Predsednik Türk odprl novo linijo kavnih aparatov NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 12 BENCINSKI SERVIS LETUS WHITE RABBIT oUlboOfZ GPAD Kötern ffl cmez Eat wee I'-.cfcr GO&TKSTVO. MAp Fdiaji Ä0Vij;4±B WWIPI A. 3331 Nbshjt WWHVUtCDL^ Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 PE: kale^JK^rtle^ Bell lajüt MoElrJe Tel.: Oí 9Z5 46 RAZPRODAJA KOLES GHOST IN DOUGLAS POPUÍf QD -2S% W -1*0% RAZPRODAJA SMUČARSKI OČAL BOLLE -2S m ZAlOQt SOFIWEIU ZNAMK THE NORTH FACE, JA CJÍ-WQl F SKIN, MAMMUT Hi zerwh i;¿' :lí miiff^Lvttf ilrr&be :lí ih^.-.ih. ínl vn rojštiji(int'f! i) ir m;', oh/tujiin ohli'ltti&f. I'd pmUititbiem aá¡>oi:otn itióbio t mi i ob nedeljah ^^^^^ NOVO V PONUDB! ROKAVICE LEKI in SALOMON ČEVLJI (kolekcija jesen - zima) h-iiuscik >iza sjHvmclnhf/ dsto ¡mii>.' in uepozúbm iajsiio ieivrfo! m 2AL0Q NOW KOtBÍOJA E VEDNO POTEKA PROMOCIJSKA PRODAJA >OHODNIH HLAČ KARtBU. n POPUSTI OD -10% DO -30% TRGOVINA Z OBLAČILI Samopostrežna avt opral ni ca in sesanje avtomobilov nuaumnam aumoanmwm ,i ; 'I i.. ' ..'I i Bi II I.i ¡I ■ Ttf Lfly 6»-| MU M.'WHU-71. flau, (Ml."-?»-«! Tretja stran Zakaj je potrebno vedno znova odkrivati toplo vodo? Ko potujemo po tujih deželah, si, hote ali nehote, hitro ustvarimo vtis o njihovi urejenosti že po tem, kako dobra ali slaba je označitev njihovih cest. Oblikovanje mnenja se nato nadaljuje z izkušnjami pri iskanju določenega objekta ali naslova, preostali del našega mnenja pa se ustvari z oceno vizualne privlačnosti informacijskih elementov, kot so table, panoji, smerokazi in podobno. Nedolgo nazaj smo se s prijatelji mudili na zreškem Pohorju in bili nad tamkajšnjim sistemom označevanja krajev in zaselkov ter posameznih domačij navdušeni. Ne samo da je celovit in korekten, tudi oblikovna izvedba se imenitno ujema z lokalnim okoljem. Človek ima ves čas občutek, da se nahaja na enovito urejenem podeželskem območju, in za nekoga, ki je tam prvič in je zaradi tega malce negotov, je ta občutek prav prijeten. Zgornja Savinjska dolina kot geografsko in še po kakšnem kriteriju zaokroženo območje, kar se označevanja tiče, ne more biti zgled dobre prakse. Že v času bivše občine Mozirje označevanje ni bilo enotno urejeno, različnost pristopov pa se je z uvedbo lokalne samouprave še povečala. Obiskovalci tako nimajo občutka, da gre za eno dolino, kar iz turističnega vidika vsekakor ni koristno, zlasti če si še upamo razmišljati o celoviti ponudbi, s kakršno uspevajo v razvitih turističnih deželah. Večkrat se zalotim pri spraševanju, zakaj preprosto ne uporabimo organizacijskih in tehničnih rešitev, ki preverjeno delujejo v praksi? Zakaj je potrebno vedno znova odkrivati toplo vodo? Potem smo pa vedno znova negativno presenečeni, ko se kakšna naša izvirna pogruntavščina ne obnese ... Pa še stane nas po nepotrebnem veliko. Prihajajo časi, ki bodo za našo bodočnost veliko bolj odločilnega pomena, kot se v tem trenutku zavedamo. Pri tem ne mislim samo na volitve kot postopek izbiranja naših predstavnikov v državnem parlamentu, ampak tudi na odločitve in postopke po 4. decembru. Skrajni čas je, da si odkrito in brez nepotrebnega razburjanja priznamo, da si pri obstoječem obsegu in učinkovitosti gospodarstva ne moremo privoščiti tako velikega in tako dragega javnega sektorja, kot ga imamo trenutno. Tako kot pameten gospodar na kmetiji zna pravočasno sprejeti neprijetno odločitev, da proda eno kravo, če za dve ni dovolj krme, sicer bosta »crknili« obe, tako je tudi v Sloveniji sedaj napočil trenutek za sprejemanje neprijetnih odločitev. V nasprotnem primeru bomo končali v breznu evropske dolžniške krize in s tem potrdili posmehljive očitke nekaterih tujcev, da nismo sposobni upravljati lastne države ... IZ VSEBINE: 44 Tema tedna: Ali so obvestila ob cestah dovolj vidna ali moteča? ... Mozirje: Občina toži ministrstvo za kulturo....................8 Vransko: Dan odprtih vrat na poligonu varne vožnje ... 9 Kmetijsko-gozdarska zbornica: Akcija zbiranja krme tudi v Zgornji Savinjski dolini............................10 Turistično društvo Nazarje: Razglasili prejemnike priznanj za najlepšo urejenost okolice.........11 Mozirski gaj: Prva trgatev potomke najstarejše trte...........19 Košarkarski klub Nazarje: Viden napredek iz tekme v tekmo..................22 mmM&mm Nesreča v Paklenici: Čelada alpinistu rešila življenje.......................23 4 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 44, 4. november 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 ID Tema tedna, Aktualno Ali so obvestila ob cestah dovolj vidna ali moteča? OZNAČEVALNA IN OGLAŠEVALNA SIGNALIZACIJA Nedavno so ob regionalni cesti skozi Mozirje postavili nove lamelne table, ki obiskovalce obveščajo o lokaciji različnih javnih ustanov, zavodov, gospodarskih družb in znamenitosti. Tako so naključnemu obiskovalci ali turistu dostopne prve informacije o občini. Kako pa je drugod po naši dolini z obveščanjem ob cestah? Ali so informacijske table pravilno postavljene in obiskovalcem postrežejo z dovolj ustreznimi informacijami in ali so postavljene v skladu s predpisi, saj se jih ne sme postavljati kamorkoli? Znak ob cesti, ki še vedno vabi na kosila v že dolgo zaprt hotel Natura. (Foto: Marija Lebar) CELOVITA REŠITEV OBČINE MOZIRJE Kot je povedal Jakob Vačovnik, ki je na mozirski občini zadolžen za investicije, so s pripravo projekta začeli že leta 2007 z odlokom o oglaševanju, obveščanju in usmerjevalnem sistemu. Izdelali so elaborat za celotno občino. V tem času je prometni inštitut delal spremembe poteka prometa, zato so na občini morali elaborat korigirati, kar je postopek nekoliko zavleklo. Nekaj časa je vzelo tudi pridobivanje ustreznih dokumentov. V začetku letošnjega leta so pridobili tudi od Direkcije RS za ceste (DRSC) ustrezna dovoljenja za postavitev tabel ob regionalni cesti. Tako so najprej postavili lamelne obveščevalne table na relaciji od Preseke do Celin, nadaljevali pa bodo ob cesti proti Žekovcu in Goltem. Projekt še zdaleč ni zaključen, saj bodo enotno opremili območje celotne občine. O možnosti oglaševanja na tablah so poslali obvestila zainteresiranim oglaševalcem. Podstavki so narejeni tako, da je mogoče posamezne napise dodajati še naknadno in tablo dopolnjevati. Etapno izvajanje projekta je seveda odvisno tudi od razpoložljivega denarja, saj postavitev ni poceni. Za temelje so doslej porabili okoli 30.000 evrov, za kovinske konstrukcije in table še 40.000 evrov, če pa računajo še pridobi- vanje različnih dokumentov, ocenjujejo porabo na okoli 100.000 evrov. PO OBČINAH RAZLIČNE REŠITVE Občina Gornji Grad ima oglaševanje in usmerjanje rešeno celovito. Že pred leti so, kot pravi direktorica občinske uprave Jožica Rih-ter, dali izdelati elaborat, na osnovi katerega so pridobili vsa potrebna dovoljenja. Ko pripravljajo kakšno spremembo na tablah, pošljejo vlogo na DRSC in pridobijo ustrezno odločbo. Oblika in izvedba panelnih tabel je za celotno ozemlje Slovenije določena v posebnih dokumentih. Za občino Solčava, posebej za panoramsko cesto, pa so začeli razmišljati o pilotnem projektu in so se začeli pogovarjati z ustreznimi institucijami o možnostih posebnih označevalnih tabel, ki bi odražale specifiko posameznega posebnega območja. V občini Nazarje so v aprilu 2009 sprejeli odlok o občinskih cestah, kjer je v 52. členu določen način obveščanja in oglaševanja. Za postavitev tabel, napisov in transparentov je potrebno dovoljenje pristojne službe, pri čemer je v odloku določen varovalni pas ob cesti, kjer jih ni mogoče nameščati. DENAR V PRIHODNJIH LETIH Občina Luče ima rešeno celovito označevanje v projektu Preko pet mostov. V okviru tega bodo ponovno označili tudi smeri planin- Primož Vodušek, preglednik cest pri mozirski službi VOC Celje pravi, da so številne table in obvestila ob cestah postavljena napačno in niso v skladu ali pa so celo proti predpisom. Takšna obvestila bi bili upravičeni odstraniti, vendar mora biti za to izdana odločba inšpektorja. Ker je v Sloveniji le nekaj prometnih inšpektorjev, ti nepravilno postavljeni napisi, obvestila in table še naprej kvarijo podobo in motijo voznike ter čestokrat ovirajo promet. Vedeti je tudi treba, da lastnik table, ki jo postavi mimo predpisov, nosi vso odgovornost, če se zaradi tega zgodi prometna ali kakšna druga nesreča. skih poti. Projekt bo sofinanciran s sredstvi Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, vendar v Lučah na denar še čakajo. Občina Rečica ob Savinji ima namen v proračunu za leto 2012 nameniti tudi sredstva za študijo zagotavljanja celostne podobe občine. Tudi v občini Ljubno bodo sredstva za te namene rezervirali v proračunu za leto 2012. Marija Lebar OBČINSKI SVET MOZIRJE Širitev ribogojske dejavnosti mozirskih • I «v ribičev Ribiška družina (RD) Mozirje ima ob Ločki strugi ribogojnico. Zemljišče, kjer je ribogojnica, imajo ribiči v najemu od Občine Mozirje, zato so potrebovali in dobili soglasje občinskega sveta, da lahko omenjeno parcelo dajo v podzakup podjetniku Alešu Žunterju iz Nazarij. Žunter bi s pomočjo razpisa na kmetijskem ministrstvu (trenutno sta odprta dva razpisa) razširil ri-bogojsko dejavnost. Ribiška družina, ki ni pravna oseba, sama me more kandidirati na razpisih. Žunter že sedaj skrbi za ribogojnico in je član RD Mozirje. S prijavo na razpis in pridobljenimi sredstvi bi rad odkupili zemljišče, zgradil objekt za predelavo in prodajo rib ter nabavo ribogojske opreme. S soglasjem občinskega sveta se bo lahko ribiška družina v partnerstvu z Žunterjem prijavila na omenjena razpisa in pridobila sredstva za širitev dejavnosti v ribogojnici in odprla možnost za oskrbo okoliškega prebivalstva s svežo, doma vzgojeno ribo. Štefka Sem Gl Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 Aktualno KLS LJUBNO, SLOVENSKA ZLATA GAZELA 2011 Podjetniški oskar za najhitreje rastoče podjetje ljubenskemu KLS-u Zadnjo sredo v oktobru je bila v ljubljanskem Cankarjevem domu podelitev nagrad za slovensko gazelo leta 2011. Zlata gazela za najboljše hitro rastoče podjetje v državi je šla letos v roke direktorja podjetja KLS Ljubno Bogomirja Straška. Tudi letošnja gazelja letina je bila za ljubenski KLS zelo uspešna. Po osvojitvi savinjsko-zasavske gazele in uvrstitvi v finalni izbor je komisija v njih prepoznala uspešno podjetje, ki si po strogih kriterijih izbora zmago najbolj zasluži. Nagrado je Strašek prejel iz rok predsednika države dr. Danila Turka in lanskoletni srebrni gazeli se je v KLS-u pridružila še zlata. NAGRADA POTRDITEV USPEŠNEGA DELA »Zlata gazela je za nas posebno priznanje, ker kaže na to, da je naše dobro delo prepoznavno tudi v slovenskem prostoru, v družbi, kjer živimo,« je v zahvalnem govoru na odru Cankarjevega doma povedal Strašek. »Od naših odjemalcev po svetu smo dobili mnogo priznanj in nagrad, a te so le potrditev našega dosedanjega uspešnega dela in ne naš cilj. Največ nam pomeni pohvala in zaupanje kupcev. Izpolnjevanje njihovih zahtev, spoštljiv odnos do njih in kvalitetno delo nam je prineslo v svetu velik ugled in na ta dosežek smo najbolj ponosni,« je omenil Strašek. Zahvalil se je svojim sodelavcem, nekateri so z njim šli tako rekoč skozi ogenj, kajti podjetju ni vedno šlo tako dobro. Pot do uspeha je bila težka, nihče jim ni nič podaril, vse so si morali priboriti sami in s podporo dobrih poslovnih partnerjev in sodelavcev, zato sedanje dosežke še toliko bolj cenijo. »Prihodnje leto verjetno ne bomo več sodelovali v tem projektu, dali bomo možnost drugim podjetjem, da se izkažejo.« To pa ne pomeni, da tako razmišljajo tudi v poslu. »V poslovnem svetu hočemo ostati med najboljšimi, tu ne bomo rekli, naj se izkaže še kdo drug,« je omenil Strašek. SLABI IN DOBRI ČASI Spoštovanje do vseh in sprejemanje odgovornosti je pomemben del poslovne politike, ki jih je pripeljala na mesto, kjer so sedaj, med najuspešnejša podjetja v avtomobilski industriji, meni dolgoletni direktor podjetja. Njihovi zobati obroči so vgrajeni v kar 26 znamk avtomobilov, svoj trg pa še širijo. Poleg velike strokovnosti sta vztrajnost in odgovornost Straškovi vrlini, ki sta podjetje obdržali nad vodo kar dvakrat, ko so bile gospodarske razmere zelo težke. Težka so bila prva leta, ko je mlado podjetje iskalo svojo poslovno usmeritev in posle. Pisalo se je leto 1972 in v petnajstih letih so se razvili v uspešno kovinarsko podjetje. Drugo krizno obdobje se je začelo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. V letu 1990 so zaradi stečaja izgubili največjega kupca in konec leta jih je prizadela še katastrofalna poplava. Ob razpadu Jugoslavije in izgubi vzho- hčerka Barbara, ki sedaj vodi prodajo in nabavo. Sam meni, da vodenje podjetja ne more in ne sme biti odvisno le od enega človeka. Hkrati se spominja let, ko je s sodelavci v starem golfu potoval po Evropi do svojih poslovnih partner- Bogomir Strašek (s kipcem) se je skupaj s sodelavci veselil prejema zlate gazele. (Foto: Bojan Velikonja, Dnevnik) dnih trgov so bili ob več kot 90 odstotkov naročil in bili s 128 zaposlenimi in 2 milijonoma mark prometa leta 1992 tako rekoč klinično mrtvi, a so vztrajali. Kljub želji nekaterih zaposlenih po stečaju so se delavci na referendumu odločili, da vztrajajo na poti, ki so si jo zastavili. »Velikokrat me je imelo, da bi zapustil podjetje in si poiskal lažjo pot, a čut za odgovornost do zaposlenih in poslovnih partnerjev ter vztrajnost sta me obdržala na tem mestu in za to odločitev mi nikoli ni bilo žal,« je direktor obudil spomine na težavno obdobje. ŠTIRI DESETLETJA NA ČELU »Podjetje ni na prodaj in jaz ostajam v njem,« je odgovoril na vprašanje, če so prihajale ponudbe za vodenje katerega drugega podjetja. »Lastništvo imamo urejeno tako, da nas nihče ne more prevzeti, kar je dobro, saj se lahko mirno posvečamo delu in novim načrtom,« je dodal Strašek, ki bo prihodnje leto praznoval 40-letni-co v podjetju. Kljub številnim dolgoletnim sodelavcem in mladim močem je do pred kratkim sam skrbel za vse posle s kupci in strateškimi dobavitelji. Zadnja leta mu pri tem zelo uspešno pomaga jev za vsak še najmanjši posel, ki jih je obdržal na površju. Tudi do 2.000 kilometrov je prevozil na dan, da se je le čim hitreje z načrti in naročilom vrnil v podjetje, kjer so ga težko čakali, da so lahko pričeli z delom. REKORDNO POSLOVNO LETO Letošnji poslovni rezultati bodo v KLS-u kljub padcu naročil v zadnjih mesecih leta boljši kot leta 2010. Zaposleni bodo prejeli božičnico, po novem letu bodo najboljši sodelavci dobili še posebno nagrado. Zlato gazelo bodo proslavili na srečanju ob zaključku leta, ko bodo pripravili druženje za zaposlene in upokojence podjetja. Številne čestitke poslovnih partnerjev, znancev in krajanov ter zadovoljstvo zaposlenih ob prejemu zlate gazele so pokazatelj, da je podjetje spoštovano v očeh mnogih ljudi. Še posebej veseli so bili najožji sodelavci iz vodstva, predstavnika delavcev, mladi strokovnjaki in predsednik nadzornega sveta, ki so se podelitve nagrade, ki jo organizira družba medijskih vsebin Dnevnik, udeležili. Zmaga na letošnjih poslovnih olimpijskih igrah je šla na Ljubno ob Savinji, majhen kraj, ki se po zaslugi KLS-a lahko kosa z velikimi. Štefka Sem Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 5 Gospodarstvo, Politika BSH HIŠNI APARATI Predsednik Türk odprl novo linijo kavnih aparatov V sredo, 26. oktobra, je podjetje BSH Hišni aparati Nazarje obiskal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Na priložnostni slovesnosti je predal namenu novo linijo kavnih aparatov, pred tem pa se je zadržal na sestanku z vodstvom podjetja, ki ga je seznanilo s poslovanjem in načrti, ter si ogledal proizvodnjo hišnih aparatov in nove prostore laboratorija in oddelka za razvoj. Predsedniku republike je vodstvo družbe na skupnem sestanku predstavilo model centra za razvoj in izobraževanje, ki ga želijo vzpostaviti v BSH za usposabljanje novih delavcev. Rudolf Klötscher, generalni direktor BSH Hišni aparati, je predsednika seznanil z uspešnim razvojem podjetja, ki izhaja iz Slovenije v regijo, med drugim tudi z ustanovitvijo podružnic v zadnjih treh letih na Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji. Novo linijo je skupaj s predsednikom odprl generalni direktor Klötscher. Gre za četrto linijo za montažo kavnih aparatov višjega cenovnega razreda. Z vzpostavitvijo te linije bodo povečali zmogljivost proizvodnje kavnih aparatov za 30 odstotkov. Odprtje bo vplivalo tudi na odpiranje novih delovnih mest, predvsem v razvoju in tehničnih službah. Predsednik dr. Danilo Türk je pohvalil posebne oblike izobraževanj, ki jih izvajajo v BSH za njihove zaposlene. Ti modeli bi lahko izboljšali naš izobraževalni sistem, saj temeljijo na tem, da mladi že med šolanjem poleg abstraktnega znanja pridobijo tudi izkušnje iz proizvodnje, kar jim omogoča boljši stik s prakso in večje znanje za opravljanje poznejšega poklica. Po koncu obiska je predsednik Türk dejal: »Zelo sem zadovoljen s tem, kar sem videl. Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je imeniten primer neposrednih tujih vlaganj in povezave med uspešnim nemškim gospodarstvom in slovensko tradicijo, saj se v Nazarjah gospodinjski aparati proizvajajo že več kot 40 let. Vse to daje dobre rezultate. Poudariti želim tudi družbeno odgovornost podjetja in povezovanje z okoljem, v katerem delajo.« Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenje v BSH je povedal: »V našem podjetju smo v intenzivnem štiriletnem investicijskem obdobju od leta 2011 do 2014, v katerem bomo v opremo vložili 25 milijonov evrov, 20 milijonov evrov bodo znesli stroški razvoja, 50 milijonov pa bo učinka na gospodarstvo v Sloveniji. Investicija, ki smo jo odprli danes, znaša 2 milijona evrov in prinaša 30 novih delovnih mest. Letos računamo proizvesti 7 milijonov kosov različnih gospodinjskih aparatov in ustvariti realizacijo v višini 300 milijonov, kar je 20-odsto-tna rast v primerjavi z lanskim poslovnim letom. Odpreti nameravamo tudi center za razvoj in izobraževanje, saj se srečujemo s pomanjkanjem ustreznih možnosti za usposabljanje novih delavcev in zaradi stalne potrebe po kvalificiranih delavcih za določena delovna mesta,« je dejal Gorjup. Marija Lebar Skupaj s slovenskim predsednikom dr. Danilo Turkom (levo) je novo proizvodno linijo odprl generalni direktor BSH Hišni aparati Rudolf Klotscher. (Foto: Marija Lebar) OBČINSKI ODBOR SDS RECICA OB SAVINJI Stranke na Rečici brez sredstev občine kandidatov za občinske svetnike imeli precej težav, a so dosegli zadovoljiv rezultat. Ta je pripomogel k temu, da stranko v rečiškem občinskem svetu zastopata dva kandidata, še vedno pa se spopadajo s finančnimi težavami. Občina namreč strankam ne namenja nikakršnih sredstev. O stanju v stranki je spregovoril član izvršilnega odbora stranke Mirko Zamernik in poudaril, da se bo SDS zavzemala za gospodarsko rast, nova delovna mesta in pravično državo. To naj bi bilo njihovo vodilo tudi na predčasnih volitvah decembra. Zamernik upa, da bo na njih stranka zbrala dovolj visok procent glasov za zmago. Na to kažejo tudi javnomnenjske raziskave. Aktivnosti za državnozborske volitve so v teku. Vanje se bodo aktivno vključili tudi v rečiškem odboru stranke SDS in z ostalimi občinskimi odbori v dolini organizirali volilni štab. Kdo bo na listi stranke v dolini kandidiral, ostaja trenutno neznanka. Po Zamernikovih besedah se v stranki trenutno ukvarjajo s problemom ženskih kvot. Ime kandidata naj bi bilo znano v četrtek, 3. novembra, zato o tem v prihodnji številki SN. Marija Sukalo^ Predsednik rečiškega občinskega odbora SDS Franc Šon (Foto: Marija Šukalo) Zadnji torek v oktobru so se na letni konferenci zbrali člani rečiškega občinskega odbora Slovenske demokratske stranke. Ob pregledu dela v preteklem letu je predsednik odbora Franc Šon ugotovil, da je bilo delo zelo plodno in da so izvedli vse začrtane aktivnosti. Slednje so temeljile na županskih volitvah. Ob tem je poudaril, da so z evidentiranjem tako županskih kandidatov kot 6 Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 Gospodarstvo, Politika, Oglasi SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA (SŠGZ) Še večji poudarek na mednarodnem sodelovanju Člani upravnega odbora in vodstvo SŠGZ so s tokratno sejo gostovali v novem športnem in velnes centru Galactica v Velenju, ki ga je predstavil direktor družbe Trendnet d.o.o. Bojan Oremuž. Na seji je sodeloval tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič. Govoril je o programu ukrepov, ki so ga kasneje predstavili na vrhu slovenskega gospodarstva in politike na Brdu. Predsednica upravnega odbora SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je člane seznanila z dejavnostjo SŠGZ, ki bo vse bolj usmerjena v internacionalizacijo. »Čeprav je velikokrat slišati kritične ocene sedanjih gospodarskih razmer, vendarle Slovenija še ni tako daleč, kot nekatere druge prezadolžene države EU območja. Zato kljub vsemu velja določen optimizem. Vendar pri nas glede gospodarstva nimamo konsistentne strategije. Gospodarsko leto 2012 je velika neznanka,« je povedal mag. Hribar Milič in dodal, da naše gospodarstvo rešujejo predvsem izvozniki. Žal je ugled gospodarstvenikov omajan. Zara- Mag. Samo Hribar Milič je poudaril, da naše gospodarstvo rešujejo predvsem izvozniki. (Foto: Marija Lebar) di nekaterih tajkunskih potez javnost ne gleda pozitivno na mene-džeje, ki so v večini etični in predani svojim podjetjem. Nujno je potrebno, da se ukrene kaj za razbremenitev gospodarstva, je nadaljeval. Davčna bremena je treba prerazdeliti in razbremeniti plače visokih prispevkov in davkov. Urediti je treba razmere v javnem sektorju in državni upravi, saj za to porabimo kar 50 odstotkov BDP. Cilj je ta delež znižati na 42 odstotkov. Potrebna je reforma trga de- la, zdravstvena in pokojninska reforma. Vse potrebne ukrepe so zapisali v program predlaganih ukrepov, ki so ga predstavili na Brdu. Predvolilno obdobje je čas, ko naj gospodarstveniki povprašajo kandidate po njihovem pogledu na zahteve gospodarstva, so menili tudi prisotni razpravljavci. Dr. Cvetka Tinauer je dodala, da je omenjena problematika kompleksna, saj ni samo ekonomska, pač pa tudi sociološka in psihološka. Razvoj gospodarstva v SAŠA regiji je odvisen predvsem od dveh velikih projektov, in sicer od 3. razvojne osi in izgradnje šestega bloka TEŠ. Ker so izvozniki tisti, ki trenutno »vlečejo voz« našega gospodarstva, je tudi SŠGZ pričela z aktivnostmi za internacionalizacijo. Tako bodo že na razvojno konferenco regije, ki bo 15. novembra, povabili predstavnike gospodarske zbornice in zveze bank iz Celovca, nameravajo pa podpisati tudi pismo o nameri glede gospodarskega sodelovanja. Marija Lebar DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV (DESUS) Iz naše doline za poslanca kandidira Srečko Prislan Konec oktobra je v Celju potekala volilna konferenca stranke DeSUS, na kateri so predstavili kandidate, ki bodo v 5. volilni enoti kandidirali za poslanska mesta v državnem zboru na decembrskih predčasnih volitvah. Kandidat za Zgornjo Savinjsko dolino, to je 6. volilni okraj Mozirje, je Srečko Prislan. Kot je povedal predsednik volilnega štaba 5. volilne enote Peter Habjan, je imela stranka 21. oktobra letos na Bledu 8. kongres, kjer so sprejeli volilni program. V njem so opredelili temeljna programska izhodišča, med drugim so zapisali: »Temelji našega delovanja so načela socialne in pravne države. Človek in delo morata ponovno postati vrednost.« Poleg tega bodo predlagali in podpirali prizadevanja za spodbujanje gospodarske rasti, kjer imajo v programu predviden niz ukrepov, s katerimi bi se spodbudilo rast podjetništva, za davčne oprostitve in uvajanje finančne discipline, za financiranje naložbenih dejavnosti, za povečanje konkurenčnosti in zmanjšanje sive ekonomije. Zavzemajo se za učinkovito delovanje države in sanacijo bank. Opredelili pa so se tudi do energetske politike, področja sodstva in ostalih področij družbenega življenja. Marija Lebar BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da uiN 1 K; preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanic), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: dijana.bestijanic@mra.si, http://eic.mra.si EEN-okt-55 Poljsko podjetje, specializirano za proizvodnjo vode, je pripravljeno sodelovati s potencialnimi investitorji ali drugimi subjekti, zainteresiranimi za nakup dela ali celotnega podjetja. Podjetje išče partnerje v vseh državah članicah EU. EEN-okt-56 Madžarsko podjetje, ki se ukvarja z gradnjo lahkih hiš in proizvodnjo edinstvenega pohištva, ponuja svoje proste kapacitete kot podizvajalec in je zainteresirano za vzajemno proizvodnjo. EEN-okt-57 Češko podjetje, specializirano za geografske informacijske sisteme (GIS), išče partnerje za vzajemno sodelovanje. Podjetje lahko (so)deluje tudi kot podizvajalec. EEN-okt-58 Češko podjetje, specializirano za proizvodnjo živil rastlinskega izvora (rastline), priznanih kot ekološka živila, išče zastopnike/distributerje. EEN-okt-59 Italijansko podjetje specializirano za inovacije in tehnologijo ter integrirano sistemsko tehnologijo za telekomunikacijski sektor, išče distributerje. EEN-okt-60 Italijansko podjetje, specializirano za proizvodnjo betonskih plošč za notranjo in zunanjo uporabo, išče distributerje. EEN-okt-61 Italijansko podjetje, specializirano za raziskave, analize in razvoj formul ter kemičnih izdelkov za čiščenje, obdelavo in obnovo pločnikov ter površin, išče distributerje. EEN-okt-63 Korejsko podjetje, specializirano za proizvodnjo valjane podpore za kosilnice, išče trgovinsko posredniške storitve in nudi podizvajalske pogodbe oziroma zunanje izvajanje dejavnosti. Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 7 Iz občin, Organizacije OBČINA MOZIRJE TOZI MINISTRSTVO ZA KULTURO Slabi obeti za selitev knjižnice v nove prostore V mozirski občini so že pred časom pripravili načrt za selitev Osrednje knjižnice Mozirje na novo lokacijo. Po navodilih ministrstva za kulturo so pripravili projekt in se prijavili na razpis za pridobitev potrebnih finančnih sredstev. Kljub upoštevanju vseh napotkov ministrstva pri pripravi projekta so iz razpisa izpadli, menda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ker menijo, da so izpadli neupravičeno in se z izborom izbranih projektov ne strinjajo, so na upravno sodišče naslovili tožbo zoper ministrstvo za kulturo. Kljub temu da naj bi po obrazložitvah spor dobili, to še ne pomeni, da bo projekt selitve uspel, saj je v sklepu zapisan tudi stavek, da denarja ministrstvo nima. Sedanji prostori v kulturnem domu so premajhni za kvalitetno izvaja- nje knjižnične dejavnosti, zato so pripravili načrt za odkup drugega nadstropja blagovnice v Mozirju in selitev knjižnice v ustreznejše prostore. Naložba, ki naj bi bila vredna okrog 1,5 milijona evrov, je povsem odvisna od sredstev z razpisa, saj Občina Mozirje sama denarja za takšno naložbo nima. Razočaranje nad neuspehom na razpisu je zato še toliko večje. Knjižnico v Mozirju koristijo prebivalci iz cele Zgornje Savinjske doline, saj je odprta vsak delovni dan razen sobot, medtem ko so knjižnice po ostalih krajih odprte le dva do trikrat tedensko in še to le nekaj ur. Omemba, da bo nova knjižnica namenjena le Mo-zirjanom, tako ne drži, saj njene usluge koristijo tudi občani drugih občin, poleg tega je v njej več gradiva kot v ostalih enotah. Štefka Sem KOMEMORACIJA OB SPOMENIKU PADLIM BORCEM V BOČNI Ohranjanje spomina na preteklost naj se ohranja V Bočni so 24. oktobra na 67. obletnico požiga vasi pripravili ko-memoracijo ob dnevu spomina na mrtve in v spomin na omenjeni dogodek ter krajane, ki so dali življenje v boju za svobodo. Komemora-cijo je pripravil bočki krajevni odbor združenja borcev za vrednote NOB, prisostvovali so ji praporščaki drugih društev iz kraja in okolice. V imenu organizatorja je prisotne ob spomeniku NOB pozdravil predsednik društva Ivan Rop, govor je prebral podpredsednik Jani Tevž. Svoje misli ob obletnici požiga Bočne sta s prisotnimi delila župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi in predsednik območnega združenja borcev za vrednote NOB Jože Rakun. Program so popestri- Spominska slovesnost na požig Bočne in komemoracija ob dnevu spomina na mrtve. (Foto: ŠS) li šolarji podružnične šole Bočna in ru obudila spomin na 24. oktober ženski pevski zbor iz Bočne. leta 1944, dan, ko so sovražniko- Tako Tevž kot Rakun sta v govo- ve sile požgale Bočno. Pogorelo je preko 90 domov in gospodarskih poslopij. Spomnila sta se na preko 80 krajanov, ki so dali življenje za svobodo slovenskega naroda, njihova imena so zapisana na spomeniku borcem sredi vasi. Obdobje vojne je številne družine v Bočni za vedno zaznamovalo. Obujanje spomina na ta čas je po besedah Ropa pomembno, prav tako je pomembno, da se spominjamo ljudi, ki so nam izborili svobodo. Župan Ogradi je dejal, da je čas okrog dneva mrtvih namenjen spominu na številne ljudi, ki so dali življenje za našo svobodo, hkrati je to čas, ko se spominjamo vseh pokojnih in jim namenjamo lepe misli ter prižigamo sveče. Štefka Sem ŽALNA SLOVESNOST OB SPOMENIKU NOB V NAZARJAH Poklon vsem, ki so žrtvovali mlada življenja Nazarska krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB je zadnji petek v oktobru pripravila žalno slovesnost, s katero so ob spomeniku borcem pred na-zarskim kulturnim domom obeležili dan spomina na mrtve. Kulturni program so s pomočjo učiteljic pripravili nazarski šolarji, ki so s prepevanjem in deklamacijami obujali spomin na partizane, boj za svobodo in vse preminule. Na slovesnosti sta spregovorili predsednica krajevne borčevske organizacije Majda Krajner in županja Majda Podkrižnik. Z deklamacijami avtorskih partizanskih pesmi se je predstavila Ana Škotnik. Majda Krajner: »Naša dolžnost je, da na mlajše rodove prenašamo vrednote in zgodovinsko dediščino NOB.« (Foto: ŠS) Županja je povedala pesem o ka. Nato je dodala, da s polaga-soncu, nedavno preminulega slo- njem cvetja na grobove in prižiga-venskega pesnika Toneta Pavč- njem sveč dokazujemo, da pokojni še vedno živijo v naših srcih. Majda Krajner je v govoru omenila, »da je prišel čas, ko se vsako leto ob spomeniku NOB poklonimo vsem, ki so za nas žrtvovali svoja mlada življenja«. Preletela je pomembnejše dogodke iz NOB, katerih obletnice so bile v tem letu. »Naša dolžnost je, da na mlajše rodove prenašamo vrednote in zgodovinsko dediščino NOB.« Omenila je, da sta dan reformacije in dan spomina na mrtve zelo različna in sorodna dneva. »Je dan spomina na mrtve in dan obstoja slovenstva in slovenske besede, za katero so se borili reformatorji.« Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 Organizacije SPOMINSKA SLOVESNOST OB SPOMENIKU NOB V MOZIRJU Nobeno življenje ni bilo žrtvovano zaman Ob spomeniku padlim med NOB v Mozirju ob stari občinski zgradbi se je 31. oktobra zbralo lepo število občanov, ki so se udeležili žalne slovesnosti ob prihajajočem prazniku. Ob organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Krajevne organizacije Mozirje so nastopili člani Godbe na pihala Zgornje Savinjske doline, člani Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje in mladi recitatorji iz OŠ Mozirje. Slavnostna govornica, tudi predsednica krajevne borčevske organizacije Stanislava Borovšak se je v govoru spomnila mnogih občanov Mozirja in Šmihela, ki so postali žrtve okupatorjevega nasilja IVIH OlAS, •EPOVSOD, 3A KOVALA DLI BORCI .Tin" NUHNIRANCl J JUBtJ BASTL ANTON BREZNIK c Bolha Franc brezovnik ran t Seričnk ivan Brinov AN CEUNSEKFRAHC CtLIMiFt MEC FRANC. DRECN1K FRANC t-RANt FEBRMAUSBERG CE ANGELA FOR5TNER ALOJZ i kari France ljupia Si anton golihleb ivan GOR! do f.recorm stanko hrib] sek jože hrastnik mat i siko franc korošec ma1 lvan-mohorhiedi golob bi frančiška- umek Stanislava Borovšak se je spomnila mnogih občanov Mozirja in Šmihela, ki so postali žrtve okupatorjevega nasilja. (Foto: BK) med drugo svetovno vojno. Poudarila je njihovo domoljubje in pripravljenost poprijeti za orožje ali pa od doma skrbeti za hrano in včasih toplo zavetje partizanom. Ob spomeniku, ki so ga Mozirja- ni 2. avgusta 1953 postavili v spomin na 121 žrtev okupatorjevega nasilja, je govornica obsodila grozovita dejanja ter vse vojne, ki so naperjene proti človeštvu. Prisotne je za trenutek odpeljala v čas, ko so oni sami, njihovi starši in prijatelji izbojevali svobodo na sončni strani Alp in Karavank, v kateri živimo še danes. Spomin na žrtve, s krvjo katerih je prepojena slovenska zemlja, bo tako ostal živ in ovit v ponos tudi naslednjim generacijam. Njenim globokim besedam so se z dostojanstvenim izvajanjem priložnostnega programa pridružili tudi nastopajoči godbeniki, pevci in recitatorji. Benjamin Kanjir ŽALNA SLOVESNOST NA RECICI OB SAVINJI Da zgodbe preteklih generacij ne utonejo v tišini grobov Pred spomenikom padlih borcev v drugi svetovni vojni na Rečici ob Savinji so ob dnevu spomina na mrtve pripravili žalno slovesnost. Organizatorji komemoracije, v kateri so s kulturnim programom sodelovali re-čiški osnovnošolci, so bili člani Krajevne organizacije Združenje borcev za vrednote NOB Rečica ob Savinji. Ob tej priložnosti je spregovoril njihov predsednik Franc Roman Jeraj. Poudaril je, da je naša naloga in dolžnost, da ohranjamo vrednote narodnoosvobodilnega boja in skrbimo, da bi mlajši in prihodnji rodovi vedeli, kakšna je bila preteklost ter bi se zavedali, za- Franc Roman Jeraj je poudaril, da je potrebno skrbeti, da bi se tudi prihodnji rodovi zavedali vrednot narodnoosvobodilnega boja. (Foto: MŠ) kaj so umirali hrabri ljudje. Na spomeniku na rečiškem trgu je zapisanih kar 64 imen tistih, ki so darovali svoja življenja za boljši jutri. Jeraj je prepričan, da so vsakoletni obiski grobov namenjeni počastitvi spomina, izkazovanju spoštovanja do umrlih in prizadevanju, da zgodbe preteklih generacij ne utonejo v tišini grobov. Počastitvi spomina so bile namenjene tudi recitacije, pesmi in instrumentalne skladbe, ki so jih pripravili rečiški osnovnošolci. Z njimi so se namreč spomnili časov vojne vihre in številnih neimenovanih žrtev. Marija Šukalo DAN ODPRTIH VRAT NA POLIGONU VARNE VOŽNJE NA VRANSKEM Skromna iz Zgornje Savinjske doline Treningi vožnje v močnem dežju in na spolzkem cestišču rešujejo življenja. (Foto: JM) V soboto, 22. oktobra, je bil na Vranskem, na poligonu varne vožnje tretji dan odprtih vrat, ki ga je množica, več kot petsto obiskovalcev izkoristila za vaje varne vožnje, športni dan, preizkus različnih tehnik in vozil ter koristno izobraževanje. Poleg nekaj aktivnih članov Avto moto društva Zgornje Savinjske doline, ki so izkoristili priložnost za strokovne pomen-ke in načrte za izvedbo še zadnjih letošnjih aktivnosti, se brezplač- ne možnosti treningov varne vožnje ni udeležilo večje število ljudi iz naše doline. V pestrem programu ponudbe aktivnosti so bile številne koristne predstavitve, treningi varne in varčne vožnje z inštruktorji, vožnje s terenskimi vozili, družinska učna ura AMZS, prometno vzgojne delavnice za najmlajše, rekreacijsko kolesarjenje ter letošnja novost, različne športne igre. Jože Miklavc Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 9 Gospodarstvo RIHTER D.O.O., LJUBNO OB SAVINJI Gradijo na kvaliteti in človeških potencialih Janez Rihter: »S pravimi ljudmi in sodelovanjem med njimi se da veliko doseči.« (Foto: Benjamin Kanjir) Podjetje Rihter je bilo ustanovljeno leta 1990. V začetku so večinoma trgovali z lesom, to dejavnost so kasneje nadgradili z izdelavo ostrešij in izvedbo krovskih del. Zadnjih deset let se podjetje aktivno ukvarja z izdelavo montažnih hiš, ki nudijo streho nad glavo mnogim družinam, tako v Sloveniji kakor izven nje. Direktor Janez Rihter pravi, da je bil pričetek proizvodnje montažnih hiš logična nadgradnja vsega, kar so dotlej v družbi delali. Svoje znanje in napore so želeli nadgraditi z bolj zahtevnimi in dovršenimi proizvodi. Ko so začenjali s proizvodnjo in prodajo montažnih hiš, je bilo v Sloveniji že kar nekaj znanih in uveljavljenih proizvajalcev. Začetek je bil zato težak. Osebni pristop, sprejemljiva cena in dobra kvaliteta so bili razlogi, ki so prepričali kupce, da so se odločili za nakup njihovih hiš. Hiše prilagajajo potrebam strank, zato so vse unikatne, zgrajene po meri strank. Kriza, ki je zadnja leta preko roba pahnila kar nekaj uspešnih podjetij, se je dotaknila tudi njih. Manjše povpraševanje in nižje cene so narekovale prilagoditev poslovanja in varčevanje na vseh področjih. Vlaganje v razvoj in znanje zaposlenih, izboljšanje organizacije, dvig kvalitete in iskanje novih kupcev je bila naložba, ki že kaže prve uspehe. Plodovi razvoja se odražajo v njihovih nizko energijskih in pasivnih sistemih montažne gradnje. Energijsko varčni sistemi gradnje so tudi cenovno vse bolj sprejemljivi in so dobra naložba za bodočnost. Stroški za ogrevanja so do desetkrat manjši kot pri slabo zgrajenih objektih v preteklosti. Zato se vse več ljudi odloča za tovrstno gradnjo. Polovico njihove proizvodnje prodajo na slovenskem trgu, drugo polovico pa izvozijo v sosednje države, v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Švico in na Hrvaško. Janez Rihter v svojih besedah izpostavlja zaposlene in dodaja: »Zelo zadovoljen sem, da imam v firmi odlične sodelavce, s katerimi se ze- lo dobro razumemo in sodelujemo. Brez tega ne gre. Kdor se tega ne zaveda, težko dela. S pravimi ljudmi in sodelovanjem med njimi se da veliko doseči.« V preteklem mesecu so na svojih že zgrajenih objektih organizirali dva dneva odprtih vrat. Bila sta zelo dobro obiskana, saj se ljudje vse bolj zanimajo za tovrstne varčne objekte. Dan odprtih vrat organizirajo še 12. novembra na Igu. Predstavili bodo pasivno hišo z najsodobnejšim varčnim načinom ogrevanja in upravljanjem hiše s pametnimi elektroinštalaci-jami. Do potencialnih kupcev se v podjetju obnašajo odgovorno. Odnos gradijo na medsebojnem zaupanju, kvaliteti gradnje in resnim pristopom. V podjetju ima delo trenutno 62 zaposlenih, povečanja zaposlovanja ne načrtujejo. S temi ljudmi bodo letos postavili 55 hiš. V prihodnost gleda Janez Rihter sicer previdno, vendar z optimizmom. Prostorska stiska ob trenutni prodaji povzroča težave v proizvodnji. Zavoljo tega nameravajo v prihodnjem letu dograditi proizvodne prostore. Benjamin Kanjir KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE (KGZS) Akcija zbiranja krme tudi v Zgornji Savinjski dolini Sredi oktobra so na kmetiji Jožeta Rakuna, po domače pri Šete-ju v Radmirju naložili dva velika tovornjaka bal živinske krme, ki so jih odpeljali v Bistrico ob Sotli. Gre za humanitarno pomoč kozjanskim kmetom, ki jih je letos julija prizadelo silovito neurje s točo. Takrat si je prizadete kraje ogledal tudi predsednik KGZS Ciril Smrkolj. Pri tem je povedal, da bo zbornica pripomogla k zmanjšanju posledic škode. Zbornica je tako oškodovanim kmetijam odpisala plačilo zborničnega prispevka - članstvo v zbornici je za kmete obvezno - in skupaj s sindikatom kmetov Slovenije pričela z akcijo zbiranja krme in žit za najbolj prizadete živinorejske kmetije. Te so namreč po neurju Nakladanje bal silažne trave v Radmirju (Foto: Marija Lebar) ostale tudi brez hrane za živali. Humani akciji so se pridružili tudi v mozirski izpostavi KGZS, kjer je bil še posebej dejaven predsednik odbora Jože Rakun. Na okoli 35 zgornjesavinjskih kmetijah so zbrali 44 bal živinske krme. Kot sta povedala Rakun in Štefka Goltnik, referentka na mozirski izpostavi celjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, so nekateri kmetovalci krmo za dobrodelno akcijo celo kupili, saj je bila tudi v naši dolini letina slaba in jim te primanjkuje celo za lastne živali. Dodajmo, da se cena krme vrti od 35 do 40 evrov za balo silaže. Bale so naložili in jih odpeljali v Bistrico ob Sotli, kjer so bili v kontaktu s tamkajšnjim županom Fra-njem Debelakom, da bo prišla res v prave roke in pomagala najpotrebnejšim. Stroške prevoza sta prevzeli nase KGZS za enega in Zgornje-savinjska kmetijska zadruga Mozirje za drugi tovornjak. Marija Lebar © Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 Organizacije TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Razglasili prejemnike priznanj za najlepšo urejenost okolice v občini Člani nazarskega turističnega društva so v tamkajšnjem domu kulture razglasili rezultate letošnje akcije za najlepšo urejenost v svoji občini. Na dogodku je spregovorila tudi županja Majda Podkrižnik, pripravili pa so še predavanje strokovnjaka za vrtninarstvo. Z dogodkom so obeležili nedavni svetovni dan turizma. Prisotne je nagovorila predsednica društva Vanja Hofbauer. »Komisija se je pri ogledu postavila v vlogo naključnega obiskovalca, brez predhodne najave,« je deja- la in dodala še vtise ocenjevalcev. »Komisija je ponovno zaznala občuten napredek pri prizadevanju občanov za lepo in všečno urejeno okolje. Vsako leto je več na no- vo obnovljenih stanovanjskih in gospodarskih objektov z okusno zunanjo ureditvijo, s cvetjem okrašenih balkonov in nasadov ter negovanih zelenic.« Da je temu res tako, je potrjevala video projekcija prikupnih fotografij, ki jih je v avgustu Hofbauerjeva posnela na različnih koncih občine Nazarje. Županja Majda Podkrižnik se je zahvalila tako članom društva kot S podelitve priznanj nazarskega turističnega društva za urejenost okolice (Foto: Marija Lebar) občanom, ki se trudijo, da bi bivali v lepi in urejeni okolici, kar pa pušča dober vtis tudi na slučajne obiskovalce ali turiste, ki se mudijo v občini. Razglasitev rezultatov je pripadla Marjanu Dobrovcu, priznanja za urejenost naselij pa je skupaj z županjo podelila predsednica Hofbauerjeva. Prejemniki so bili Spodnje Kraše, Pusto Polje, Žlabor, Cvetlična ulica, Lesarska cesta in stanovanjski blok Zadrečka cesta 17 v Nazarjah. Posebno priznanje je šlo tokrat v roke lastnikov Boha-čeve hiše. Podelili so še priznanja za sodelovanje na letošnjem Lesarskem prazniku. Sledilo je predavanje strokovnjaka kluba Gaia Davorja Špeharja. Ta je med nasveti za pridelavo zelenjave dodal še nekaj misli o tem, kako že v otrocih vzbuditi veselje do dela na zemlji. Menil je, da vrt nudi možnost, da svoje pridelke delimo z drugimi in se tako povezujemo v pozitivnem smislu, razen tega pa je lahko urejen zelenjavni vrt tudi pravi okras svojega okolja. Na koncu so med obiskovalce z žrebom razdelili še več praktičnih nagrad. Marija Lebar OBMOČNO ZDRUZENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Z Volkom Turjaškim skozi vojaško zgodovino Slovenije Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-zadrečke doline je s strokovno ekskurzijo v soboto, 22. oktobra, realiziralo še zadnjo izmed pomembnejših programskih točk v letu 2011. Ker je tega dne v Kopru potekala slovesnost ob 20-letnici odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije, so na omenjeni dogodek poslali svojega praporščaka. Veterani so se tokrat podali na Dolenjsko in si najprej ogledali živi muzej grad Struga na Otočcu. Tam sta jim Matjaž Anžur in Bojana Čibej v vlogah Volka Turjaškega in Eleonore Sobjeske priredila sprejem in jih popeljala skozi vojaško zgodovino srednjeveške Slove- nije, povedala pa sta tudi veliko zanimivega v zvezi z zgodovino denarja in izvorom slovenskih imen. V drugem delu programa ekskurzije je po opoldanskem okrepčilu sledil ogled Kostanjeviške jame in obisk pri vinarju Robertu Jarkoviču v Gadovi Peči. KF Zgornjesavinjski veterani na gradu Struge v družbi Volka Turjaškega in Eleonore Sobjeske. (Foto: KF) Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 Kultura, Čestitke, Oglasi MLADI GLASOVI NAPOLNILI GORNJEGRAJSKO KATEDRALO Pevci osvojili srca poslušalcev SREČANJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV H H k> ¡i «¡s g HBIt U ^^B®?1 JW .M ^iBûîr : in m j, f, i&ami V JSS V H kili A i i i Ji iîïlM^iUi Skupen nastop mešanih mladinskih pevskih zborov gimnazije Theodor Heuss iz Esslingena in Šolskega centra Velenje je obiskovalce najbolj navdušil. (Foto: ŠS) V soboto, 15. oktobra, sta svoje pevsko znanje v gornjegrajski katedrali prikazala dva zbora. Mešani mladinski pevski zbor gimnazije Theodor Heuss iz Esslingena, katerega je vodil zborovodja Wolfram Bolsinger, in Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje pod vodstvom Tee Plazl sta zadovoljila ljubitelje petja, ki so prisluhnili njihovemu nastopu. Tradicija sodelovanja zborov sega 38 let nazaj, ko sta prvič nastopila skupaj. Od takrat se redno srečujejo, izmenično v Sloveniji in v Nemčiji. Na srečanjih svoj repertoar vedno razširijo z novo pesmijo. Letos so tako ob zaključku nastopa skupaj zapeli slovensko pesem Pesem je molitev V cerkvi Marija Nazaret v Nazarjah so se 16. oktobra zbrali cerkveni pevski zbori Gornjegrajske deka-nije in tradicionalno srečanje začeli s pesmima Mariji v zahvalo. Po pozdravnem nagovoru župnika Franca Kovšeta je vsak zbor zapel še eno po lastnem izboru. Franc Kovše, referent za cerkveno glasbo v Gornjegrajski dekaniji, je pevce in poslušalce, ki so napolnili prostor ob oltarju in v cerkveni ladji, nagovoril z mislijo o pevskih talentih. Dar petja je med najlepšimi darovi, je rekel in z besedami, da »je bil Bog v teh krajih sila radodaren«, izrekel vse priznanje pevcem. Nedeljskega srečanja se je udeležilo enajst zborov. Pod veščo ro- Dajte, dajte. V dolgih letih sodelovanja so se menjale le generacije, sodelovanje med šolama je ostalo in se nadaljuje. Poleg stkanih novih prijateljstev je bilo tudi na strokovnem področju izmenjanih veliko izkušenj. Repertoar obeh zborov je bil pisan in je obsegal veliko zvrsti glasbe, mladi pa so poskrbeli, da je v skupnem nastopu marsikomu orosilo oko. Ko so zaključili skupni nastop ob prepevanju Viva la musica, so bili deležni nepozabnega aplavza. Koncert je organiziralo Kulturno društvo Gornji Grad, pevcem in obiskovalcem je v uvodu spregovorila Jožica Tiršek Drčar. Štefka Sem ' ■ ■ ■ ■ ■ . . . ko zborovodij so srčno peli liturgič-ne pesmi a cappella ali ob spremljavi orgel. S pesmijo Moj oče ves se ti izročam je srečanje začela skupina Sinaj iz združene župnije Mozirje-Šmihel. Potem pa so zapeli še: Mešani pevski zbor Solčava, Cerkveni pevski zbor Šmartno ob Dreti, MePZ župnije sv. Kan-cijana iz Rečice ob Savinji, CPZ iz župnij Ljubno ob Savinji in Gornji Grad, cerkveni pevski zbori iz Bočne, Šmihela nad Mozirjem in Luč, pevski zbor Jutro iz župnije Rad-mirje ter Frančiškova mladina Nazarje. Za konec so še enkrat v en glas zadoneli glasovi, prijetno druženje pa so cerkveni zboristi nadaljevali na samostanskem dvorišču. Andreja Gumzej W! ■ ■ ■ ■ ■ ■ - . Zborovska pesem je napolnila notranjost župnijske cerkve v Nazarjah. (Foto: Andreja Gumzej) Zgodovina in narodopisje Velikan s Primoža (1) C Piše: Aleksander Videčnik Že dolgo so pripovedi o Krištofu, velikanu s Primoža nad Ljubnim, zelo privlačne in zanimive. Včasih se človek sprašuje, le zakaj niso tega posebneža sodobneži podrobneje opisali. Seveda se takoj postavi v ospredje čas, v katerem je Krištof živel. Vsekakor smemo iz različnih virov, ki so na voljo, razbrati, da je moral živeti še v fevdalnem času in da je bil verjetno svobodnjak, kar priča meč, ki ga hrani kmetija Kumprej. Tam najdemo tudi žepni nož izredno velike izvedbe in nenazadnje tudi cepin, ki ima izredno dolg ročaj, kar bi naj dalo slutiti osebno velikost Krištofa, ki naj bi to orodje uporabljal. Velika škoda je, da so izgubili čevelj, ki naj bi imel po pripovedovanju domačinov izredno dolžino, kar bi tudi dokazovalo postavo velikana. OBISK NA PRIMOŽU Ljubenski župan Franjo Naraločnik je pripomogel, da sem lahko kmetijo na Primožu spet obiskal. Ob tej priliki je poslikal zanimivosti, torej predmete in dimnico. Imel sem občutek, da mu je ta primerek turistične ponudbe zelo blizu. Na kmetiji sem dobil tudi kopijo članka Lize Podpe-čan, ki je dokaj podrobno opisala ustno izročilo o velikanu Krištofu. Žal ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj je bil članek napisan. Domnevamo, da je bilo to pred kakima dvema desetletjema. Ko sem prebiral članek Podpečanove in tudi članek Urške Selišnik, ki je bil prav tako objavljen v Novem tedniku (takrat Celjskem), številka 41 leta 1990, sem sklenil posvetiti temu zgodovinsko-kultur-nemu spomeniku na Primožu več pozornosti. Žal je tako, da nekih zgodovinsko zanesljivih podatkov o tej vsebini ni, zato bomo pač skušali dobiti približno obdobje dogajanja z oceno meča, ko ga bo ustrezen zgodovinar iz celjskega muzeja strokovno pregledal in ugotovil približno starost. Če bo to storjeno, bomo lahko z večjo gotovostjo dodatno opisali določena časovna dogajanja. KMETIJA KUMPREJ Na zelo zanimivi hribovski kmetiji Kumprej lahko poleg omenjenega občudujemo izredno staro kaščo, ki je odlično ohranjena in gotovo sodi med izvirno gradnjo nekdanjih »cimper-manov«. Kot smo navajeni, poreko domačini v naših krajih lesenim zgradbam v okviru kmetije »cimprovje«. No, na Kumprejevi kmetiji je tega kaj videti! Poleg že omenjene kašče so tu še hlevi oziroma gospodarsko poslopje. Prav to kaže na to, da je bila kmetija vseskozi mogočna, torej velika, kar bi se ujemalo s tem, da je bila to posest svobodnjaka. Prav posebna zanimivost je gotovo »dimnica«, o kateri bomo še obsežno pisali in jo predstavili kot eno redkih tovrstnih kuhinj z odprtim ognjiščem in vseh vrst »glistami«. Zasluga lastnikov kmetije je v tem, da so prav ta prostor v stanovanjski hiši v celoti ohranili. Zato je tudi oprema pristna in ogleda vredna. Omenimo še to, na levem sprednjem oglu hiše je vzidana ogromna skala. Franc Kumprej pojasni, da jo je Krištof privlekel iz grabna, globoko pod hišo. Skala res kaže sledove vodnega kamna. Tudi to je zanimivost posebne vrste. Sedanja hiša nosi letnico 1830, a je na tem mestu prej stala starejša zgradba. KRIŠTOF - STRAH GOSPOSKE Takšen naslov ima članek Lize Podpečan -Kuhar v Celjskem tedniku. Glede na to, da je bila Podpečanova prva, ki je tako obsežno pisala o Krištofu in kmetiji Kumrej, bomo iz tega članka povzeli precej vsebine, pa tudi iz članka Dva- najst glav na en mah Urške Selišnik v Celjskem tedniku 10. oktobra 1990 bomo izluščili dodatne podatke. Tako bo o kmetiji s Primoža več člankov, pa nič zato, vsebina to zasluži. Podpe-čanova je uvodoma zapisala, da je že kot otrok doma poslušala pripovedovanja o velikanu Krištofu, pač take zgodbe so ljudje pripovedovali med zimskim delom ob krušni peči. Bilo jo je hudo strah. Pozneje je dobila več podatkov od soseda Kumprejevih, kmeta Franca Dežnika. Vedel je marsikaj povedati, le to ne, kdaj približno naj bi velikan živel. IZ ZAPISA PODPEČANOVE Na kmetiji me je sprejela precej visoka gospodinja, ki se je priženila na Detmarjevo. Bila je odlična sogovornica. Od vsega začetka je poslušala zgodbe o Krištofu, da je imel veliko otrok. Njen ded je vedel povedati, da so bili naši ljudje v vojnah vedno v prvih vrstah. V družini Detmar so bili vsi moški precej veliki. Krištofa so želeli pridobiti za vojaka, pa je dejal, da naj malo počakajo. Ko je prinesel ogromno kad zelja, in to z lahkoto, so njegovo izredno moč občudovali - bili so še toliko bolj nadležni. Končno jim je uspelo, da se je Krištof odločil in odšel med vojake. Tako so pravili, da je bil strah in trepet sovražnikov. Kot zmagovalec se je vračal domov in spotoma kričal: »Če je kje živa duša, naj beži.« Vsi so se poskrili, tudi domači so se zatekli v bližnji gozd. Ko je Krištof našel prazno hišo, je jezno udaril s pestjo po mizi, da je del mize kar odletel ... Domači so poslali najmanjšega otroka pogledat, če se je Krištof pomiril, pa je otroka pobožal in bil prijazen z njim. ČEVELJ MERIL VEČ KOT POL METRA »Škoda, da nimamo več pri hiši čevlja, ki ga je nosil Krištof.« So pa ohranili nekatere druge njegove predmete. Gospodinja Elizabeta in mož Franjo sta trdila, da je bil čevelj dolg 57 cm. Iz enega so predniki dali izdelati otroške čevlje, drugega pa so posodili za neko razstavo in ga niso dobili več vrnjenega. Prinesli so mi pokazati Krištofov žepni nož, ki je meril 40 cm, vojaški meč in visok cepin. Vse to so hranili v kašči. Oba sogovornika sta zatrdila, da so Krištofa pokopali na ljubenskem starem pokopališču. »V farni kroniki sem zasledila,« tako Podpečanova, »podatke o nekaterih Kumprejih, toda žal le od leta 1876 dalje, ko so pričeli kroniko pisati.« In še to. Kumprejeva gospodinja je vzdihni-la: »Oh, kako bi tudi sedaj rabili takega močnega Krištofa, ki bi z lahkoto opravljal kmečka dela na teh strminah.« Nadaljevanje prihodnjič. Sedanji gospodar Franc Kumprej s Krištofovim mečem. Fotografijo je posnel Jože Firšt iz Logarske doline. Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 13 Nasveti, Organizacije ^ * Stroški ogrevanja ?_ ANTON JURSNIK, energetski svetovalec Stroške ogrevanja za neko obdobje je najbolj enostavno izračunati iz količine in cene porabljenega goriva oziroma iz računa, ki ga je izstavil distributer za določeno obdobje in količino porabljene toplote. Da bi lahko primerjali med sabo različne načine ogrevanja, moramo pri vseh načinih ugotoviti ceno za enako količino toplote, običajno je to za eno kilovatno uro. Primerjava ne bo korektna, če ne upoštevamo v vseh primerih enake količine porabljene toplote. V našem primeru je narejena primerjava za 24.700 kWh, kar je letna potreba po toploti za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode povprečne štiri do šestčlanske družine v eno-stanovanjski hiši. Manjša je poraba energije, večji delež imajo fiksni stroški, lahko tudi preko 50 odstotkov. Pri ogrevanju s kotli so stroški zelo odvisni tudi od kvalitete pretvorbe energije, od sezonskega izkoristka, ki pa ni enak imenskemu pri imenski moči kotla. Na sezonski izkoristek zelo vpliva razmerje med močjo kotla in toplotnimi izgubami stavbe. Če je moč ogrevalne naprave precej večja od toplotnih izgub stavbe, je izkoristek slabši, ker se preveč toplote izgubi zaradi sevanja in /ali pogostega ohlajanja kotla. Če že ima- mo predimenzioniran sistem, naj bo reguliran po zunanji temperaturi. Investicija ogrevalnega sistema in bivalne navade stanovalcev (temperatura in prezračevanje ogrevanih prostorov) imata tudi vpliv na stroške. Tudi ni vseeno, če primerjamo stroške ogrevanja obstoječega sistema ali pa načrtujemo novogradnjo. Pri novogradnji si lahko prihranimo dimnik ali tudi kotlovnico. Primerjava cen energentov je zato le prva orientacija pri izbiri ogrevalnega sistema. V praksi je potrebno vsak primer analizirati posebej. ogrevanja je primerljiv s toplotnimi črpalkami in zemeljskim plinom. V tabeli niso zajete še mnoge druge možne kombinacije ogrevanja, npr. kotel na kurilno olje in toplotna črpalka ali sončni kolektorji. Tudi pri ogrevanju z lesno biomaso lahko zelo koristno uporabimo katerega od sončnih sistemov. Na trgu so tudi kogeneracijski in trigene-racijski sistemi. Na stroške za ogrevanje je potrebno gledati dolgoročno, vsaj 15 ali 20 let, koliko lahko obratuje posamezen ogrevalni sistem. V takem ob- / Cena / Energent, način ogrevanja Cena Kurilnost (Hi) za kWh Indeks 1 Kurilno olje (ELKO) 0,937 €/l 10 kWh/l 0,094 3,76 2 Zemeljski plin (ZP) 0,6047 €/Sm3 9,5 kWh/Sm3 0,064 2,55 3 Utekočinjeni naftni plin (UNP) 0,935 €/l 6,9 kWh/l 0,135 5,4 4 Drva, bukova, vlažnost pod 20 % 60 €/pm 2410 kWh/pm 0,025 1 5 Peleti, vlažnost pod 10 % 230 €/t 4,9 kWh/kg 0,047 1,88 6 Sekanci, iglavci, vlaga 30 % 19 €/pm 600 kWh/pm 0,032 1,28 7 Elektrika 0,133 €/kWh 1 0,133 5,32 8 Toplotna črpalka (TČ), COP = 3,2 0,133 €/kWh 1 0,041 1,6 9 DOLB (Kočevje) 0,085 €/kWh 1 0,085 3,4 10 Daljinsko toplovodno ogrev. (KPV) 0,047 €/kWh 0,047 1,88 Cene energentov so običajno najvišje na začetku kurilne sezone, najnižje pa na koncu, pred poletjem. Ostaja pa trend naraščanja, posebno pri fosilnih gorivih. Primerjava sedanjih cen večine energentov je razvidna iz tabele. Med obravnavanimi energenti imajo torej najnižjo ceno drva, ki so več kot petkrat cenejša od elektrike ali UNP. Velenjski sistem daljinskega dobju je največji strošek energent. Najcenejše ogrevanje je s kotlom na drva, še posebej če je v kombinaciji s sončno energijo ali s toplotnimi črpalkami. Izračun stroškov pokaže, da je toplotna črpalka za pomoč pri ogrevanju za 38 odstotkov cenejša rešitev kot sončni kolektorji. Za tiste, ki niso vedno doma, je na tržišču tudi kombinacija drva in peleti. Ko drva dogorijo, se ogreva- KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP Gost Večera slovenske besede bo Boris Pahor Večeri slovenske besede so na Rečici ob Savinji že prava tradicija. Tudi letošnji november ne bo izjema, saj bo v goste pripeljal enega najpomembnejših še živečih pisateljev in najbolj pre-vajanih slovenskih avtorjev, ki so ga že večkrat omenjali tudi kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost, Borisa Pahorja. Ob prebiranju njegovih knjig, v katerih se kruta resničnost sveta prepleta s poetičnostjo jezika, ki mu ni primere, bralca nehote obide misel, da gre za neke vrste poosebljeno modrost, ki se je ne milo oblikovala že skoraj polno stoletje. Boris Pahor je namreč konec avgusta dopolnil 98 let. Ne srečaš prav pogosto človeka, ki bi s svojim življenjem zaobjel toliko let ter v teh letih okusil in spoznal toliko krivic in zla iz tega pa izoblikoval tako pravičen, jasen in odločen pogled na svet. Že kot sedemletnik je gledal, kako italijanski fašisti požigajo Narodni dom - središče sloven- stva v Trstu. Kmalu nato začno ukinjati slovenske šole, tako da je lahko znanost sveta okušal zgolj v ne maternem jeziku. Prav tako je svoje mladostne sile moral prepustiti tuji vojski in se za Italijo boriti v Libijskih puščavah. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Trst in se pridružil osvobodilni fronti, a so ga kmalu zajeli domobranci in predali nemškemu gestapu. Tako je dobro leto dni pred končano 2. svetovno vojno pričel svoj »kri-žev pot« po koncentracijskih taboriščih Evrope. Vendar z osvoboditvijo zanj še ni nastopila prava svoboda. Vedno je v svojem rodnem mestu čutil pritiske zaradi slovenstva, ko pa je izdal brošuro, v kateri intervjuvanec Edvard Kocbek spregovori o zunaj sodnih pobojih domobrancev, mu takratne jugoslovanske oblasti za tri leta odvzamejo pravico do obiska matične dežele. Torej mačehovski odnos tudi z domače strani. Komaj v zadnjih dveh desetletjih so dopustili, da njegovo ustvarjenje postane opaznejše in mu namenili vsaj delček časti, ki mu gre. A vseh niti ni bil pripravljen sprejeti. Nasilje izkrivi marsikatero zavest, pri Pahorju pa se je videno in doživeto nasilje preoblikovalo v spoznanje, da je ljubezen edina vrednota, ki lahko človeka v osebnem in človeštvo v socialnem smislu odreši zla. To in poudarjanje nacionalne zavesti, ki je nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu, je rdeča nit njegovih del, ki niso sama sebi namen. Kot sam pravi v enem od svojih romanov: »Zato je treba misliti na prihodnost že zdaj /.../ Da, misliti že danes za jutri, v prvi vrsti pa pričati o doživetem, da bodo ljudje imeli črno na belem podobe vsega, kar se je dogajalo.« Tudi zato je dobro, da se srečamo z njim. Dobrodošli torej, na Večeru slovenske besede z Borisom Pahorjem, ki bo 20. novembra 2011 ob 17. uri v avli Osnovne šole Rečica ob Savinji. BB 14 Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 C Nasveti, Organizacije, Oglasi nje samodejno preklopi na pelete. Pri novogradnjah lahko za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode uporabimo samo sončno energijo, ki jo v poletnem času shranjujemo npr. v zemeljski hranilnik. Iz članka je razvidno, da so razlike v stroških ogrevanja lahko zelo velike, tudi več kot petkratne. Moram pa poudariti, da bodo stro- ški ogrevanja zelo odvisni od naših odločitev, dobrih in slabih. Sami izbiramo vrsto ogrevanja, kvaliteto ogrevalne naprave, regulacijo ogrevanja, temperaturo ogrevanjih prostorov, pripravo tople sanitarne vode v poletju ipd. Stroške ogrevanja lahko zmanjšamo tudi pri daljinskem ogrevanju, npr. s termostatskimi ventili, s toplo- tno izolacijo toplovodnih cevi, armatur, toplotnih prenosnikov v ne-ogrevanih prostorih in v kotlovnici. Pri izbiri načina ogrevanja je že pred nakupom smiselno narediti primerjalni izračun vsaj med dvema načinoma. Pri primerjavi je možno upoštevati vse individualne faktorje, ki vplivajo na ogrevanje. V mnogih primerih, pri starejših stavbah je prva težava že neznana moč toplotnih izgub stavbe, še posebej če se stavba tudi obnovi, dodatno toplotno izolira. V takih in podobnih primerih vam lahko pomagamo tudi v brezplačnih energetskih svetovalnih pisarnah. V Velenju je pisarna v občinski stavbi, za svetovanje pa se je potrebno predhodno prijaviti. DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Projekt Starejši za starejše tudi v občini Nazarje Društvo upokojencev Nazarje se je avgusta prijavilo na projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki ga financirata ministrstvo za delo družino in socialne zadeve ter Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Vanj je bi- lo v letu 2010 vključenih 221 društev upokojencev v 121 občinah. Opravljenih je bilo nekaj manj kot 315.000 obiskov starejših in realiziranih 66.000 oblik pomoči. Glavni cilji projekta so: pomagati starejšim za višjo kakovost življenja na svojem domu, s prostovoljnim delom popestriti vsakdan tako prostovoljcem (ki so tudi starejši) kot obiskanim sokrajanom, poiskati in obiskati vse starejše, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč in to poskušati organizirati, razširiti medsebojno pomoč starejših za starejše. Za koordinatorja v projektu je upravni odbor društva upokojencev imenoval Zoro Štrucl, ki je skupaj s predsednico društva Vero Pečnik že opravila prvo usposabljanje za koordinatorje. Prostovoljci, ki bodo ustrezno usposobljeni, bodo starejše nad 69 let iz krajevnih skupnosti Kokarje in Nazarje obiskali na njihovih domovih in z njimi opravili razgovor ter kasneje z njimi izpolnili v ta namen pripravljen vprašalnik. Nadaljnje sodelovanje bo potekalo na osnovi izraženih želja, ki jih bodo izrekli ljudje sami. Skušali bodo ugotoviti njihove življenjske razmere, potrebe po različnih storitvah, stiske, osamljenost in njihovo sposobnost za samopomoč in za pomoč drugim. Za vzor jim bodo služila društva, ki so sistem že vzpostavila v svojih okoljih, kjer se je povečala kakovost življenja tako prostovoljcev kot vseh, ki so bili obiskani in bili pripravljeni spregovoriti o svojih morebitnih tegobah ter lepotah staranja. Sodelujoči v projektu bodo podpisali posebno izjavo, s katero se bodo zavezali, da bodo ohranili podatke, ki jih bodo zbrali o anketiranih ter informacije o življenjskih pogojih, v katerih anketirani živijo, zase in jih ne bodo prenašali drugim. Upajo, da bodo z obiski starejših začeli še v tem letu. ZŠ OBČINA NAZARJE Bor našel mesto pri Farbanci Ob letošnjem mednarodnem letu gozdov je Savinjsko gozdarsko društvo občini Nazarje podarilo sadiko avtohtone domače drevesne vrste cemprin. Sadiko bora so pri planinski koči Farbanci slavnostno posadili županja Majda Pod-križnik ter predstavniki gozdarskega in planinskega društva Damjan Jevšnik, Sandi Grudnik in Dušan Bastl. Tako so bor, drevo gora, vetra in snega, v naravno okolje vsadili sredi oktobra. Ob prejetem darilu, ki ga bodo lahko občudovali tudi obiskovalci koče, županja Podkrižni-kova ni skrivala veselja in zadovoljstva. Prepričana je namreč, da bo drevo privabljalo ljudi in jim dajalo pozitivno energijo. Zasaditev drevesa je bila gesta, s katero so želeli opozorili, da imamo v Slovenji in v naši dolini zelo skrbno negovane gozdove, ki nudijo sonaravno bivanje. Županja je izrazila upanje, da bodo obiskovalci narave in gozda to znali ceniti. Marija Šukalo Sadiko bora so posadili županja Majda Podkrižnik, Damjan Jevšnik (desno), Sandi Grudnik (levo) in Dušan Bastl. (Fotodokumentacija Občine Nazarje) OBČINA SOLČAVA Solčava 16, 3335 Solčava Tel & fax : 03 839 27 50 & 03 839 27 55 e-mail : obcina@solcava.si, www.solcava.si OBVESTILO Obveščamo vas , da je v Občini Solčava še na razpolago par zazidljivih komunalno urejenih parcel za namen gradnje enostanovanjskih hiš. Zainteresirani kupci lahko pridobijo podrobnejše informacije o predmetu in postopku prodaje na Občinski upravi občine Solčava, Solčava 16, 3335 Solčava. Kontaktna oseba: Mateja Brlec Suhodolnik, tel.:03 839 2791. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru. Občina Solčava Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 15 Organizacije, Ljudje in dogodki MLADI O MLADIH V KULTURI NA REČICI OB SAVINJI Pomanjkanje dobrih motivatorjev Z mladimi o mladih je bil naslov okrogle mize v rečiški osnovni šoli. To so drugi petek v oktobru pripravili člani Kulturno-umetniškega društva Utrip. V pogovoru o potrebah, željah, možnostih in zmožnostih mladih za vključevanje v kulturne dejavnosti na Rečici ob Savinji so spregovorili mladi v različnih izobraževalnih smereh in poklicnih usmeritev. Vsi udeleženci imajo po besedah moderatorja Aleksandra Oblaka kljub različnosti v poklicnih in študijskih usmeritvah skupni imenovalec - udejstvovanje na kulturnem področju v domači občini, prav tako že od malih nog javno nastopajo. Ko so se podali v srednje šole, so izgubili stik z domačo okolico in dogajanjem v kraju, kulturno udejstvo-vanje v vseh srednjih šolah ni razvi- to, izjema so le tiste, ki so umetniško usmerjene. Šele na fakulteti so potem počasi začeli delovati na različ--ifl nih kulturnih področjih. Glede vprašanja, kako bi mlade v rečiški občini motivirali, da se jim pridružijo, so si bili enotni, da sicer rabijo prostor, kjer bi se družili, a bolj kot prostor rabijo vodjo, ki bi jih znal združiti. Udejstvovanje naj poteka na prostovoljni bazi, obenem morajo po njihovem tisti, ki so že »okuženi« z različnimi zvrstmi kulture, dobiti priložnost, da to pokažejo javnosti. Prepričani so, da bodo potem njihovi javni nastopi opaženi tudi med mladimi. Obenem upajo, da bodo tako spodbudili še kakega prijatelja, da se jim bo pridružil. Za združevanje mladih in iskanje poti do kulture imajo veliko vlogo tudi mladinski verouk in mladinska srečanja, kjer udeleženci dobijo ideje o izkoriščanju prostega časa. Tako se nemalokrat zgodi, da ta srečanja prerastejo v kako obliko dela na kulturnem področju. Marija Šukalo Mladi rečiški kulturniki so prepričani, da se v dobri sredi razvije kemija, ki jo lahko nadgradijo s kulturnim udejstvovanjem in privabljanjem istomislečih prijateljev. (Foto: MŠ) BOHACEV TOPLAR V NAZARJAH GOLTE Obiskovalci žgali na les Janezova klop zopet stoji Pirografija je umetnost vžiganja različnih podob in vzorcev v leseno podlago. V nazarskem toplarju je bila 15. oktobra organizirana in dobro obiskana delavnica na to temo. V času Lesarskega praznika, ki je bil v Nazarjah v času prvega septembrskega vikenda, je podobna delavnica že potekala. Zanimanje je bilo zelo veliko, zato so se odločili, da jo ponovijo. Kljub bojazni, da obiskovalcev ne bo, so slednji prišli v lepem številu. Otroci, pa tudi odrasli, so s pomočjo različnih šablon in z uporabo domišljije ustvarjali čudovite motive. V času delavnice so članice Kul-turno-umetniškega kluba Potovke izvedle interaktivno pravljico Rav-barjev dnevnik, s katero so dodale prijetnemu sobotnemu dopoldnevu v Bohačevem toplarju še dodatno vrednost. Benjamin Kanjir Otroci in odrasli so s pomočjo šablon ustvarjali čudovite motive. (Foto: Benjamin Kanjir) Prijatelji so klop postavili na mestu, kjer je prvotna klop stala že dolga leta. (Foto: BK) Domačini, prijatelji in poznavalci Golt vedo, da sta med potjo od Planinske ravne do stare Mozirske koče planincem na voljo za počitek dve klopci. Najbolj znana, postavljena na razgledni točki, stoji tam v spomin na Leona Kleme-naka, druga pa je tako imenovana Janezova klop. Slednjo je zob časa najedel do te mere, da se je podrla. Janez Brezovnik je izdelal novo klop iz masivnega kostanjevega lesa. Na pomoč so mu priskočili prijatelji Benjamin Kanjir, Marko Skok in Roman Mikek. Dele klopi so naložili v samokolnico in se z njimi podali v hrib, kjer so jih sestavili in postavili na staro mesto. Prvo klop na tem mestu je pred dolgimi desetletji postavil pokojni Mežnarjev Janez iz mežnarije pri sv. Radegundi. Bil je gozdar, ob tem tudi planinec, ki je neutrudno skrbel za planinske poti. V njegov spomin bo tudi nova Janezova klop spominjala planince na majhnega človeka, ki je znal delati v dobrobit drugih. BK £61 Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi SMIHELSKA MLADINA NA IZLETU Po napornem delu prija zabava Mladi iz Šmihela so avgusta organizirali že 35. tradicionalni Ovčarski praznik, ki je bil letos rekordno obiskan. V zahvalo za več dni napornega dela ob prireditvi so se drugi vikend v oktobru podali na izlet. Člani Društva podeželske mladine iz Šmihela, ki ga vodi Boštjan Goličnik, so se z avtobusom podali v Laško. Ogledali so si proizvodnjo piva, imeli degustacijo, nato pa se sprehodili še skozi muzej in Laško, da so lahko začutili utrip kraja. Pot jih je nato vodila na turistično kmetijo Pri Martinu v Šentjerneju. Po kratkem postanku so se zapelja- li čez Gorjance v Belo krajino do Podzemlja, kjer so se ustavili ob razstavljenem letalu iz druge svetovne vojne. V Adle-šičih so si ogledali domačo obrt predelave lanu ter značilno barvanje ter poslikavanje pirhov. V Semiču, kjer so prespali, so si prej ogledali še vinsko klet Malnarič, kjer so de-gustirali domača vina. Naslednji dan so se zapeljali skozi Belo krajino, si ogledali znamenitosti, se ustavili v Žužemberku, nato pa se prijetno utrujeni vrnili domov. Benjamin Kanjir VRTEC MOZIRJE Druženje članov Društva podeželske mladine iz Šmihela. (Foto: Mojca Gostečnik) Jesen je prišla tudi v vrtec Malčki, ki obiskujejo mozirski vrtec, so skupaj s starši in vzgojnim osebjem praznovali prihod jeseni. Obiskovalce prihoda tetke Jeseni so najprej nagovorile gozdne živali. Zbrale so se ob medvedovi polni skledi pečenega kostanja. Prijazni kosmatinec jim je z veseljem odstopil del svojih dobrot in jih s tem razveselil. Živali so v svojo sredo povabile male nadebudneže in jim povedale, kako si lahko prislužijo žetone, s katerimi bodo obiskali tržnico. Po Brdcah so postavili postaje, na katerih so otroci telovadili, tekali in se igrali. Za dobro opravljene naloge so si prislužili darila v obliki žetonov. Z njimi so se podali na vrteško igrišče, kjer so stale stojnice. Različne vrste sadja so kar vabile, da so jih vzeli, enako pečen krompir, ki je šel vsem v slast, za luščenje kostanja pa so poskrbeli starši. Benjamin Kanjir o C : tj :=, o > "5 * S : (O _ CD .<9 "C N a5 > > "co £ 2 E en __O (D C % 2 C (O o -= £5 >n > p > (O o .b S c TJ C © n O (D > r > O CO C 0£L ££ OZ £0 co i Q) .CO^ (D t CO -- O — CD O £ -- E -o — a) .2 -o > ~ co ca £= £ s- CO CO O) > -Q C/) Jesen so v mozirski vrtec prinesle prijazne živali, ki so se nato skupaj z otroki zapodile po Brdčkem vrhu. (Foto: BK) Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 Oglasi uuuuuu.po/torinno./i Pdištvc pO tarmia, 3d izrisi, ¡**i pestrnWfot tfa- ¡h tifa .. Organizacije, Ljudje in dogodki MOZIRSKI GAJ Prva trgatev potomke najstarejše trte Kljub deževnemu vremenu se je 20. oktobra v Mozirskem gaju zbralo lepo število Mozirjanov. Pridružili so se jim člani združenja slovenskega reda vitezov vina, saj je potekala prva trgatev trt, ki so tu posajene. Več let je trajalo, da je potomka najstarejše vinske trte, ki je bila v Mozirski gaj prinešena iz mariborskega Lenta, obrodila bogat sad. Skrb za žlahtno trto so ob posaditvi prevzeli člani Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje, trta je dobila tudi botra. V lanskem letu je svečano viničarsko zaprisego podal odtlej mozirski viničar Miha Fajfar. Obljubil je, da bo za trto skrbel kot dober gospodar, ob slabi letini pa pridelek po potrebi na- Obiranje potomke najstarejše vinske trte v Mozirskem gaju (Foto: Ciril M. Sem) domestil s pridelkom iz svojih vino- li z dišečim vonjem, so bili odneše- gradov. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik in Milan Kneževič, ki sta opravila trgatev, sta v viničarjevi brenti imela kaj pokazati. Grozdi, ki so kar vabi- ni v nadaljnjo predelavo. Milan Kne-ževič, senator Združenja slovenskega reda vitezov vina, je ob tem nagovoril prisotne in jih obogatil s svojim znanjem o pomenu in kultu- ri zmernega pitja žlahtnih vin. Po trgatvi potomke najstarejše vinske trte je sledila trgatev tudi na dveh Steyerjevih, ki sta bili leto dni za modro kavčino posajeni v Gaju. Trgatev sta opravila Danijel Gru-dnik in mozirski župnik Sandi Koren, tudi boter ene izmed trt. Za dobro voljo, kakršne ob podobnih dogodkih ne sme manjkati, je poskrbelo več sodelujočih v priložnostnem kulturnem programu. Med njim so zapeli mozirski mlajev-ci, mlada pevka, ubrane pesmi so prispevale članice skupine Pušeljc, manjkala ni niti frajtonarica. Trgatev so organizatorji izkoristili tudi za sproščeno druženje članov društev, ki skrbe za družaben utrip kraja. Benjamin Kanjir TRGATEV V AMPELOGRAFSKEM VRTU STEYERJEVIH Veliko žlahtnih trt potrgali »posestniki« iz Zgornje Savinjske doline V torek, 18. oktobra, so v vinogradih na Plitvičkem vrhu Steyer-jevi pripravili praznovanje. Ne le ob obilni in odlični letini, ki jo bodo po besedah Jožeta Steyerja, glav- nega vinogradnika, pomnili desetletja, praznik je bil tudi za številne »botre« in posestnike listin o skrbništvu trt v ampelografskem vrtu. Petindvajset prijateljev in poslov- Po obiranju je sledilo tehtanje in merjenje sladkorne stopnje. Odlično je obrodil trs Mozirskega gaja, ki ga je potrgala Elica Skornšek. nih partnerjev družine Steyer pa je posadilo nove trte dišečega tra-minca. Iz Zgornje Savinjske doline, pretežno iz Mozirja, imajo v tem vinogradu posajene svoje trte znani politiki, gospodarstveniki, organizacije in drugi. Na njihovih trsih se je bohotilo od tri do šest kilogramov sočnega grozdja, nekateri s sladkorno stopnjo traminca med 95 in kar 119 Oe. Po obiranju, tehtanju grozdja, merjenju sladkorne stopnje in zatem postopku pridobivanja vinskega mošta so 25 novim botrom omogočili posaditev žlahtnih trsov v tem posebnem vrtu. Tekst in foto: Jože Miklavc NOVA ŠTIFTA Uspešno pogasili goreče gospodarsko poslopje V mesecu požarne varnosti prostovoljna gasilska društva pripravijo občinske vaje, na katerih se spoprimejo z navideznim požarom. Vaje so pomemben del usposabljanja in pripravljenosti v primerih, ko se borijo s pravim požarom. V občini Gornji Grad so letos občinsko vajo organizirali gasilci iz No- ve Štifte, v njej so sodelovala vsa tri društva v občini. V petek, 14. oktobra, popoldan so bili s strani centra za obveščanje gasilci preko odzivnikov obveščeni o požaru gospodarskega poslopja v Tiroseku. Nekoliko pozneje, po alarmu, so zatulile sirene v Novi Štifti, Bočni in Gornjem Gradu. Po dva gasilska avtomobila iz Gornjega Grada in Nove Štifte ter eden iz Bočne, skupaj pet vozil se je podalo na gašenje gospodarskega poslopja k Čvetežniku v Tirosek. 27 gasilcev je gasilo poslopje, hkrati so zavarovali tudi stanovanjsko hišo in bližnji gozd, da se požar ne bi razširil. Vaja je potekala zelo do- bro in usklajeno, je povedal poveljnik PGD Nova Štifta Jože Enci. Izvedbo vaje sta si ogledala tudi predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žuntar in župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi. Oba sta bila zadovoljna s hitrim odzivom gasilcev in prikazanim na vaji. Štefka Sem Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 Vv Ljudje in dogodki, Oglasi VRTEC LJUBNO OB SAVINJI Gasilci PGD Okonina na obisku Mesec oktober za vrtec Ljubno pomeni marsikaj: konec jokanja naših najmlajših, ki so s septembrom prvič prestopili naš prag; teden otroka, v okviru katerega se skupaj z otroki in starši družimo na jesenskem pikniku; delo v različnih delavnicah; vonj po pečenem kostanju; sladkanje z dobrotami, ki jih pripravijo starši ter prvi obiski, ki so za naše malčke še kako zanimivi in poučni. Mednje zagotovo sodijo tudi gasilci PGD Okonina. Šest gasilcev in gasilk se je razvrstilo v oddelke, kjer so starejšim otrokom podali osnovne napotke, kako ravnati v primeru nesreče, kdaj poklicati in kaj povedati ob klicu na številko 112. Otroci so si ogledali tri kratke filme iz intervencij in vaj. Mlajšim otrokom so pokazali uniforme in opremo, katero so otroci lahko preizkusili ter z gasilci tudi na kratko pokramljali. Skupaj smo se odpravili še v Vrbje, kjer je sledil ogled obeh vozil. Prikazali so nam tudi uporabo osnovne opreme. Za vrhunec obiska so se lahko otroci sami preizkusili v prižiganju modrih luči in sirene. Za hip so se prelevili še v prave gasilce, ko so s curkom vode poskušali zade- ti in zbiti tarčo. Otroci so z velikim navdušenjem in zanimanjem poslušali in opazovali gasilce. Le-ti so jim za konec pripravili še gostijo z bonboni in sokom. Vsakega otroka so obdarili še z varnostnim odsevnim brezrokavnikom. Gasilci in tudi vzgojiteljice upamo, da bodo otroci to darilo koristno uporabili, ko se bodo skupaj s starši podali na cesto. Tako bo poskrbljeno ne le za lastno varnost, ampak nasploh za večjo varnost v cestnem prometu. Katja Govek Gasilci so otrokom pokazali uniforme in opremo, katero so otroci lahko preizkusili. OSNOVNA SOLA NAZARJE Sprejeli sovrstnike iz tujine ske doline, na skupni prireditvi pa smo se drug drugemu predstavili tudi z besedo, pesmijo, fotografijo in plesom. Otroci, ki smo jih za en teden sprejeli v naše družine, so dejali, da je bil to zelo lep teden in da bi še ostali. In mi vemo, da bomo stkane prijateljske vezi negovali še naprej. Ksenija Fanrich Snidenje s sovrstniki iz Švice v Ljubljani (Foto: Ksenija Fanrich) V tednu do 10. do 14. oktobra so pri nas gostovali učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Švice, Lichtensteina in Predarlskega. To je bila njihova šola v naravi, tematsko zastavljena kot Moj kraj -tvoj kraj ob 20-letnici samostojne Slovenije. Osemnajst otrok je v spremstvu učiteljic Anje Dobrovc in Simone Gotal pripotovalo z vlakom iz Zuri-cha, mi pa smo jim šli naproti do Ljubljane. Snidenje je bilo veselo, saj so se nekateri poznali že od la- ni, ko so pevci iz OŠ Nazarje gostovali v Švici. Skupaj smo si ogledali našo prestolnico, se povzpeli na Stolp piskačev in potem odšli proti domu. Na spoznavnem večeru so gostitelji sprejeli svoje goste in jih za teden dni »posvojili«. V torek dopoldne smo se družili ob športnih igrah, popoldne pa raziskovali podzemlje Premogovnika Velenje. V okviru šole v naravi so gostje spoznali še, kako poteka pouk pri nas, katere so znamenitosti našega kraja in Savinj- ZAHVALA Krajani zaselka Volog se iskreno zahvaljujemo občini Nazarje, županji ge. Majdi Podkrižnik in direktorju občinske uprave g. Samu Begiču za požrtvovalnost, razumnost in predvsem potrpežljivost pri izvedbi posodobitve dela lokalne ceste Volog -Mali Rovt. Prav tako hvala izvajalcu del družbi Grobelnik in delovodji g. Damjanu, ki nam je s svojimi izkušnjami svetoval in predlagal optimalne rešitve posodobitve in urejanja okolice ceste. Krajani zaselka Volog - Mali Rovt 20 Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 Šport ŠPORT INVALIDOV - SVETOVNI POKAL V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO Nani Tiršek odličen tudi v Ameriki Nadaljuje se svetovni pokal za strelce invalide, ki so se tokrat podali preko luže, v ameriško zvezno državo Georgijo. Letalsko oporišče Fort Benning se je za nekaj dni spremenilo v strelski poligon, kjer so se na drugi tekmi svetovnega pokala, v lovu za paraolimpijske kvote, pomerili najboljši strelci invalidi s celega sveta. Med njimi se je ponovno odlično odrezal Franček Tiršek iz Gornjega Grada, ki se je v obeh svojih paradnih disciplinah R-4 stoje in R-5 leže kot edini Slovenec z lahkoto uvrstil v veliki finale in zasedel četrto in šesto mesto, z nekoliko več športne sreče pa bi se lahko uvrstil še višje. S tem izrednim rezultatom in ob veliki zmagi na prvi tekmi v Španiji je Nani le še potrdil kvoto za nastop Franček Tiršek (drugi z desne) se je v obeh svojih paradnih disciplinah R-4 stoje in R-5 leže uvrstil v veliki finale in zasedel četrto in šesto mesto. v Londonu, obenem pa je na svetov- men uspeh. Zadovoljen, da je po poni rang lestvici zadržal mesto med letnem premoru obdržal šampion-petimi najboljšimi strelci, kar je izje- sko formo, se odpravlja na pot v Av- stralijo, natančneje v Sydney, kjer bo poskušal na zadnji tekmi svetovnega pokala nastopiti vsaj tako dobro kot na prvih dveh. Leto 2012 pa bo zanj zagotovo prelomno. Že v mesecu januarju se pričnejo priprave na najbolj pomembno tekmo v karieri, na parao-limpiado v Londonu, kjer bo po dosedanjih rezultatih sodeč prav gotovo eden od kandidatov za medaljo. Povečan obseg treningov in sistemsko »tempiranje« forme bi lahko bil ključ do uspeha, za medaljo pa bo najbrž potrebno postoriti še kaj več tudi na psihološkem področju. Nani je tu zelo močan in mogoče je prav to dobitna kombinacija za medaljo, katero mu prav vsi iz srca privoščimo. Franjo Pukart 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 8. KROG Graščaki« v končnici tekme ostali praznih rok » Še ena futsal predstava samo za tiste z močnimi živci. Nazarski »graščaki« so na domačem parketu gostili favorizirano ekipo Kobarida in vse do 36. minute držali minimalno prednost, v finalu tekme pa jim je zmanjkalo moči in prepotrebne koncentracije, kar so izkušeni gostje sprejeli z odprtimi rokami. V pičlih dveh minutah so preobrnili rezultat, odpeljali komplet točk v Posočje, Nazarčanom ROKOMETNI KLUB NAZARJE pa pustili točkovno praznino, ki jih na prvenstveni lestvici uvršča mesto nižje. Tragičen junak je bil zagotovo kapetan Blaž Metulj, ki je v končnici najprej omogočil gostom hiter protinapad, iz katerega so dosegli edini gol iz igre, v nadaljevanju pa je napravil še šesti prekršek in prav iz tega prostega strela je padla končna odločitev. Da se je na najboljšega strelca »graščakov« res obesila Nov poraz v domači dvorani Nazarske rokometašice so v soboto v zgodnjih popoldanskih urah odigrale zaostalo tekmo prvega kroga proti ŽRK Brežice. Solidna igra proti B ekipi Krima je obetala napeto srečanje do konca, vendar so Nazarčanke zabeležile visok poraz. Tudi tokrat je bila glavna težava pomanjkljiv igralski kader predvsem na zunanjih položajih. V prvem polčasu so domačinke še držale korak z gostjami, saj so ga zgubile le z 11:14. Rezultat polčasa je ulival upanje na napeto nada- KMN Nazarje Glin : KMN Oplast Kobarid 1:2 (0:0) Strelci: 1:0 D. Kugler (22), 1:1 Vulikič (36), 1:2 Rosič (38) 10 m. Rumeni karton: Banovšek, Metulj, V. Kugler, D. Kugler (Nazarje Glin), Ba-loh (Oplast Kobarid). Rezultati 8. kroga: Nazarje Glin : Oplast Kobarid 1:2, Casino Safir : Predilnica Litija 2:4, Kix Ajdovščina : Tomi Press Bronx 2:4, Puntar : Dobovec Trgovine Jager 2:3. Lestvica po 8. krogih: 1. Predilnica Litija 22, 2. Dobovec Trgovine Jager 19, 3. Oplast Kobarid 18, 4. Puntar 12, 5. Tomi Press Bronx 9, 6. Nazarje Glin 9, 7. Kix Ajdovščina 6, 8. Casino Safir 0. Najboljši strelci po 8. krogu: 7 Blaž Metulj (Nazarje Glin), Sebastjan Drobne (Dobovec Trgovine Jager), Igor Osredkar in Damir Pertič (Predilnica Litija), Aleš Šmon (Bronx). ljevanje, vendar so se nosilke na-zarske igre upehale. Trener Dobnik ima kratko klop za rezervne igralke, pa še te so članice podmladka kluba ter brez izkušenj. To so gostujoče rokometašice s pridom izkoristile in večale razliko do končnih 16:27. Nazarčanke v soboto gostujejo, vendar ne potujejo daleč, saj igrajo proti RK Zelene doline iz Žalca. Gostiteljice so nesporni favorit, saj so letos še neporažene, imajo pa tudi skalp RK Krim (B ekipe). Roman Mežnar smola, je bilo videti tudi v zadnjih sekundah, ko je zapravil še strel z desetih metrov. Igralec tekme je bil zagotovo domači vratar Peter Ortar, ki že celo sezono brani izvrstno, sta pa zelo slab vtis ponovno pustila oba so- dnika. Rumeni kartoni so spet dodobra zdesetkali nazarsko zasedbo, ki se tako brez Metulja, Banov-ška in Vaska Kuglerja danes podaja na težko gostovanje v Rogatec k Dobovcu. Franjo Pukart Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 21 Šport, Organizacije, Črna kronika LJUBLJANSKI MARATON Gornjegrajci ponovno med množico tekmovalcev V nedeljo, 23. oktobra, je bila Ljubljana v znamenju tekaškega spektakla, 16. Ljubljanskega maratona. Med množico ljubiteljev teka so bili tudi tekači in tekačice iz Gornjega Grada, ki so se celo sezono pod vodstvom trenerja Janeza Pustoslemška pripravljali na ta dogodek. V letošnji sezoni so odtekli kar nekaj tekem, tako da so vrhunec sezone nestrpno pričakovali. V čudovitem vzdušju, polnem adrenalina in hitrih tekaških korakov so bili na koncu vsi zadovoljni s svojim rezultatom, predvsem pa s počutjem. Skupni treningi, na katerih se jim lahko pridružite tudi ostali, so se obrestovali. Štefka Sem Vrhunec letošnje sezone za gornjegrajske tekače so bili dobri rezultati, doseženi na ljubljanskem maratonu. (Foto: Janez Pustoslemšek) PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Robijev pohod na Zakrajske peči KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Viden napredek iz tekme v tekmo Dobra igra nazarskih košarkarjev v prejšnjem krogu na gostovanju v Novem mestu je zvabila številne ljubitelje košarke v nazarsko športno dvorano na sobotno tekmo. V goste je prispel Calcit Basketball iz Kamnika, kakovosten nasprotnik, zato se je obetala prava košarkarska poslastica. Nasprotnika sta se pomerila na zaostali tekmi prvega kroga 3. SKL - vzhod. Gostje so prišli potrdit visoko mesto na lestvici, domačini pa so po dveh porazih iskali pot z dna lestvice, zato so resno zaigrali od prvega sodniškega meta. Igrali so izjemno agresivno v obrambi, kar je presenetilo nasprotnike. V nadaljevanju je bil skok GENERALNI SPONZOR BSH Hišni aparati d.o.o., Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje popolnoma v domeni Nazarčanov in razlika je začela občutno naraščati. Gledalci so ob zmagi bučno nagradili nazarske igralce. Za prikazano jim je čestital tudi trener Franci Rupreht. Poudaril je, da so po dolgem pripravljalnem obdobju in dveh neugodnih tekmecih na začetku prvenstva vsi čakali eno tako tekmo, na kateri so se fantje sprostili in pokazali, kaj zmorejo. Delovali so dobro v napadu in obrambi kljub manjšim padcem v igri. Nazarski strateg upa na še več takšnih tekem in se veseli vrnitve petih poškodovanih igralcev med igralski kader članske ekipe. Prva priložnost za potrditev dobrega dela in rezultata zadnje tekme bo že jutri. V goste prihaja podmladek Uniona Olimpije. Tudi tokrat bodo gledalci pomembna spodbuda k novemu uspehu. Roman Mežnar Nazarje : Calcit Basketball 79:52 (20:15, 17:11, 17:17, 25:9) Strelci (Nazarje): Rednak 4 (2-2), Flere, Bi-tenc 19 (6-3, 2T), Zadravec, Ermenc, Vodonč-nik 10, Čmer 16 (6-5, 3T), Blatnik F. 9 (8-5), Pla-skan, Blatnik L. 5 (6-5), Ritoper 6, Valenčak 10 (2-2). Lestvica po 4. krogu: 1. Krka mladi 7, 2. Calcit Basketball Kamnik 7, 3. Posavje Krško 6, 4. Nona Lenart 6, 5. Lastovka Domžale 6, 6. Vrani Vransko 6 (-1), 7. Bistrica 6, 8. Kolpa Črnomelj 5 (-1), 9. Nazarje 4 (-1), 10. Union Olimpija mladi 4, 10. Komenda Hram Gorjan 3 (-1). Konec oktobra so se člani PD Nazarje in drugi planinci, prijatelji pred dvema letoma preminulega Robija Teržana, odpravili na drugi spominski pohod na Zakrajske peči na Čreto, kjer je potekalo zadnje slovo od zavzetega planinca. Preko trideset pohodnikov se je na Čreto odpravilo iz različnih smeri, skupaj pa so se zbra- li ob »Skalci«. Tam so v Robijev spomin položili cvetje, prižgali svečko in se z nekaj besedami znova spomnili na dni, ko je bil Robi reden član planinskih pohodov nazarskega društva. Nato so se pohodniki skupaj podali na kočo na Čreti, kjer je bil Robi pred svojo smrtjo oskrbnik. TG C R N A K R O N I K A • OBJEKT BREZ ŽLEBOV Pavličevo sedlo: 27. oktobra je bil dežurni policist Policijske postaje Mozirje obveščen, da je neznani storilec neugotovljenega dne na Pavličevem sedlu z objekta ukradel več metrov bakrenih žlebov. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja, sledi zbiranje obvestil v cilju izsleditve storilca. • VLOMILEC PREGNAN Nazarje: 28. oktobra je neznanec v podjetju Glin Nazarje poskušal vlomiti v kontejner z orodjem. To mu ni uspelo, saj je bil med vlomom najverjetneje pregnan. • NAJDENA ZAPESTNICA Mozirje: 28. oktobra je na mozirsko policijsko postajo prišla poštena najditeljica in policistu izročila zapestnico iz rumene kovine. Našla jo je med sprehodom. Lastnik se lahko z dokazilom o lastništvu zglasi na policijski postaji. • UKREPI POLICIJE Zaradi nasilja v družini je bil ta teden izrečen en ukrep prepovedi približevanja. Ta teden so mozirski policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali dva voznika, zaradi kršitve javnega reda in miru pa je bila pridržana ena oseba. 22 Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 Črna kronika, Zahvale, Oglasi ALPINISTIČNA NESREČA V PAKLENICI Čelada alpinistu rešila življenje V ponedeljek, 31. oktobra, se je med plezanjem na Hrvaškem poškodoval 23-letni Samo Janež z Ljubnega ob Savinji. Janeža je med plezanjem v glavo zadel kos skale, ki se je odlomil s stene, in mu poškodoval glavo. Čelada, ki jo je nosil alpinist, mu je po besedah načelnika Hrvaške gorske reševalne službe Vinka Prizmiča rešila življenje. Janež po operaciji okreva na intenzivni negi, njegovo stanje je stabilno. Nesreča se je zgodila 370 metrov visoko v steni Anica Kuk pri Veliki Paklenici, ko se je Janež vzpenjal po eni izmed alpinističnih smeri. O nesreči so bili člani hrvaške gorske reševalne službe Reševanje Sama Janeža. (Fotodokumentacija HGSS) obveščeni okoli 11.30 ure. Na me- poškodovanega in nezavestnega sto nesreče je prišlo osem reše- alpinista so najprej spustili s ste-valcev in vojaški helikopter. Hudo ne, ga oskrbeli s prvo medicinsko pomočjo in ga nato s helikopterjem odpeljali v splitsko bolnišnico, kjer je bil operiran. Njegovo stanje dan po operaciji je bilo stabilno in po predvidevanjih nevrokirurga iz splitske bolnišnice Vlat-ka Ledenka ga bodo, če ne bo bistvenih sprememb, odpustili v nekaj dneh, nato bo zdravljenje nadaljeval v Sloveniji. Nacionalni park Paklenica je priljubljena destinacija alpinistov. Doslej se je tam zgodilo približno 40 takih nesreč. Šime Soric iz za-drske gorske reševalne službe, ki je sodeloval pri omenjenem reševanju, je povedal, da je bila Jane-ževa nesreča ena najhujših, ki so se zgodile v letošnjem letu. Štefka Sem EPILOG TRAGIČNE PROMETNE NESREČE V GORNJEM GRADU Bo obtoženec namesto zapora izbral družbeno koristno delo? Septembra je minilo štiri leta, kar se je v Gornjem Gradu zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 27-letni sopotnik v osebnem vozilu Stane Belaj. Nesreča je konec oktobra dobila epilog na celjskem okrožnem sodišču. Senat pod predsedstvom sodnice Ingrid Lešnik je 26-letnega Dominika Bevca, ki je v prometni nesreči vozil osebni avtomobil, obsodil na leto dni zapora in osemmesečni odvzem vozniškega dovoljenja po pravnomočnosti sodbe. Sodnica je obtoženemu Bevcu predlagala možnost opravljanja družbeno koristnega dela namesto prestajanja kazni v zaporu. Poleg tega mora obtoženec plačati stroške sodnega postopka. 15. septembra 2007 je Dominik Bevc v lokalu bencinskega servisa v Gornjem Gradu popival s prijatelji. Nekaj po polnoči sta z Belajem zapustila lokal in se odpeljala po regionalni cesti od Gornjega Grada proti Radmirju. Po nekaj sto metrih vožnje je Bevc zaradi neprilagojene hitrosti izgubil nadzor nad vozilom in trčil v rob betonske škarpe pri stanovanjski hiši. Vozilo je nato odbilo na drugo stran ceste, kjer je trčilo v rob pločnika in drselo še več deset metrov. Pri tem se je sopotnik tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Sodnomedi-cinska izvedenka Simona Šramek Zatler je na sojenju povedala, da so bile za sopotnika usodne poškodbe možganov in prsnega koša. Bevc je imel v času nesreče v krvi 1,012 grama alkohola na kilogram krvi. Obtoženi se ni želel zagovarjati ne v preiskavi, ne na glavni obravnavi, je pa obžaloval tragično nesrečo, v kateri je izgubil prijatelja. Pol leta po tragični nesreči so obtoženca ustavili policisti, takrat je napihal 0,88 grama alkohola, zaradi česar je ostal brez vozniškega dovoljenja. Državna tožilka Marija Sladič je za Bevca predlagala dve leti zapora in enoleten od- vzem vozniškega dovoljenja, medtem ko se je obramba zavzemala za pogojno kazen z daljšo preizkusno dobo. ŠS Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavedamo, da te več ni. V SPOMIN Franju KLADNIKU 6. novembra mineva eno leto, od kar nas je zapustil dragi oče, partner, sin in brat. Zelo te pogrešamo. Težko je izgubiti osebo, še težje je živeti brez nje. Sin Andraž, Mihaela in vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogrebmorana.si Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 23 Za razvedrilo NAJPREJ POSEL, SELE POTEM VSE DRUGO Štefan Matjaž, predstavnik ljubenskih planincev na klubskih igrah: »Helena, daj mi malo prostora, da pridem še jaz do kakega jabolka.« Helena Bizjak Žerovnik, lastnica hotela Planinka in predstavnica turističnega društva v igrah: »Štefan, pri igrah je tako kot pri poslu, če se ne rineš, ne prideš nikamor, poleg tega bodo pa jabolka prav prišla za pito, a ne? Se lahko jutri oglasiš na en kos, samo pusti me, saj jih hitim zbirat.« BOJI NA VSEH PODROČJIH Borbenost za »stolček« med sodelujočimi na klubskih igrah na Ljubnem ob Savinji je spominjala na boj, ki se pričenja za stolčke v vladi. Vladne ekipe zato že iščejo posnetek prireditve, iz katerega bi se poučile o najboljšem načinu, kako se »prigrebsti« do zmagovalnega položaja. RAZSLOJEN MED SVOJIMI IN NJEGOVIMI Na nogometni tekmi med gozdarji (zeleni) in »občinarji« (beli) je imel največ težav gozdar in občinar Blaž Presečnik (spredaj), ki ni vedel, na katero stran naj teče in katerim je spodbujanje s strani navijačev namenjeno. Tako zeleni kot beli so njegovi bivši in sedanji sodelavci. 24 Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 Križanka, Oglasi Dobra novica, dragi. Od sedaj lahko CISTILEC SOB NEKDANJI SMUČAR (BORIS) PROSTOR ZA MOLITEV DVODELNE ŽENSKE KOPALKE SKLADATELJ (BOJAN) DEVIŠKA KOŽICA IVAN TAVČAR PISATELJICA MALENŠEK TRIDESETI DEL ČESA KRAJ PRI KRŠKEM PISATELJICA (BERTA) BESEDO-SLOVJE NATON JEŠPRENOVA ENOLONČNICA ZADNJI DEL KOSITER avtor P. L. VELIKA ŽELJA ČRNILO (POG.) FRANCOSKA REKA IGRA NA SREČO PESEM ADE ŠKERL MODNI OBLIKOVALEC HRANITELJ AZIJSKI FIŽOL SLOVENSKA VINORODNA POKRAJINA USMRTITEV BREZ SODBE JADRANSKI OTOK NEKD. IME JEZERA MALAVI NEKD. CES-SL. KRONA ZVAREK (ZASTAR.) ANGLEŠKI NEDOLOČNI ČLEN ROBERT REDFORD KOREJSKI AVTO ŠPANSKO MESTO ČARLI NOVAK SPREMLJEVALEC OGNJA SUNKOVIT PREMIK SEM IN TJA MAJHNO SRCE (EKSPR.) HIMALAJSKA KOZA SKRIVNOST HITER FRANCOSKI PLES KrižanKe &uganKe IT MINI SLOVARČEK ORATORIJ - prostor za molitev STRASTI - pesem Ade Škerl REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE , • "ji 5t ÜsAe ■bf PS» -S" RJS ADS, N A S L O V = A N K E T A „ S T O i P E T TOT K O P E L ACS git ID A N N I T 3K s iAARr R O K š A T O U S P3 E L O S T TsŠr E M sb K R O F = V A R I V O ■SSE L E P O t A s= E L ■=a ä as O B üf R T L Sp N O V O «i N O A M E k A V E C 31 T K A L C I K R T E N I C A ü K R A M A SUA L J I Z O L A šli O V =s B A SM J A L O C A N I ■Si, A K T E R dsssía P E S T O NOGOMETNO MOŠTVO (PUBL.) PRIZORIŠČE ZIMSKIH OI 1998 KONEC MOLITVE RADON MOLIBDEN GOZDNI PTIČ RENU Savinjske novice št. 43, 28. oktober 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Informacije, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 4. november ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kdaj bo padel sneg? Sobota, 5. november ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Union Olimpija mladi (člani) Nedelja, 6. november ob 18.00. Športna dvorana Nazarje. Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : Predilnica Litija Torek, 8. november ob 18.00. Center za samostojno učenje Nazarje Predavanje Novi trendi v kmečkih vrtovih Sreda, 9. november ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Obisk za medveda ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Kdaj bo padel sneg? Četrtek, 10. november ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovna predstava Kravljica ob 18.00. Knjižnica Mozirje Predavanje Mojce Grešak: Od sodbe k iskrenosti ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Kdaj bo padel sneg? Petek, 11. november ob 11.11. Trg osamosvojitve Mozirje Začetek pustnega časa v Mozirju ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sr, 120 kg; gsm 031/759-955. Prodam prašiča za zakol, težkega 170 kg; tel. 584-54-64 ali 041/485551. Prodam domače prašiče za dopi-tanje ali zakol; Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče lastne reje 120 do 200 kg z možnostjo dostave; gsm 041/561-893. DRUGO - PRODAM Prodam meso od polovice bika; gsm 031/800-046. Prodam suha bukova in gabrova drva, cepljena, metrska, klaftre; gsm Dežurne službe ZDRAVST VENO DEŽU STVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Celje. Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. MORDA STE ISKALI PRAV TO POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. MENJAVA BATERIJ NA ROČNIH URAH Menjamo baterije in pasove na ročnih urah. Hitro in kvalitetno. Velika ponudba vseh vrst ur. Tel. 03/839-50-03, gsm 041/679-293. FOTO SENI - TUŠ Center Mozirje, Lamcom d.o.o. Mozirje, Nove Trate 4. TRGOVINA ZAGOŽEN Copati Kopitarna, copati z "ovčko", nepremočljivi delovni ali pohodni čevlji, servis plinskih naprav, teflon za likalnike, servis in prodaja šivalnih strojev. Tel: 03/8394801. Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. 031/585-735. Prodam elektronsko digitalne tehtnice (30 kg, 100 kg) in zajlo za vitlo fi 11, 60 m; gsm 031/202-859. Prodam buderus logana, peč na drva, S 39,2 kW, zraven po polovični ceni dodam še mnogo opreme; gsm 041/267-223. Prodam starinski štedilnik (zidani), l. 1913, delujoč in vzdrževan, zraven še vratca od krušne peči; gsm 041/318-644 - Franc. Prodam vitel tajfun, 4 t ter 160 l hladilnik za mleko, prevozen; gsm 041/453-058. Prodam plastične cisterne na paleti, primerne za pašnike; gsm 031/422924. VOZILA IN OPREMA- PRODAM Ugodno prodam seat inca 1,6 bencin, letnik 1996; gsm 031/221-912. Prodam osebni avtomobil opel corsa; gsm 031/783-655. NEPREMIČNINE Prodam stanovanje 84 m2 v Smar-tnem ob Paki; gsm 031/759-390. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com 26 Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke DRUŠTVENE IGRE NA LJUBNEM OB SAVINJI Flosarji dali v koš vso konkurenco Na pobudo kulturnega in turističnega društva so se 15. oktobra odvijale društvene igre v šotoru na prireditvenem prostoru v Vrbju. Pozdravne besede je številnim obiskovalcem in tekmovalcem izrekel predsednik turističnega društva Stanko Rihter, ki je omenil, da je namen društvenih iger popestritev družabnega življenja v kraju. Od številnih ljubenskih društev so se vabilu odzvali člani flosarskega in kulturnega društva, ribiči, člani društev Komna, ljubiteljev lanskega mošta, Zgornjesavinjski starodobniki, planinci ter združena ekipa turističnega drušlva in Kluba zgornjesavinjskih študentov. Štiričlanske ekipe sestavljene iz dveh ženskih in dveh moških Tekmovalci so se pomerili v »športnih« in plesnih disciplinah in se zraven zelo zabavali. predstavnikov so se po najboljših močeh trudile za zmago in osvojitev prehodnega pokala ter dodatnih nagrad. Klubski zmagovalci so postali flosarji, sledili so jim turisti in študentje, tretje je bilo društvo Komen. Dogajanje so popestrili člani Euro kvinteta, program sta vodili Polona Rihter in Andreja Lenko. Tekmovalci so se pomerili v športnih in plesnih disciplinah in se zraven zelo zabavali. Ples z jajci in balonom, zbiranje in napihovanje balonov, lov na jabolka, zadevanje na koš »v rikverc«, nogomet z jabolki, spretnostna vožnja z zavezanimi očmi in zbiranje predmetov so bile nekatere od iger, pri katerih smeha ni manjkalo. Prav tako tekmovalcem ni manjkalo borbenosti. Še posebej zabavna je bila finalna igra, ko je tekmovalec sotekmovalca ovijal v toaletni papir v omejenem času in z omejeno količino papirja. Dogodek z obilo smeha se je nadaljeval s plesom, uspešno izvedeno prvo tekmovanje pa je dobra podlaga za bodoče podobne dogodke v kraju, je povedala predsednica kulturnega društva Zvonka Kladnik. Tekst in foto: Štefka Sem MUZEJ VRBOVEC NAZARJE Skozi igro in zabavo do znanja o dediščini in gozdu Nedavno so v nazarskem Muzeju lesarstva in gozdarstva Vr-bovec pripravili ustvarjalno delavnico za najmlajše pod naslovom Diši po goši. Malčki, ki so prišli na dogodek, so ustvarjali pod vodstvom dveh mentoric, materiali, s katerimi so delali, pa so bili vzeti pretežno iz gozda ali narave. Otroci so z mentoricama Katarino Fužir in Polono Lupinšek iz storžev, listja, orehovih lupin, divjega kostanja, vejic, listja in podobnega ustvarjali škratke, pika- polonice, gosenice in še marsikaj. Mentorici, sicer članici skupine Potovke, sta se na delavnico dobro pripravili in nabrali jesenske plodove predvsem v gozdu, nekaj pa tudi na polju. Kot je povedala direktorica mu- zeja Barbara Šoster Rutar, sodi uslvarjalna delavnica v sklop projekta Z igro do dediščine. Gre za to, da se že najmlajši navadijo na muzejsko okolje in se na njim primeren način seznanijo z vrednostjo dediščine, še zlasti tiste, ki je shranjena v muzejih. Tako se vzgajajo kasnejši obiskovalci muzejev in kulturnih dogodkov. Obenem se otroci na delavnici naučijo tu- Otroci so se pod vodstvom mentoric z veseljem lotili ustvarjanja. (Foto: Marija Lebar) di vrednosti gozda, torej se srečajo tudi z naravno dediščino. Projekt se izvaja v okviru Skupnosti muzejev Slovenije. Od 64 muzejev jih v njem sodeluje 40, med njimi tudi nazarski. Marija Lebar Savinjske novice št. 44, 4. november 2011 ht vk smo pripravili kvtmlade^ vina prt 5:nrih (Mjifi.ih R.lrvih1 Y.in bomo 5 posebnostmi prUtof iluvEnhld kM in.Inku in tfomašimi Yirv i j pri mane vmske lilel» Zz giisbo bo prtikrbe! ansambel Poti as, k bo igral « unisfi-ni vmr Če ¿i r?anier,ta pl(?'.ii 3{?!He iproštencia oogouiira i Grjjjtot^, vSrti buiim ornaga£i'i i-jdi Id. Cena ;p rini^ic ugodna: 23 EUR/Dsebii. VVsflimo st- vašega obiska KiTTF PL ANlMifl d .i : rv i resruA&IE 4WrflMAwrM r*l DJ »3 41 ji,«jim LilJZ7i97 i ftij I ilu L ANSAMBLOM PETI AS 11. novembri 2011 txt 19.00 urt dni/s Viilunui v;!1*, ua pivšjvfle marlinov vciVr v prijaznem okrilju restavracija Hotela Maninka i\a Ljubnem oh Savinji. IN SESTEVAMO, KOLIKO SO VREDNI. - riOVE 1'JEZD; hA VRHU - VEhfM. LETU OD Mina 5IQMfclJQN£W Lvk ■ 1EKVI! rpos :■■: ■■: - Prago bralke in bralci, [if cd i/a m i |e n ii ¡j r i>d i h a igr a, u k a tt 11 m »r j te pn h k ati f> pod ro bri r>\1 i, v k a [pri h s F dIj | fk1 11 s-11 fotografiji med seboj rajrtikujtla l^jjlii rajdelcj-Jiti oi tftiiii fotografiji abkrciiie ! ;itoj;ri 1110 ii-nežite. jo prilepite na 'H dijpivnko in rum ju s vvu|imi podatki poiljJif n .-»-m*, ns^.t.v J Savfnjstt rvovke, SaMnjskj jUfl cesta 4, 533 J Nazarje, do torka, j! fl novembra M i.'d pr j^rl : v -. t .'u 11 n Lid[11 j il-JH .?fiebaii dobilnika lepe hagunje kije podaja trgovina -.TJ zottttilltettirlt I I Med vsemi, ki Mi.' pr.svllno r