobo, natancneje vse do po­zne bronaste dobe, kot je bilo nedavno pokaza-no na primeru najdišca Tomaj. Tamkajšnja bro-nastodobna keramika je vsebovala sljudo, grog in organske primesi, medtem ko se je v zacet­ku starejše železne dobe kot primes pojavil kal­cijev karbonat/apnenec (Fabec in Vinazza 2018, 28). Na osnovi tipološke analize lahko sklepamo, da gre za keramiko iz zgodnje in/ali srednje bro-naste dobe. Primerjave za lonec z lijakastim vra-tom (T. 1: 8) najdemo v Vipavski dolini, na Gra­dišcu nad Ajdovšcino, kjer so najdbe opredeljene v stopnjo Bd C2–D (Svoljšak 1988–1989, 370, 
T. 1: 10), medtem ko sodi primerljiv odlomek iz Zemona v zgodnjo ali srednjo bronasto dobo 


Slika 6. Loncarske mase iz Kljuca (LM1–8). 
(Bratina 2014a, 566, sl. 35.4:3). Vecjemu shram­benemu loncu (T. 1: 6) najdemo primerjavo na najdišcu Gropi - Stari Guran v Istri, ki sodi v zgodnjo bronasto dobo (Mihovilic 2007–2008, 46, tab. 7: 73). Tudi sicer najdemo na tem najdi-šcu vec primerjav za obravnavano najdišce, kot je npr. ustje lonca (T. 1: 10) (Mihovilic 2007–2008, 46, tab. 5: 51) ter okrašeno ostenje s rebrom (T. 2: 21), ki poteka vodoravno in navpicno (Mihovilic 2007–2008, 46, Tab. 3: 19). Slednji motiv sreca-mo prav tako tudi v Vipavski dolini, na najdišcu Log pri Vipavi, tako v gladki kot s prsti razclenje­ni obliki, opredeljen je v zgodnjo ali srednjo bro-nasto dobo (Bratina 2014b, 576, sl. 36.6: 23, 25). Takšen primer iz Sermina sodi v srednjo bronas-to dobo (Josipovic et al. 1997, 26, T. 30: 18; Svetli-cic 1997, 53). V zgodnjo ali srednjo bronasto dobo sodijo tudi lonci z rahlo izvihanim ustjem (T. 1: 11), s primerjavami ravno tako v Vipavski dolini (Bratina 2014b, 576, sl. 36.6: 10), na Monkodonji 


36 
Slika 7. Število prepoznanih tipov in delov posod iz najdišca Kljuc. 
(Hellmuth 2017b, T. 136: 7) ter na zgodnjebro­nastodobnem kolišcu Mali Otavnik na Ljubljan­skem barju (Gaspari 2008, 65, T. 3: 6). Odlomek ustja lonca (T. 1: 13) spominja na kroglaste lon­ce iz Jelarjev, ki so opredeljeni širše, v bronasto dobo (Lonza 1981, Tav. 14: 1), medtem ko so iz Malega Otavnika zgodnje bronastodobni (Gas-pari 2008, 65, T. 10: 7). Držaj z odtisom prsta (T. 
1: 1), kakršne najdemo v jami Srdani v Istri, sodi v zgodnjo bronasto dobo (Cuka 2009, 24, T. 5: 24). Takšne držaje poznamo tudi iz jame Ore-hova pejca/Grotta dei Ciclami v 3. režnju, v ka­terem je bila najdena tako kaštelirska keramika kot zgodnja, eneolitsko/bronastodobna lonceni­na (Gilli in Montagnari Kokelj 1993, 159, fig. 64: 668), kar kaže torej na cas pred gradišci oz. pred srednjo bronasto dobo. Polkrožne kanelure so naceloma vecinoma obdajale aplicirane bradavi­ce (T. 2: 22), kar srecamo na Monkodonji v sondi 9, torej v casu zgodnje oz. zacetka srednje brona­ste dobe (Hellmuth Kramberger 2017a, 322–325, 410; Hellmuth Kramberger 2017b, T. 19: 9). V srednjo bronasto dobo sodi okrašeno ostenje iz Kljucu bližnje Jame nad Brežcem (Sakara Suce­vic 2004, 230, sl. 6: 7). 
Tako tehnološka kot tipološka analiza ke­ramike je pokazala na precej enoten keramicni zbir. Primerjava z drugimi najdišci kaže na cas zgodnje in/ali srednje bronaste dobe, vendar se predvsem na podlagi primerjav z najdišci kot so Gropi – Stari Guran, Monkodonja in Mali Otavnik nagibamo, da gre za cas zgodnje brona­ste dobe. 
Sklep 
Arheološke raziskave, izvedene na najdišcu Kl­juc leta 2014, so pokazale, da gre za tip poselitve, ki v dolini Rižane in pod Kraškim robom še ni bil znan. Na celotnem obmocju registrirane enote kulturne dedišcine in njene bližnje okolice nismo uspeli odkriti sledov obrambnega sistema. Podobno lego ima tudi obmocje nekdanje praz­godovinske poselitve na mestu današnje cerkve sv. Trojice v Hrastovljah, ki po našem mnenju verjetno predstavlja enak tip naselbine. Ceprav skromna slika, pa v dolocenih potezah spominja na Vipavsko dolino z najdišci, kot sta Log in Ze-mono iz zgodnje oz. srednje bronaste dobe, med-tem ko okoliška gradišca z izrazitimi obramb­nimi zidovi ležijo na višjih legah (npr. Gradišce nad Ajdovšcino in Sv. Pavel nad Vrtovinom). 
Keramicne najdbe iz Kljuca so zelo slabo ohranjene, opravka imamo z zelo fragmentirani-mi kosi. Takšno situacijo srecamo tudi na najdi-šcu Gropi - Stari Guran v južni Istri (Mihovilic 2007–2008, 46), ki velja velja za zgodnje brona­stodobno naselbino odprtega tipa, brez obzid­ja. Tovrstne naselbine je za obmocje zahodne Hercegovine kot takšne opredelil Borivoj Co­vic, za katere pravi, da so postavljene na terasah na manj strmih pobocjih ali na rahlo zaobljenih gricih, obicajno nedalec od ravnin in dolin. Za­nje je znacilna ohranjenost tanke kulturne pla­sti, sledovi stavbnih ostalin pa so vidni na povr­šini ali v temnem humusnem sloju (Covic 1983, 143–144; Covic 1989, 83–94; Mihovilic 2007– 2008, 47–48; Buršic Matijašic 2011, 65). Tudi v severni Dalmaciji se v tem casu pojavljajo takšne oblike naselbin, vendar so v primerjavi s socasni-mi gradišci, maloštevilne (Batovic 1990, 137; Mi­hovilic 2007–2008, 48). V Istri poznamo vecje število takšnih, bronastodobnih najdišc v okoli­ci Kanfanara in Limske Drage, zanesljivo v zgo­dnjo bronasto dobo pa sodi najdišce Japlenica v bližini Ližnjana (Buršic Matijašic 2011, 65–68). 
Kljub temu, da je najdišce Kljuc v Registru kulturne dedišcine evidentirano kot kaštelir, lahko sklenemo, da najdišce nima osnovnih zna-cilnosti gradišca. Pri tem ponovno izpostavlja-mo odsotnost obrambnih struktur ter nadmor­sko višino najdišca, ki znaša na njenem najvišjem delu 124 m, predel, kjer so bile izkopane sonde 1–3 pa med 104 in 109 m. To pomeni da je vrh Kljuca (124 n. m. v.) od ravninske okolice dvig­njen med 30 in 50 m. Ce primerjamo okoliške kaštelirje so njihove nadmorske višine bistveno višje, in sicer od 300–400 m n. v. (slika 1). Kljuc po našem mnenju predstavlja neutrjeno naselbi-no na neizpostavljeni lokaciji, torej gre za tip po­selitve, kakršnega poznamo v Istri, Dalmaciji in Hercegovini pod izrazom zunajgradišcne nasel­bine. O sami funkciji tovrstnih naselbin lahko le domnevano, ceprav se nam trenutno zdi edina smiselna razlaga sezonska oblika poselitve. 
Ta tip naselbin je zaradi svoje lege in od­sotnosti obrambnega sistema bistveno težje prepoznati kot kaštelirje oz. gradišca. Morda prav zato v neposredni bližini Kljuca in celot­ni dolini Rižane ter pod Kraškim robom be-ležimo le eno socasno najdišce, to je jama pod Brežcem (Sakara Sucevic 2004). Zagotovo so takratni prebivalci Kljuca izkoristili tudi bliži-no vode, izvir Rižane in lego ob poti, ki je po­vezovala Tržaški zaliv in Istrski polotok. V tem smislu razumemo tudi Kraški rob kot markan­tno geografsko znacilnost, ki je služila za orien­tacijo v prostoru. 
Arheološke raziskave na najdišcu Kljuc so pokazale, da gre za naselbino brez zidane obrambne gradnje na blago dvignjeni legi v do-lini, brez obrambnih struktur nad dolino. Po-selitev so najverjetneje pogojevali razlicni doslej ugotovljeni dejavniki, kot je bližina vode (izvir Rižane), rodovitna zemlja (flišne naplavine v do-lini) in prehodnost prostora (povezava med Tr-žaškim zalivom in Istro). Trenutno gre za edi-no tovrstno najdišce iz zgodnje bronaste dobe na tem prostoru. Podobno najdišce pricakujemo tudi na obmocju cerkve sv. Trojice v Hrastovljah, saj je današnja slika najdišc iz tega casa najverje­tneje le posledica stanja raziskav. 
Katalog najdb 
Sonda 1, SE 1002 
1. 
Odlomek ostenja z okrašenim držajem. Sestava: zelo finozrnata (LM 2); dodelava površine: glajenje; okras: odtisi prstov; žganje: redukcijsko; izredno trda; barva: zunanja in notranja površina temno siva (10YR 4/1). Vel. 5,1 × 3,6 cm. 

2. 
Odlomek ostenja z okrašenim držajem. Sestava: finozrnata (LM 2); dodelava površine: brisanje; okras: odtisi prstov; žganje: redukcijsko; izredno trda; barva: zunanja površina rdeckasto rjava (5YR 4/4), notranja zelo temno siva (10YR 3/1). Vel. 5,4 × 2,9 cm. 

3. 
Odlomek ostenja z rocajem. Sestava: finozrnata (LM 5); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko; izredno trda; barva: zunanja površina mocno rjava (7.5YR 5/6), notranja zelo temno siva (10YR 3/1). Vel. 6.6 × 4,5 cm. 

4. 
Odlomek rocaja. Sestava: finozrnata (LM 4); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko; zelo trda; barva: zunanja površina rdeca (2.5YR 4/6), notranja zelo temno siva (7.5YR 3/1). Vel. 2,6 × 2,3 cm. 


Sonda 2, SE 2002 
5. Odlomek ostenja z rocajem. Sestava: finozrnata (LM 2); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko; zelo trda; barva: zunanja površina temno sivkasto 


Slika 8. Arheološko najdišce Kljuc (1) z Vrhom (2) in Lacno (3) v ozadju. 

Slika 9. Pogled na Kraški rob (desno) in gradišce Tinjan (v ozadju levo) s Kljuca. 
rjava (10YR 4/2), notranja rumenkasto rdeca (5YR 4/6). Vel. 5,1 × 3,1 cm. Sonda 3, SE 3002 
6. 
Odlomek ustja shrambenega lonca. Sestava: finozrnata (LM 7); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko, v koncni fazi oksidacijsko; izredno trda; barva: zunanja in notranja površina mocno rjava (7.5YR 5/6). Vel. 11,0 × 5,6 cm. 

7. 
Odlomek ustja shrambenega lonca. Sestava: zelo finozrnata (LM 5); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko; zelo trda; barva: zunanja površina rumenkasto rjava (10YR 5/4), notranja rumenkasto rdeca (5YR 4/6). Vel. 5,9 × 4,7 cm. 


8. 
Ustje lonca. Sestava: zelo finozrnata (LM 7); dodelava površine: brisanje; žganje: nepopolno oksidacijsko; zelo trda; barva: zunanja površina rjava (7.5YR 4/4), notranja temno sivkasto rjava (10YR 4/2). Rek. premer ustja 24,6 cm, ohr. viš. 6,5 cm. 

9. 
Odlomek ustja lonca. Sestava: finozrnata (LM 2); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko; zelo trda; barva: zunanja površina rumenkasto rjava (10YR 5/4), notranja rjava (7.5YR 4/4). Rek. premer ustja 12,4 cm, ohr. viš. 4,0 cm. 

10. 
Odlomek ustja lonca. Sestava: finozrnata (LM 1); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko; zelo trda; barva: zunanja in 


notranja površina temno rumenkasto rjava (10YR 4/4). Vel. 2,8 × 2,7 cm. 
11. 
Odlomek ustja posode. Sestava: zelo finozrnata (LM 3); dodelava površine: brisanje; žganje: nepopolno oksidacijsko; izredno trda; barva: zunanja površina rjava (7.5YR 4/4), notranja rumenkasto rdeca (5YR 5/6). Vel. 3,3 × 3,4 cm. 

12. 
Odlomek ustja lonca. Sestava: finozrnata (LM 7); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko; izredno trda; barva: zunanja površina rumenkasto rjava (10YR 5/4), notranja temno siva (10YR 4/1). Vel. 5,1 × 3,4 cm. 

13. 
Odlomek ustja lonca. Sestava: finozrnata (LM 2); dodelava površine: brisanje; žganje: nepopolno oksidacijsko; zelo trda; barva: zunanja površina rdeckasto rumena (7.5YR 6/6), notranja temno sivkasto rjava (10YR 4/2). Vel. 2,9 × 2,5 cm. 

14. 
Odlomek ustja lonca. Sestava: finozrnata (LM 5); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko; izredno trda; barva: zunanja in notranja površina mocno rjava (7.5YR 5/6). Vel. 3,6 × 2,2 cm. 

15. 
Odlomek ustja posode. Sestava: finozrnata (LM 2); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko; zelo trda; barva: zunanja površina rumenkasto rdeca (5YR 5/6), notranja sivkasto rjava (10YR 4/2). Vel. 1,5 × 2,1 cm. 

16. 
Odlomek ustja lonca. Sestava: finozrnata (LM 7); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko; zelo trda; barva: zunanja površina rumenkasto rjava (10YR 5/4), notranja rumenkasto rdeca (5YR 5/6). Vel. 3,3 × 2,9 cm. 

17. 
Odlomek dna lonca. Sestava: finozrnata (LM 2); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko, v koncni fazi oksidacijsko; izredno trda; barva: zunanja in notranja površina mocno rjava (7.5YR 5/6). Rek. premer dna 10,8 cm, ohr. viš. 2,8 cm. 


18. 
Odlomek dna lonca. Sestava: finozrnata (LM 2); dodelava površine: brisanje; žganje: nepopolno oksidacijsko; trda; barva: zunanja površina rumenkasto rdeca (5YR 5/6), notranja sivkasto rjava (10YR 4/2). Vel. 6,3 × 4,5 cm. 

19. 
Odlomek okrašenega ostenja posode. Sestava: finozrnata (LM 2); dodelava površine: brisanje; okras: vodoravno aplicirano rebro, razclenjeno z odtisi prstov; žganje: nepopolno oksidacijsko; izredno trda; barva: zunanja in notranja površina rumenkasto rdeca (5YR 4/6). Vel. 5,5 × 6,3 cm. 

20. 
Odlomek okrašenega ostenja posode. Sestava: finozrnata (LM 7); dodelava površine: brisanje; okras: vodoravno aplicirano rebro, trikotnega preseka; žganje: redukcijsko; izredno trda; barva: zunanja in notranja površina mocno rjava (7.5YR 5/6). Vel. 7,0 × 5,6 cm. 

21. 
Odlomek okrašenega ostenja posode. Sestava: zelo finozrnata (LM 8); dodelava površine: brisanje; okras: vodoravno in navpicno aplicirano rebro, trikotnega preseka; žganje: redukcijsko; izredno trda; barva: zunanja in notranja površina mocno rjava (7.5YR 5/6). Vel. 5,8 × 7,5 cm. 

22. 
Odlomek okrašenega ostenja. Sestava: finozrnata (LM 6); dodelava površine: brisanje; okras: polkrožna kanelura; žganje: redukcijsko; izredno trda; barva: zunanja površina mocno rjave (7.5YR 5/6), notranja zelo temno siva (10YR 3/1). Vel. 9,2 × 5,2 cm. 

23. 
Odlomek držaja. Sestava: finozrnata (LM 2); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko; zelo trda; barva: zunanja in notranja površina rumenkasto rdeca (5YR 4/6). Vel. 6,0 × 3,0 cm. 

24. 
Odlomek rocaja. Sestava: finozrnata (LM 2); dodelava površine: brisanje; žganje: redukcijsko; zelo trda; barva: zunanja površina zelo temno siva (10YR 3/1), notranja rumenkasto rjava (5YR 4/6). Vel. 4,6 × 4,7 cm. 




Tabla 1. Hrastovlje. 1–4 (sonda 1), 5 (sonda 2), 6–16 (sonda 3). Vse keramika. M. = 1 : 2. Tabla 2. Hrastovlje. 17–24 (sonda 3). Vse keramika. M. = 1 : 2. 

42 
Povzetek 
V prispevku predstavljamo arheološko najdišce Kljuc v dolini Rižane. Nahaja se na nižji vzpetini, ki leži na sti-cišcu treh pokrajin, Kraškega roba, Bržanije in doline Rižane. Kraški rob je imel skupaj z Bržanijo od nekdaj strateški pomen. Tu se locuje Istra in Kras oz. Sredoze­mlje in celina. Na tem stiku so že v prazgodovini stala številna gradišca oz. kaštelirji (slika 1). Arheološko najdišce Kljuc prvic omenja Alber­to Puschi, prve arheološke raziskave, pod vodstvom Sama Hvalca in Mateja Drakslerja (Skupina STIK) pa so tu potekale leta 2014, in sicer na parc. št. 421/1, 421 in 1407/1, vse k. o. Loka. Najprej je bilo izkopanih 10 testnih sond velikosti 1 × 1 
m. Na podlagi arheoloških rezultatov je bilo izkopno polje na prostoru predvidene postavitve treh pomožnih gospodarskih stavb, kasneje razširjeno. Izkopane so bile tri sonde (1–3), velikosti 6,3 × 6,3 m, skupne površine ca. 120 m2 (slika 2). Izkazalo se je, da leži najdišce na mocno prepereli in raz­pokani apnencevi sklani osnovi (SE 1005, SE 2004, SE 3003; slika 4). Na razgibani podlagi je z naravnimi in an-tropogenimi procesi nastala razlicno debela plast tem-no rumenkasto rjavega glinenega melja (SE 1002, SE 2002, SE 3002; slika 3). V tej plasti smo našli prazgodo­vinske najdbe, ki so bile najštevilnejše v razpokah in ko­tanjah apnenca. Pri izkopavanju sonde 3 je bila najdena vecja koncentracija prazgodovinske loncenine, ožgane gline ter glinenega ometa, kar nas napeljuje k predpo­stavki, da lahko na tem delu najdišca domnevamo enega ali vec prazgodovinskih objektov. Od vseh prazgodovinskih najdb (743 kosov), smo podrobneje obravnavali 24 odlomkov. Loncenino smo obravnavali tehnološko in tipološko. Ugotovili smo, da je z vidika nacina izdelave zelo enotna. Izdelana je pro­storocno. Prevladujejo finozrnate mase (79 %), ostalo so zelo finozrnate (21 %). Ugotovili smo 8 razlicnih loncar­skih mas (LM), pri katerih gre z izjemo LM 1, v kateri smo prepoznali kamnino (A), ki reagira z 10 % HCl raz­topino, za kombinacije sljude (C), organskih materialov (D), železovih oksidov (E), groga (G) in/ali glinenih je­der (F). Ugotavljamo odsotnost kalcijevega karbonata (B). Pri dodelavi površine je prevladovalo brisanje (96 % oz. 23 odlomkov). Dolocili smo tri nacine žganja, in sicer redukcijsko (17 odlomkov ali 71 %), nepopolno oksida­cijsko (5 odlomkov oz. 21 %) in redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v koncni fazi (2 odlomka oz. 8 %). Keramika je zelo (11 odlomkov oz. 46 %) in izredno trda (12 odlom­kov oz. 50 %). Tipološko je gradivo zelo enotno, saj gre vecinoma za lonce, ki so jim pripadali rocaji, držaji ter okrašena ostenja. Poleg teh loncev sta bila dolocena dva odlomka shrambenega lonca (slika 7). Tako tehnološka kot tipološka analiza keramike kaže­ta na cas zgodnje in/ali srednje bronaste dobe. Primer-jave za keramiko najdemo na najdišcih v Vipavski dolini, v Ljubljanski kotlini, na obmocju Tržaškega zaliva (jam-ska najdišca, gradišca) in v Istri. Arheološke raziskave, izvedene na najdišcu Kljuc leta 2014, so pokazale, da gre za tip poselitve, ki v dolini Ri­žane in pod Kraškim robom še ni bil znan. Kljuc po na­šem mnenju predstavlja neutrjeno naselbino na neiz­postavljeni lokaciji, torej gre za tip poselitve, kakršnega poznamo v Istri, Dalmaciji in Hercegovini pod izrazom zunajgradišcne naselbine. O sami funkciji tovrstnih na­selbin lahko le domnevano, ceprav se nam zaenkrat zdi edina smiselna razlaga sezonska oblika poselitve. Trenu­tno gre za edino tovrstno najdišce iz zgodnje bronaste dobe na tem prostoru. V neposredni bližini Kljuca in ce­lotni dolini Rižane ter pod Kraškim robom beležimo le eno socasno najdišce, to je jama pod Brežcem. Tako majhno število najdišc iz tega casa na tem prostoru pa je po našem mnenju le posledica stanja raziskav. 
Summary 
In this article, we present archaeological site Kljuc in Rižana valley. It is situated on the lower rising ground, which lies at the junction of three landscapes, Karst Edge, Bržanija and Rižana valley. The Karst Edge to­gether with Bržanija has always been of strategic im­portance. Here is Istria separated from the Karst or the Mediterranean from continent. We can find a lot of pre­historic hillforts (or kaštelirji) at this junction (Figure 1). Alberto Puschi first mentioned archaeological site Kl­juc. The first archaeological research, under the lead­ership of Samo Hvalec and Matej Draksler (Skupina STIK), was conducted in 2014 at plot number 421/1, 421 and 1407, all cadastral community Loka. First we excavated 10 testing trenches, size 1 × 1 m. Due to archaeological results we`ve enlarged excavation area at area of three farm buildings expected for building. We excavated 3 trenches (1–3), 6,3 × 6,3 m, total area of ca. 120 m2 (Figure 2). 
It turned out that site is lying on a strongly rotten and cracked limestone rock (US 1005, 2004, 3003; Figure 4). Due to natural and anthropogenic processes, dif­ferent layers of dark yellow brown clayey-silty soils (US 1002, 2002, 3002; Figure 3) were formed on this rock. In this layer we`ve found many prehistoric finds, most of them in limestone cracks and depressions. During the archaeological excavations of trench n. 3, a greater con­centration of prehistoric pottery, burnt clay or plaster was found, which leads us to the assumption that one or more prehistoric objects can be presumed in this part of the site. Of all the prehistoric finds (743 pieces), we studied in more detail 24 of them. Pottery was studied from tech­nological and typological point of view. We`ve found that pottery is made in uniform manner and hand made. Most of it is fine-grained (79 %), the rest are very fine-grained (21 %). We`ve found out eight different clay admixtures (LM). They represent mixed combination of rock (A), that doesn’t react with HCI solution, mica (C), organic material (D), iron oxides (E), grog (G) and/ or clay pellets (F). There is no calcium carbonate (B). Most of the surface treatment is burnishing (96 % or 23 pieces). We`ve recognized three types of firing tech­niques, reduction (17 pieces or 71 %), incomplete oxida­tion (5 pieces or 21 %) and reduction with oxidation in fi­nal phase (2 pieces or 8 %). Pottery is very (11 pieces or. 46 %) or extraordinarily hard (12 pieces or. 50 %). Types of vessels are very united. Most of the pieces belong to pots or parts of them, as handles, lugs and decorated ves­sel. Two pieces belong to bigger (storage) pot (Figure 7). Both technological and typological ceramic analysis indicates the time of the Early and/or Middle Bronze Age. We`ve found analogies in the Vipava valley, in the Ljubljana basin, in Gulf of Trieste (cave sites and hill-forts) and in Istria. Archaeological excavations conducted at the Kljuc site in 2014 showed that this is the type of the settlement that wasn`t yet known in the Rižana valley or under the Karst Edge. We believe that Kljuc site represents un­fortified settlement on unexposed location. It is a type of settlement, as we know in Istria, Dalmatia and Her­zegovina under the term hillfort in the open area. The function of this kind of settlements we can only pre­sume, although for the moment the only explanations seems to be seasonal settlement type. So far, this is the only known kind of settlement from Early Bronze Age in this area. In close vicinity of the Kljuc and the en­tire Rižana valley and under the Karst Edge we know only one contemporaneous site, the cave site Jama nad Brežcem. In our opinion, such a small number of Ear­ly Bronze Age sites in this area is only a consequence of the state of research. 
Literatura 
Batovic, Š. 1990. »Novija istraživanja prapovijesti u biogradskom kraju«. Biogradski zbornik 1: 85–195. 
Benussi, B. 1927–1928. »Dalle annotazioni di Alberto Puschi per la Carta archeologica dell`Istria.« Archaeolografo Triestino 14: 243–82. 
Bratina, P. 2014a. »Zemono pri Vipavi.« V Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia. Katalogi in monografije 40, uredila B. Teržan in M. Crešnar, 563–69. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Narodni muzej. 
Bratina, P. 2014b. »Log pri Vipavi.« V Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia. Katalogi in monografije 40, uredila B. Teržan in M. Crešnar, 569–81. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Narodni muzej. 
Buršic Matijašic, K. 1998. Gradina Monkodonja. Tipološko-statisticka obrada keramickih nalaza srednjebroncanodobne istarske gradine Monkodonja kod Rovinja / The Monkodonja Hillfort. A Typological and Statistical Analysis of Pottery Finds from the Middle Bronze Age Hillfort of Monkodonja near Rovinj. Monografije i katalozi 9. Pula: Arheološki muzej Istre. 
Buršic Matijašic, K. 2011. »Ne samo gradine.« Histria Antiqua 20: 63–76. 
Covic, B. 1983. »Regionalne grupe ranog bronzanog doba.« V Praistorija jugoslavenskih zemalja IV . Bronzano doba, 

44 
uredil A. Benac, 114.90. Sarajevo: Svjetlost: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. 
Covic, B. 1989. »Posuška kultura.« Glasnik Zemaljskog muzeja BiH, n. s. 44: 61–127. 
Cuka, M. 2009. »Tipološka obrada ulomaka prapovijesne keramike iz Pecine kod sela Srdani.« Histria archaeologica 40: 13–44. 
Draksler, M., in R. Klasinc. 2014. »Arheološke raziskave na najdišcu Hrastovlje – Park avtohtonih živali.« Koncno strokovno porocilo o raziskavi. Neobjavljeno porocilo. Ljubljana: Skupina STIK. 
Hänsel, B., K. Mihovilic, in B. Teržan. 2015. 
Monkodonja. Istraživanja protourbanog naselja broncanog doba Istre. Knjiga 
1. Iskopavanje i nalazi gradevina / Monkodonja. Forschungen zu einer protourbanen Siedlung der Bronzezeit Istriens. Teil 1. Die Grabung und der Baubefund. Monografije i katalozi / Monographien und Kataloge 25. Pula: Arheološki muzej Istre. 
Hellmuth Kramberger, A. 2017a. Monkodonja: istraživanje protourbanog naselja broncanog doba Istre. Broncanodobna keramika s gradine Monkodonja / Forschungen zu einer protourbanen Siedlung der Bronzezeit Istriens. Die Keramik aus der bronzezeitlichen Gradina Monkodonja. Monografije i katalozi / Monographien und Kataloge 28. Knjiga / Teil 2/1, Tekst. Pula: Arheološki muzej Pula. 
Hellmuth Kramberger, A. 2017b. Monkodonja: istraživanje protourbanog naselja broncanog doba Istre. Broncanodobna keramika s gradine Monkodonja / Forschungen zu einer protourbanen Siedlung der Bronzezeit Istriens. Die Keramik aus der bronzezeitlichen Gradina Monkodonja. Monografije i katalozi / Monographien und Kataloge 28. Knjiga / Teil 2/2, Katalog. Pula: Arheološki muzej Pula. 
Horvat, M. 1999. Keramika: tehnologija keramike, tipologija loncenine, keramicni arhiv. Razprave Filozofske fakultete. 
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske 
fakultete. 
Fabec, T., in M. Vinazza. 2018. »Tomaj: Gradišce in Tabor. Poskus prepoznavanja dinamik preoblikovanja tomajskega grica od prazgodovine do danes.« Goriški letnik 42: 13–49. 
Gaspari, A. 2008. »Bronastodobno kolišce Mati Otavnik na Ljubljanskem barju.« Arheološki vestnik 59: 57–89. 
Gili, E. in E. Montagnari Kokelj. 1992 (1993). »La grotta dei Ciclami nel Carso Triestino (materiali degli scavi 1959–1961).« Atti della societŕ per la preistoria e protostoria della regione Friuli-Venezia Giulia VII: 65–162. 
Gorenc, N. 2006. Gradovi, utrdbe in mestna obzidja. Vodnik po spomenikih. Zbirka Dnevi evropske kulturne dedišcine. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. 
Josipovic, D., M. Stokin in J. Horvat. 1997. »Sonde.« V Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwestern Istria. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 3, uredila 
J. Horvat, 22–29. Ljubljana: ZRC SAZU. 
Mihovilic, K. 2007–2008. »Gropi-Stari Guran. Analiza prapovijesne keramike.« Histria archaeologica 38–39: 37–79. 
Register kulturne dedišcine RS: http://giskd6s.situla.org/giskd/ (dostop: 1. 7. 2018). Lonza, B. 1981. La ceramica del castelliere degli Elleri. Societŕ per la preistoria e protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia, Quaderno 
4. Trieste: Italo Svevo. 
Sakara Sucevic, M. 2004. »Arheološko gradivo iz jame nad Brežcem št. 5415 pri Podgorju, obcina Koper.« Annales 14-2: 229–42. 
Svetlicic, V. 1997. »Prazgodovina / Prehistory.« V Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / A Prehistoric and Early Roman Settlement 
in Northwestern Istria. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 3, uredila J. Horvat, 113–16. Ljubljana: ZRC SAZU. 
Svoljšak, D. 1988.1989. »Posocje v bronasti dobi.« Arheološki vestnik 39.40: 367.86. 
Šinkovec, I. 1995. »Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe / Catalogue of Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Age.« V Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1 / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 1, uredila B. Teržan, 29–127. Katalogi in monografije 29. Ljubljana: Narodni muzej Slovenija.
Šiškovic, R. 1990. »Prirodno-geografski oris in rast prebivalstva.« V Kraški rob in Bržanija. Zbornik ob 500-letnici fresk v Hrastovljah, 9–19. Koper: Pokrajinski muzej Koper. 
Zupancic, M. 1990. »Arheološka podoba Brega s Kraškim robom.« V Kraški rob in Bržanija. Zbornik ob 500-letnici fresk v Hrastovljah, 19–27. Koper: Pokrajinski muzej Koper. 
Truhlar, F. 1975. »Hrastovlje.« V Arheološka najdišca Slovenije, 129. Ljubljana: Ljudska pravica. 
Zendron, F. 2017. »In cammino verso la storia. I manufatti dell’etŕ del Bronzo e dell’etŕ del Ferro.« V Monte Castellier. Le pietre di Elleri narrano la storia, uredili P. Maggi, F. Pieri in P. Ventura 209–51. Triste: EUT.