SLOVENSKI
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551		Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	NAROČNINA: Za Ameriko in za cela leto $ arg. 6.—; sa pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
Dirección y Administración: GR AL. 1 OESAR DiAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.		AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 12 DE JULIO (JULIJA) DE 1940 Núm. (Štev.) 171	POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv».
Carniola Italiana
Italijanski vseučilišni profesor Cianciulli je izdal knjigo "Carniola Italiana", ki bi pomenilo Italijanska Slovenja (Kranjska). Knjiga je bila sicer na pritisk jugoslovanske vlade v Italiji prepovedana, ki pa se seveda vkljub temu širi v svetu.
Pisec navaja, da Se smejo Slovenci s popolno pravico združiti v naročju velike italijanske nacije, hčerke velikega Rima, učiteljice in matere vseh sredozemskih ljudstev.
Torej učeni profesor le prizna, da se imajo Slovenci pravico združiti. Toda čemu neki bi.se morali Slovenci združiti pod Italijo in ne Jugoslavijo. Tega Slovenci in z njimi ves ostali svet, posebno pa slovanski, ne razume in ne bo mogel razumeti nikoli.
Pisec sam postavlja neke kompromise, ko pravi, da je aneksija Kranjske predpogoj za vzpostavitev miru tta Jadranskem morju med Srbi, Hrvati in Italijani. Torej Jugoslavija bi morala odstopiti Slovenijo — in kalija bi se odpovedala Dalmaciji. ■f0 je bila vsekakor imenitna kupčija'. če bi Srbi in Hrvatje hoteli ali, mogli prodati Slovence. Povdariti Moramo namreč, da kakih Srbov in Hrvatov izven okvira Jugoslavije ne poznamo. Tudi ne vemo, da bi Jugoslavija imela v svojih mejah kako italijansko Dalmacijo.
Proti koncu knjige vendarle pisec dovolj jasno pove pravi vzrok njegovega možganskega truda. Pravi Namreč: Duce, ki mu Ljubljana in bratska Srbija pomagata, razpolaga 2 osjo Rim-Berlin, čudovito osnovo evropskega zdravja, ki naj odstrani Patološko stanje Kranjske, katero Slovence k tarnanju in krikom Živijo Jugoslavija". On more Slo-Vence prav lahko pripeljati v sožitje 2 Italijani, ki jih srčno pričakujejo s svojimi Galci, Longobardi in Sara-Somoti in Lukanci, ki radostno 2lyijo že več kot pol stoletja na ita-Jl3anskem poluotoku.
To se zelo genijalno sliši od stra-111 dobrega profesorja, a je vprašaje bi li ostali Slovenci res radi po-Jubljali palico, ki že dvajset let te-njihove brate ob Soči.
koncu knjige prinaša pisatelj ^i geometrijske slike, ki "točno" j^kazujejo, da pripada Slovenija talij j Seveda, papir drži, kar se na .Jeg'a zapiše ali začrta, z biološkega narodnega stališča pa je stvar po-sem drugačna.
®tinuli so časi, o tem smo že več-j.at pisali, ko se je kupčevalo s ka-sor aarodom kakor s teletom. Mus-te fn nje&ovi oprode vidijo, in st5a jih je strah, vstajenje slovan-Vg a> ki bo potegnilo v svoje meje da6 Uaro^ne manjšine. Mussolini ve, Žat.m°re z zaledjem Slovenije obdr-ev 1 *rst, ki je največje srednjega'?Psko pristanišče, ali pa ga bo iz-8t preko Slovenije bi Italija 2na -V zvezo z Madžarsko, ki je potn:i intrigantka v srednji Evropi. in to*1 bi skušala pomiriti Romunijo dar adžarsko ter politično in gospo-g'ari ° °bkoliti Jugoslavijo in Bol-IZ1]0- Pri tem seveda bi ji za velike di £°®Wske koncesije pomagala tu-, 'emčija. TJčerr .
p0 a i11 ^alijanski profesor pa si je SlavoSem 11111611 J11 zastonj razbijal t0tll, z njegovim genijalnim načr-v6llCen Ponudeni sreči, ki bi nas Slo-^ate °akala pod okriljem velike «°8WItfUije- sreči že imatao Ju-0 Peí1"10' ^ so jo naši predniki pre-Has ! t8to let ustvarjali, ki bo tudi W<»ale Slovence v robstvu ob je momentu pritegnila v svo-Ve£e- In trdno upamo, da ta dan je 8o daleč, kajti naši severni brat-1o n„ Sak dan bliže nas, ki nam gre-
Drugo poMe evropske volne
FAŠISTIČNA VLADA V FRANCIJI HITLER NE UPA POPOLNOMA ZATRETI FRANCOSKE DEMOKRACIJE — RUSKO PRODIRANJE NA BALKAN — POLITIČNE IN SOCIJALNE NOTRANJE, PREUREDBE V JUGOSLAVIJI — HITLER IN MUSSOLINI SE BOJITA RUSIJE — SIL-
:NO OBOROŽEVANJE ANGLIJE.
Francoska republika, ki se je ponašala z najpopolnejšo demokracijo v Evropi, je postala vazalnica nacistične Nemčije. Vsepolno vzrokov je, tako smo slišali govoriti razne politike in generale, ki so privedli Francijo na to sramotno ponižanje, a točno bo šele zgodovina ugotovila.
Francija je zaenkrat dobila novo diktatorsko vlado, ki ji načeluje stari maršal Petain. V svoj načelni program si je dal: delo, družina in domovina. Besede so na zunaj zelo lepe in jih morda v novih razmerah tudi resnično mislijo dejansko izvajati, vendar je čudno, da so do tega prišli šele pod pritiskom in nadvlado tujega naroda. Nekateri so mnenja, da je Francija vkljub podrejeni usodi še zelo samostojna, kajti Hitler si francoskega naroda ne upa več kot toliko pritisniti, da bi obratno ne izzval notranje revolucije, ki bi zanetila požar tudi v drugih od Nemčije podrejenih narodih in v Nemčiji sami, kar v Angliji in predvsem v Rusiji pričakujejo.
Rusija se je medtem popolnoma utrdila ob Baltiku ter je brez vsakega krvoprelitja zasedla Besarabi-jo. Ker pa simpatije Rusije segajo do Trsta in Jadranskega morja, sta Nemčija in Italija pričeli resno razmišljati o novem položaju, ki je nastal, oziroma nastaja na Balkanu. Dočim v Bolgariji samo simpatizi-
rajo s sovjeti, so v Jugoslaviji šli dalje in so notranji sistem uredili tako, da je skoro sličen sovjetskemu: država je federativno urejena ter bo slonela na zadružni gospodarski podlagi. Vsi zunanji in notranji pogoji so torej dani za sodelovanje slovanskih narodov.
Kakor trdijo nepotrjene vesti, a bo najbrže res, je Rusija dala Turčiji ultimat glede kontrole darda-nelske ožine med Črnim in Sredozemskim morjem. To kontrolo je bila dala pred časom Turčija Franciji in Angliji, ki tod nimata direktno ničesar iskati. To je ohladilo turško-ruske prijateljske odnošaje, kar izrablja Rusija sebi v prid. Preprečila je vstop Turčije na strani zaveznic, kar bi po pogodbi morala storiti, v vojno proti Italiji in Nemčiji. Rusija je s tem pridobila naklonjenost ostalih dveh, a je tudi to naklonjenost, kakor smo preje obrazložili, temeljito izrabila.
Hitler in Mussolini sta spoznala, da proti dvema mogočnima nasprotnikoma, kakor sta Anglija in Rusija, čeprav operirata vsak na svojo roko in na svoj način, ne bosta tako lahko kos. #ato sta sklicala novo posvetovanje v Berlinu, -fcamor je šel italijanski zunanji minister Ciano in so bili povabljeni tudi madžarski zastopniki. O čem so se razgovarjali, niso javnosti povedali, a bomo naj-
brže kmalu imeli priliko videti v dejanskih podvzetjih. Vsekakor pa zgleda, da se Nemčija in Italija ne bosta Anglije preje odločneje lotili, dokler ne izvesta, kaj pravzaprav misli Rusija. Zadnja pa vodi tako tajinstveno diplomacijo, da ji ni mogoče kar tako do živega.
Na Balkanu prevladuje mnenje, da je vojna med Nemčijo in Rusijo neizogibna, vendar pa zaenkrat do tega še ne bo prišlo. Nemčija ima ta čas simpatizante v vladi v Budimpešti in Bukarešti, a sta si Madžarska in Romunija radi Transilvanije v sovražnem razpoloženju, kar skuša Nemčija kako poravnati in potem zabiti klin med Rusijo in Jugoslovani, to je: Rusijo, Bolgarijo in Jugoslavijo.
V Londonu so določili tisoč milijonov liber šterlin novega vojnega proračuna ter bodo imeli v kratkem pod orožjem štiri milijone vojakov; imajo veliko vojno mornarico ter je del francoske vojne mornarice ostal na njih strani, ostalo so pa skoro povsdo prisilili h kapitulaciji tako, da so Angleži na morju še vedno v velikanski premoči. Dokler pa so Angleži v premoči na morju ter so sovjeti dovoljni utež na. suhem, ne morejo v Nemčiji in Italiji govoriti o kaki resnični zmagi. Sicer pa se končne zmage ne bo določilo z orožjem, marveč z idejo.
Pogled na del angleških motoriziri-ranih čet, ki so se borile v Franciji, dokler se ta ni podala Nemcem. Sedaj se te čete nahajajo v Angliji, da se bodo postavile v bran, čebi nemška armada vpadla na Angleško.
Pomoč
RUSKE ČETE NA POTU V PERZIJO
Še ne potrjene vesti vedo povedati, da so vkorakale ruske čete v Per-zijo.
Kot rečeno, zaenkrat te vesti še niso potrjene, a sovjeti najbrže to podvzetje v resnici nameravajo napraviti, kajti svojemu ogromnemu socialističnemu imperiju nameravajo utrditi prosto pot na indijski ocean. Seveda bodo skušali Rusi, če tega niso dosegli še, diplomatičnim potom doseči sporazum in šele poten), če bi tem potom res ne šlo, bi rabili silo.
Če je ruski imperijalizem resnično socialnega značaja, kakor imajo v programu, tedaj bi prinesli azijat-skemu in tudi indijskemu ljudstvu več sreče in koristi nego so bili vsega deležni doslej, kajti ljudstvo je bilo politično in gospodarsko popolnoma podrejeno nekaterim domačim mogotcem in tujim izkoriščevalcem. V našeni listu smo o tem svoj čas na uvodnem mestu podrobneje pisali.
Letala imajo tudi strojne puške s katerimi letalci obstreljujejo nasprotnikova letala in ljudi. Slika predstavlja angleške letalce, ki se vadijo s tako strojno puško.
S sličnimi strojnimi puškami so Nemci obstreljevali tudi ljudstvo, ki je
bežalo pred njimi
SMRT NARODNEGA IZDAJALCA
Nepotrjene vesti iz Italije poročajo, da se je ustrelil hrvatski narodni izdajalec Ante Pavelic, ki je bil orodje italijanske in nemške politike v škodo narodnega zedinjenja Jugoslavije. Pavelic je tudi po svojih pajdaših umoril jugoslovanskega kralja Aleksandra.
Kakor poročajo se je Pavelic ustrelil, ko so ga italijanske o-frlasti, na pritisk jugoslovanske vlade, nameravale izročiti beograjskim oblastem. Če se je ustrelil ali če se ni, drugačnega konca zaslužil ni. Eno je boriti se za notranjo preuredbo države, a drugo za katerekoli notranje zadeve iskati pomoči pri največjih sovražnikih naroda. In dr. Pavelic je bil, kakor rečeno, orodje zadnjih. Sicer ni bil povsem sam odgovoren za svoje izdajalske čine, o čemer bo pozneje brez dvoma jugoslovanska zgodovina govorila in ugotovila.
LETALSKA NESREČA MARŠALA BALBA
Kakor je poročalo časopisje, se je one dni smrtno ponesrečil v Afriki guverner Libije maršal Italo Balbo. Z njim so se smrtno ponesrečili tudi vsi njegovi ožji sodelavci.
Iz Rima so poročali, da so letalo strmoglavili Angleži, a iz Londona pa so poslali vest, da Angleži tega niso mogli storiti, ker niso niti iz zraka niti iz kopnega vprizorili nobenega napada na Balbovo letalo. Sum je torej padel na Mussolinija, češ, da je on kriv Balbove nesreče, ker se ga je hotel znebiti. In se mu je prav sedaj nudila ugodna prilika, ko je bila lepa priložnost zvrniti krivdo na Angleže, ki so v vojnem stanju z Italijo. Koliko je na tem resnice, neverno, a da je bil Balbo zelo nevaren tekmec Mussolinija se je večkrat govorilo in pisalo.
Vidov dan
Vidov	dan
Vidov	dan -
Vidov	dan -Vidov dan •
ti dan nesreče, ti robstva dan! cilj naše sreče, vstajenja dan!
Več ne joče Jugovičev majka, sol? ne toči Kosovska djevojka, pet in pol stoletij je minulo, carstvo tujčevo se je razsulo, rane strašne so se zacelile, iz grobov junakov rože so vzklike. Zlata zarja se nad nami boči, naj usoda zla nas več ne loči! Večno sij, dobrotno sonce blago, na zemljo sveto našo, milo, drago!
Zlat blišč oznanja, dan vstajenja, konec tuge, konec je trpljenja, suženjstva okovje razdejano, 6veto Kosovo je maščevano...!
Beli Orel dviga se v višave,
budno zre oko v sinjin daljave,
od Triglava do Kajmakčalana,
od Železnih vrat do modrega Jadrana.
Sive skale in ravnin zelenje,
mir, počitek in svetá vrvenje,
trud, napór, veselje in trpljenje,
hiti pod njim iz dneva v dan življenje.
Vidoma, ko sen, ko žive sanje,
raste in se širi blagostanje,
zadovoljstvo je doma povsod,
kjer je nekdaj ječal tužni, bratski rod.
Domovina je svobodna, sveta zemlja naša rodna, ponižano in v prah teptano Kosovo je maščevano...! Čuvaj, varuj vsepovsod, Usoda blaga, nas — naš rod!
insnt»'
Argentinske vesti

DEŽEVJE
Že več tednov z malimi presledki dežuje, kar povzroča, da so vsi nižji kraji pod vodo.
Prav posebno je kakor že ob zadnji povodnji tudi sedaj najbolj prizadeta buenosaireška provinca.
Okraj Pila, ki je zadnjič mnogo trpel, je že zopet pod vodo in so zveze pretrgane. Istotako General Belgrano. To poplavo, kakor zadnjo povzroča Rio Salado.
Prebivalstvo teh krajev se nahaja v obupnem položaju, ker je pomoč zelo otežkočena.
GIBANJE PARNIKOV
Sedaj ko je Francija v sporu z Anglijo, bodo prenehali prihajati v Južno Ameriko tudi francoski par-niki. Od sedaj naprej bodo držali zvezo med Evropo in Ameriko le še angleški, španski in portugalski par-niki.
Tako ima dospeti v soboto angleški parnik "Andalucía Star". Dne 23. t. m. pa španski "Ciudad de Sevilla".
Francoski parniki, ki so pluli proti Buenos Airesu ali proti Evropi, so se zatekli v nevtralna pristanišča. "Campana", "Formose" in "Mendoza" se nahajajo v tukajšnjem pri- ¡ stanišču. "Florida" in "Jamaique' pa v Rio de Janeiru.
DR. ORTIZ BOLAN
Državni predsednik dr. Roberto M. Ortiz se je počutil že več časa precej slabega zdravja. Zadnje čase pa se je njegovo zdravstveno stanje še posebno poslabšalo. Izročil je radi tega državno vodstvo podpredsedniku dr. Castillu, ki je svoje mesto že prevzel.
PRAZNIK 9. JULIJA
Argentinski narod je po vsej deželi letos proslavljal za 25. majem svoj največji narodni praznik, praznik 9. julija.
Ta dan, pred 124 leti se je v Tu-cumanu zbral kongres, ki je proglasil neodvisnost Argentine.
Proslavi tega dne se pridružujemo tudi mi izseljenci.
MIA SLAVENSKA V BUENOS AIRESU
Pred kratkem je dospela v Buenos Aires naša umetna plesalka Mia Slavenska.
Naša plesalka je v soboto 6. t. m. prvič nastopila v gledališču "Poli-teama' v baletu "Copelia". Dosegla je popolen uspeh in je tukajšnja kri-
SMRT BIVŠEGA POSLANCA TUNTARJA
V Devotu, na svojem skromnem stanovanju je umrl bivši socialistični poslanec v italijanski parlament Jože Tuntar, ki je tudi našim goriškim in tržaškim Slovencem dobro poznan, saj je bil vodja socialističnega gibanja na Goriškem in Tržaškem ter Furlaniji. Ko je prišel v Italiji fašizem na površje je moral poleg drugih nasprotnikov fašizma tudi pokojni Tuntar bežati v inozemstvo. Pred desetimi leti je prišel v Argentino, ki pa se je politično le malo vdejstvoval, kajti tukajšnje o-blasti so mu zelo gledale na vsak korak ter je bil več časa tudi zaprt.
Skromno službo so mu dali pri tukajšnjem večerniku "Critiki", v katero pa je.le tu pa tam včasih napisal kak članek. Dejal je menda, da kar bi on hotel napisati, mu ne dovolijo pri listu in kar bi drugi hoteli, pa on noče.
Treba je priznati, da se je mož ustrajno in idealno boril za socialistično prepričanje. Gotovo bi bil deležen drugačne usode in žel tudi sad svojega truda, če bi ne bili fašisti zavratno umorili italijanskega socialističnega voditelja Jakoba Mat-teottija, v čigar vrste je svoj čas tudi Mussolini pripadal. Medtem ko so se socialisti legalno borili za zmago svoje ideologije, so se fašisti posluževali vseh sredstev za dosego končnega triumfa. To smo seveda samo mimogrede omenili, kajti končna pravična presoja spada v zgodovino italijanskega naroda.
Pokojni Tuntar zapušča tu ženo in sina. Bodi mu lahka argentinska zemlja, preostalim pa naše sožalje.
POROKA
V soboto 6. julija sta se poročila Milica Špacapan doma iz Šempasa pri Gorici ter aMrjan Leban iz Ri-hemberka na Vipavskem.
Nevesta je zvesta in požrtvovalna članica Slovenskega doma ter naročnica Slovenskega lista. Ženin pa je član Ljudskega odra.
Svatba se je vršila v prostorih Ljudskega odra v Villa Devoto. Zbranih je bilo lepo število povabljenih svatov od strani neveste in ženina, ki so se v veselem razpoloženju zvokov godbe in pevcev Ljudskega odra zabavali do ranega jutra.
Ženinu in nevesti želimo mnogo sreče in veselja v novem stanu!
SMRTNA KOSA
Umrl je Anton Pirih iz Rakovca pri Podmelcu.
Pred par meseci pred njim je umrla tudi njegova žena, o čiji smrti smo v našem listu že poročali.
Naj mu bo lahka domača gruda!
Preostalim pa naše sožalje!
ŠTORKLJA
Prejšnji teden je štorklja obiskala našega rojaka Avguština Grgič in prinesla njegovi ženi Milki Cigoj zdravo punčko.
Srečnim starišem čestitamo!
VREDNOST SLAVNIH IN NE-' SLAVNIH PEVCEV
Kakor je dandanes vse podrejeno \ egoističnemu namenu ter v zasebne koristi posameznika, bodisi patrijo-tizem, politika in vera, tako izkorišča večina raznih umetnikov tudi svoje talente v zasebne svrhe.
Tako poročajo te dni iz Paraná o znanem italijanskem pevcu Titu Schipa, da ni hotel nastopiti v gledališču, ker mu uprava ni hotela več plačati nego je znesla vstopnina udeležencev, dasi bi po dogodbi moral dobiti samo osemdeset od sto. Vstopnina je znašala 1800 pesov, Schipa pa je hotel imeti 5000. Seveda je bilo ljudstvo nad tem dejanjem silno ogorčeno ter je moral slavni pevec nemudoma zapustiti gostoljubno deželo.
Tako smo imeli tudi Jugoslovani že več slavnih pevcev med nami v Buenos Airesu, a slišati in videti so jih le redki mogli, ker tega delavski žepi večini niso dopuščali. Če hočemo Jugoslovani biti deležni lepega petja, si ga moramo sami gojiti med kinjami, ki so nekateri obdarjeni z našimi preprostimi delavci in služ-lepinii glasovi in nam užitek brezplačno nudijo. Zato so za nas naši skromni pevci stokrat več vredni in koriistni kakor vsi slavni pevci in pevke.
tika polna hvale o njenem nastopu.
Mia Slavenska ostane po vsej pri liki ves ta mesec v Buenos Atves[i ter bo nastopila v slede&h plesih"; "Capricho Español", "Gizele'f "Boyatyrie", "Los Effes", "Sní phides", "Las Desibues" in drii
,c OJC
DOMACE VESTI
SESTANEK SLOVENSKIH TRGOVCEV IN OBRTNI-NIKOV
Ob priliki sestanka tukajšnjih slovenskih trgovcev, obrtnikov in delovodij, ki se bo vršil v nedeljo 14. t. m. ob 7 uri zvečer v restavraciji A. Dekleve, ulica Cordoba fi045, bo tudi prijateljska veečrja, katere cena je samo $ 3.— za osebo.
Prijavite se lahko do nedelje zjutraj, osebno, ali telefonično na U. T. 54 - 7461.
Na svidenje!
OBISK NA UREDNIŠTVU
Prejšnji teden nas je obiskal Anton Mozetič, ki je zaposlen kot stavbenik v Hilario Ascasubi pri Bahiji Blanki. Povedal nam je marsikaj zanimivega iz svojega življenja, ki mu je preko razočaranj in težav omogočilo današnje prilično dobro gospodarsko stanje. Priporočal nam je tudi, naj bi naše ljudi navajali na deželo kjer da jim je zajamčena boljša in sigurnejša bodočnost nego v velikih mestih, kakor je Buenos Aires. Zaprosili smo g. Mozetiča naj bi kaj napisal za naš list iz življenja in prilik na deželi, kar bo naše čita-telje gotovo zanimalo. Obljubil je naši prošnji ugoditi.
SMRT NIKOLE CRNOGORČE-VIÓA
V soboto je zatisnil svoje trudne oči eden najuglednejših mož jugoslovanske kolonije, mož visoke izobrazbe in dela Nikola Crnogorčevič. Nesrečno smrt je povzročil avto, ki je Nikolo podrl in poškodoval, radi česar so nastale komplikacije, da je naposled poškodbam podlegel, dasi niso bile startne.
Nikola Crnogorčevič je bil rojen v Boki Kotorski. Pred 50 leti se je priselil v Argentino, kjer je bil uvrščen v direktorij paroplovne družbe Mihanovic.
Ves čas svojega bivanja v Argentini se je vneto udejstvoval v vseh narodnih jugoslovanskih organizacijah. Tudi nam Slovencem se je rad pridružil.
Pogreb narodnega moža seje vršil v nedeljo 7. t. m. na Chacariti.
Bodi vrlemu možu ohranjen trajen spomin!
HIMEN
V soboto 6. julija sta se poročila Alojzija Rogelja.i&oVojščice na Krasu in Andrej Lisjak iz llihemberka ■a Vipavskem.	i i
Nevesta je tudi zvesta naročnica našega lista.
Novoporočencema želimo mnogo sreče in zdravja v novem stanu!
OBJAVE POSLANIŠTVA
Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugoslovansko poslaništvo išče in poziva, da se v njegovih uradih čimprej zglase naslednji priseljenci: Ratajc Leopold in Švigelj Anton. Nehman Stevo iz Djakova. Jakšič Luka iz Glogova. Jerkan Antun iz okolice Splita. Ilkič Rade iz Tanaševca. Če bi pa kdo od rojakov vedel za naslov od katerega zgoraj imenovanih, je naprošen, da javi poslaništvu.
ar ~
i Dr.
Enrique Daniel Dauga
Zobozdravnik
od Asistencic Publike
C. M. Box dan od 2 do 7 ure pop. Lacroze 37C8, Chacarita Buenos Aires mee zrnom: >s®¿ ;•:♦> saec:¡me ,**: se-
f Vsak $ Feo.
■IÉÉI
30E30I
ÜOBOE
IOBOI
30E30E
3f
ísaOE
BANCO MUNICIPAL
EL BANCO ABONA LOS SIGUIENTES TIPOS DE INTERES POR DEPOSITOS:
CAJA DE AHORROS
2 V2 % ANUAL
PLAZO FIJO
TRIMESTRAL 3 % ANUAL SEMESTRAL 3 i/4 % ANUAL ANUAL	3 34 %
Desde $ 2.000 a $ 50.000. Mayor cantidad: convencional
IMPORTANTE
El interés de los depósitos anuales se paga semestralmente. Casa Matriz:* SUIPACHA 665
SUCURSALES: N» 1 — Rivadavia 2499	N« 4 — Boedo 870
N» 2 -- B. de Irigoven 1459 N» 5 — Comentes 5379 N» 3 — Rivadavia 7239	N» 6 — Corrientes 3099
-nr-inr	lonft
D
o
Q
o
a
Andrej škrbec:
ZADRUŽNIŠTVO
(Nadaljevanje)
KAKO SE LAHKO USTANOVI ZADRUGO
Mislimo si 11a primer društvo, ki danes šteje 150 članov in ima že okrog 15.000 svojega premoženja. Člani so na račun svojih deležev vplačali 5 ali 6.000, vse ostalo j.e pa društveno premoženje. Alto se ti člani odločijo ustanoviti zadrugo, kot smo zadnjič omenili, bi ista takoj imela svojo vrednost katera bi bila garancija za nadaljno poslovanje.
Ko se izvoli odbor iz srede članstva, katero pozna svoje prijatelje in jih bo lahko vsak čas nadzorovalo, se začne sprejemati denar v Hranilnico. S tem denarjem, ki bi bil razpoložljiv, bi se lahko takoj pomagalo potrebnemu rojaku dovršiti svojo hišico ali kaj sličnega. Ko bi pa denarja preostajalo, bi se lahko napravilo načrt za primerno dvorano, katera bi se lahko dajala v najem ostalim slovenskim društvom, članom, če bi slučajno ne bila zasedena.
Naša šola bi lahko dobila tam pri merno zavetje in tudi ostala društva bi lahko imela tam svoje stanovanje. Če pomislimo, koliko morajo sedaj društva dati za stanovanja in razne predstave, nam bo takoj jasno, če bi tako podjetje prinašalo koristi ali ne. Če si mislimo, da bi le mali odstotek čistega dobička šel v podporni sklad, bomo videli, da se lahko marsikateremu rojaku poma-gk v slučaju nesreče pri delu ali bolezni. Kolikokrat slišimo, da so našega rojaka pokopali kot kako žival, ker ni imel za pogreb. Tega bi potem ne bilo treba, kajti mi sami bi mu pripravili primeren pogreb iz sredstev, ki jih sedaj dajamo drugim. Če bi pa naši rojaki videli v zadrugi pravo vodstvo, bratstvo in složnost ter bi se jim nudila prilika udejstvovanja, bi jim ne bilo teško dati par centavov na mesec v podporni sklad.
To bi bil nekako začetek. Pozneje pa se lahko napravi Konsum, kateri nam je ravno tako potreben. Mi i-mamo nekoliko rojakov, ki se pečajo s poljedelstvom. Od teh bi lahko kupili njih blago iz prve roke, kateri bi nam prav gotovo radevolje dali najnižjo ceno in bi pri tem boljše zaslužili, kot kadar prodajo svoj pridelek prekupčevalcem. Na ta način bi prišli oni do svojega, mi pa do dobrega blaga po najnižji ceni. Kolonijalno blago bi se kupilo na debelo ter bi se oddajalo članom za takojšnje plačilo, kar bi prav gotovo pocenilo naše potrebščine. Za prvo silo bi si sami člani razdelili blago in bi ne bilo upravnih stroškov, kar ceno seveda samo znižuje. Tudi mi moramo biti '' almacener-ji", kot so to delali prvi Rochdalski pijonirji, ako hočemo kedaj pokaza-t i na uspeh: liden za vse in vsi za enega.
K r o j a č n i c a
Kjer gerizdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah.
líojakom stf! jVlriporo&fc
MARTIN GARAY 3519
TURK BS. AIRES
Sedaj pa poglejmo, kako se lahko ustanovi čisto nova zadruga, ki nima še nobenih sredstev. Ko se člani zberejo in pregledajo zakonik ter si pripravijo pravila, (vzorce se lahko dobi pri Poljedelskem ministrstvu), skličejo ustanovni občni zbor, katerega zapisnik in podpise pričujočih članov izročijo goriomenjenemu Registru. Ob enem treba sporočiti koliko delnic so podpisali. Navadno so delnice po sto pesov in se jih lahko plačuje v mesečnih obrokih, po odločitvi članstva. Dvajseti del upisane-ga denarja treba položiti na banko de la Nación Argentina na skupen podpis zadruge in Ministerstva, kateri denar se vrne skupno z dovoljenjem za poslovanje v 90 dneh p> vloženi prošnji. Ko zadruga dobi dovoljenje lahko začne takoj poslovati, pa čeprav niso člani vplačali svojih deležev. Vsak delež je takorekoc javna listina in s tem lahko zadruga razpolaga. Zato predvideva zadružni zakon v Argentini, da sv zadruga nabavi lahko posojilo, za začetek poslovanja, pri Banco dela Nación ab
pri Banco Hipotecario Nacional, katere so po zakonu primorane posoditi potrebno vsoto. Doma pri nas so to napravile Zadružne Zveze, tukaj
pa še neobstojajo, zato pomaga vlada potom svojih bank. Na ta nači«
zadruga lahko začne poslovati in i»1 nevarnosti, da bi ne plačala svojega dolga, ker so vsi člani zato odgovorni, zato pa si morajo vedno izvoliti tak odbor, kateri bo garancija za točno in pošteno poslovanje. Pustiti
v odbor kogarkoli in ga ne nadzorovati, bi bilo lahko pogubno za vse člane. Zato naj se člani vedno zanimajo za delo v zadrugi in takoj spo* roče mogoče napake in nerednosti-
ZADRUŽNI PRAZNIK
Vsako leto prvo soboto meseca J11' lija, praznujejo zadružniki svoj da»-Z raznimi članki, predavanji, radijskimi govori itd. se 11a ta dan p1'1* pravljajo že nekaj dni prej. Ta dan se pa navadno zberejo k slavnostnemu zasedanju. Na ta način se P°" vežejo "v duhu" narodi celega svC' ta, kateri so po zadružni zastavi __15 mavričnimi barvami povezani. b-a." kor veže mavrica s svojimi konci skrajni vzhod in zahod ter rosi U!l zemljo rahli dež, ki daje življenj3 zemlji, tako rosi in ožarja zadružništvo med narodi: medsebojno lJu" bežen, bratstvo in svobodo. Ta daj1 prosijo tudi za ostale, ki še niso " meli prilike ustanoviti svoje zadri* ge ter jim pokažejo, da so volj'^ tudi za njih žrtvovati, samo, da st bo zadružna družina, ki sedaj štej" okrog 200 milijonov članov, poveča" la ter prinesla na to solzno dol»10' mir, enakost in svobodo.
Prvikrat se je ta dan praznov» leta 1923, po predlogu Charles Oid«* ja, ki je najboljši francoski zadi'112 nik. Mednarodni Zadružni Sav®zj pripravi za ta dan svoje izjave, ' so vredne, da jih zapišemo v zla knjigo. Vedno kličejo narode, " . bodo zvesti svojim tradicijam 11 ' gojijo med seboj bratsko lju')e/ ter naj pazijo na mir, v katcr^J edino, ie mogoče veselo in s''eC ;
življenje. Tako izjave so

Vf
njefffl v vsem svetovnem pa čeprav ne moremo reči, da Je časopisje z radostjo priobčilo \ članke. Izjava iz leta 1939. gl»91
=====
IHIIMl IIIIÉIIBMIBWWWMriÉH^pMH^fBMpiHWKWg^
S Vesti iz organizacij I
mmmmimmB®mMmmmmm
DOMAČA ZABAVA V SLOVENSKEM DOMU
Prezadnjo nedeljo se je vršila v prostorih Slovenskega doma lepa domača zabava.
Na sporedu je bilo pet pesmi, dve je zapel mešan zbor, namreč Dokto-ričevo "Naša bol" in Venturinijevo "Brez spanja". Moški zbor je zapel Venturinijevo "Rožici", mladinski mešan zbor pa "Ko študent na raj-žo gre" in "Nocoj, oh nocoj".
Vse pesmi so bile dobro zapete. Prav posebno dobro se je odrezal mladinski odsek s svojo "Ko študent na rajžo gre", ter jo je moral ponoviti.
Po končanem petju je prišla na Vrsto veseloigra v dveh dejanjih "Ženska republika". (Igro je iz hrvaščine prevedel naš rojak iz Rihem-Wka Andrej Šltrbec, ki ga vsi poznamo. Želimo, da bi nam pripravil še kaj.)
Igra je bila v splošnem dobro podana ter je izzvala pri občinstvu o-bilo smeha, zato so bili igralci tudi deležni pohvale.
Po sporedu pa se je pričela prosta zabava in ples.
Prireditev je bila zelo dobro obokana.
Prevodu približno tako-le:
"Današnji shod zadružnikov, ki .je del svetovne družine, Mednarodnega aZdručnega Saveza, spoznavajoč nevarnost nove vojske, ki gro/i celemu svetu in katera bo v svoji gi'ozovitosti uničila obstoječo kulturo, radi pomanjkanja poštenih državnikov, ki bi bili voljni dati prednost ; bratstvu in dobrim mednarodnim odnošajem in odstraniti tako strašno pustošenje '
POVDARJA PONOVNO, svojo neomajno vero v ZADRUŽNI GOSPODARSKI način in njegov soci-jalni ideal, ki so temelji bodoče civilizacije in popolno jamstvo za MlR in napredek.
Vabi vse zadružne organizacije na svetu, da se pridružijo tej izja-Vi ter mobilizirajo vse zadružnike, da s svojo gospodarsko močjo in moralnim vplivom, zastavijo vso svoje sile za ohranitev: MIRU, SVOBODE ter ponovno upostavitev PRAVICE, katera naj pripada vsakemu človeku."
Enake izjave dajo tudi posamez-ne Zadružne Zveze, vsaka za svo.] delokrog ter tako navdušujejo svoje člane, za nadaljni boj proti isko-riščanju, razširjajoč ideal medseboj ne pomoči in bratstva.
Zveza Argentinskih Konsumnili Zadrug je dala približno enako izja-v° v kateri povdarja, pomen zadružnega praznika, kateri naj prinese celemu svetu mir, pravico in svobodo.
*
Med tem ko pri zaostalih narodih ^''eklinjajo in kričijo proti trustom, Požrešnim prekupčevalcem in brez-'S1'enim trgovcem, so se napredni na-j'odi že davno prepričali, da je naj-sredstvo proti draginji in iz-«oriščaju zadružništvo, katerega so 8e °Pnjeli in s svojimi mogočnimi 0r8anizaci jami izluščili vse trote.
Charles G i de
*
Obramba delavskega stanu je edi-v «jem samem. Organizirati se /u,ra v zadruge bodisi: konsunmc, Produktivne ali kreditne, kjer si po-n avi s samopomočjo največji trd-javski zid, katerega ne more zru-81tl nobena sila.
Charles Gide
VIDOVDAN
Dne 28. junija je minilo 551 let, ko je padel na Kosovem polju cvet srbskega naroda in narod padel v turško robstvo. Toda srbski narod ni obupal. Izbral si je ravno dan poraza za svoj praznik, ki naj, ga opominja k slogi in svobodi. Preko 500 let je srbski narod trpel in upal, dokler mu ni končno zasijala svoboda.
Svoboda pa ni zasijala samo bratom srbom, ampak tudi nam Slovencem in Hrvatom, ki smo združeni v Jugoslaviji.
Vidovega dne smo se spomnili tudi mi izseljenci: Šolski otroci na Pa-ternalu in Dock Sudu so imeli ob tej priliki razne deklamacije, spominja-joč se borcev, ki so padli na Kosovem polju in osvobojenja. Sokol Dock Sud-Boca pa je priredil v spomin na Kosovo Vidovdansko proslavo, pri kateri je sodeloval tudi češkoslovaški Sokol iz Ville Dominico in češkoslovaški Sokol iz Avellane-de.
IZ ROSARIA
VIDOVDANSKA PROSLAVA SLOVENSKE ŠOLE V ROSARIU
V nedeljo 30. junija jebila naša šolska mladina polna veselja in radosti. Vsi šolarji so hoteli, da bi se pokazali na odru. Pa tudi mamice so željno čakale, kdaj se bo dvignil zastor, da vidijo sina ali hčerkico kako se bo odrezala na odru.
Ob napovedani uri se je pričelo s sporedom. Odpele so se obe himn'i pred lepo "Živo sliko", katero so sestavljale šolarke. Nato je bila de-klamacija v španščini, ki jo je izza
R
o j a R i
^edno si naročite obleko „ OBIŠČITE krojačnico
širila Podgornik
CENE ZMERNE
ll»00A8TA 6 2 3 1 villa Devoto
borno deklamirala Cilka Žigon, kar je bila nagradena z burnim ploskanjem. Cilk^ je deklamirala tudi Gregorčičevo "Soči". Deklamirala je tako čustveno, da so mnoge navzoče polile solze. Cilki Žigonovi se more pač častitati.
Dražestna VI. Toplikarjeva je dobro podala "Kosovo". Anita Svetii-čičeva pa "Kako umira Dalmati-nec". Igrica "Pet zamorčkov" je izzvala med občinstvom mnogo smeha. Zamorčke so igrali: brata Žuljan, Srečko Sirk, Kastelic in Čuk.
Najlepša točka sporeda pa je bila vsekakor "Ples Japonk", ki so ga izvajale: Cilka Žigon, Stanka Kastelic, J. Mirč, Francka Krapež, Vladimira Toplikar, Anita Svetličič in Lidija Sirk.
Šaloigro "Krojaček", so šolarji dobro pogodili. Igrali so: Vrane Kastelic, ki je imel glavno vlogo "Junaškega krojačka", dalje Edvard Toplikar, Stanko Kastelic, Doro in Marijan Poljanec, brata Žuljan, Saga Vendramin in mala Lidija, Sirk. Za dobro igranje so vsi želi mnogo pohvale.
Proslava je v vsakem ozira zelo dobro uspela. Zasluga gre seveda pri tem v prvi vrsti sestri učiteljici Alfonzi, ki je vso stvar vodila ter pripravila garderobo. Naj ji bo izrečena v imenu starišev in cele kolonije, najsrčnejša hvala. Mnogo je k dobremu uspehu pripomoglo tudi društvo "Triglav", ki je Šolskemu društvu šlo povsod na roko.
Rojaki pošiljajte svoje otroke v slovensko šolo. Saj ste videli, kako lepo in čisto znajo ti šolarji govoriti svoj slovenski jezik. Skrbite starši, da bodo vaši otroci govorili vaš jezik in ga ohranili še za daljna pokolenja.
Na delo s .podvojeno silo! *
Slovensko del. društvo "Triglav" se pripravlja na društveno prireditev, ki se bo vršila najbrže 4. avgusta.
Šolski odbor.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA
Trampuž J. Dorrego. — Enoletno naročnino ter v tiskovni sklad prejeli v redu. Sprejmite naše pozdrave !
Petelin L., Cordoba. — Enoletno naročnino prejeli v redu. Hvala in pozdrav!
Neki naročnik nam je brez imena poslal naročnino. Pismo nosi poštni žig San Isidro. Dotični naj nam sporoči ime in priimek, da bo uprava vedela komu naročnino pripisati.
Pipan. L. Baigorria. Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
Podreka K., Cap. Naročnino in v tiskovni sklad prejeli v redu. Pozdrav in hvala!
Pavlovich F., Las Breñas. — Naročnino potoni Veissa prejeli v redu. Pozdrav!
Kifner K., Las Breñas. — Naročnino od petih pesov prejeli v redu in vam bomo dostavljali list kakor želite. Pozdrav!
Rejc Š., Avellaneda. — Simčič M. na Paternalu nam je vašo naročnino v redu izročil. Pozdrav!
Krožek v Montevideu. — Naročnino, ki ste jo izročili g. Simčiču smo dobili. Hvala in pozdrav!
Kadunc A., Sao Paulo, Brasil. — Svoto od $ 25.— nam je g. dr. Kju-der po Vaši odredbi v redu izročil. Ker pa z naročnino niste bili v za-i stoju in niste nič navedli, kako naj napravimo z denarjem, smo pripisali $ 12.— v naročnino in imate sedaj plačano do konc junija leta 1942, ostalo svoto $ 13.— pa smo vpisali v tiskovni sklad.
Najlepša Vam hvala ter sprejmite naše vdane pozdrave!
Repič J., Cap. Polletno naročnino nam je Škrbee Andrej izročil v redu enako tudi za Pelch Lijo. Hvala in pozdrave!
Berdon F., La Plata. — Naročnino prejeli v redu. Hvala in naše pozdrave Vam in Vaši družini!
Darovec V., S. Fe. Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
Vidič A., Lasič M., Hajdinjak S., Mihelič M. in Mozetič: od vseh nam je Janez Hladnik v redu izročil nakazano naroynino. Najlepša hvala vsem in pozdrave!
Vsi drugi, ki ste poravnali naročnino pri naših inkasantih ali osebno na upravi, imate tozadevno potrdilo. Vsem najlepša hvala!
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Ga. Aires
U. T. 54 - 3588
Jugoslovanska komisija v pomoč bivšim boriteljem v Španiji priredi v sporazumu z sledečimi društvi: Sokolom Dock Sud-Boca, Demokratskim klubom, Ivan Cankarjem in Ljudskim odrom
Veliko prireditev
v korist bivšim borcem v španski vojski, ki se nahajajo po številu 350 v francoskih lagar-jih ter so prepuščeni usodi.
Prireditev se bo vršila dne 20. julija ob 9 uri zvečer v dvorani "Cosmos" ulica Facundo Quiroga 1465 s sledečim
Vzporedom:
1)	Argentinska in jugoslovanska himna.
2)	Pozdravni govor.
3)	Ženska deca: proste vaje; Sokol Dock Sud-Boca.
4)	Deklamacija: "Diletant"; Ivan Cankar.
5)	Moški naraščaj: Proste vo-je; Sokol Dock Sud-Boca.
6)	Pevski zbor Ljudskega odra nastopi z več pesmimi.
7)	Sokolski naraščaj: vaje.
8)	"Na dan Petka", komedija v enem dejanju, predstavi Jug. demokratski klub.
Ples do jutra, vmes tombola itd. Vstopnina $ 1.--, Ženske prosto.
Jugoslovani pomagajte vašim rojakom v nesreči!
Jugoslovanska komisija
f.o.a.r.e.
4

¿st&r-
N^BANCO HOLANDÉS UNIDO BOSTE NAŠLI najboljšo organizacijo za varnost vašega prihranjenega denarja. •
Odprite čim prej Vaš HRANILNI RAČUN s samo 5.— $.
I
I
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
CASA CENTRAL! 25 DE MAYO 01 AGENCIA NU: CORRIENTES 1900
VMimi
Našim rojakom v Montevideu
Ob priliki mojega kratkega bivanja v Montevideu, se tem potom či-tim dolžnega, javno zahvaliti vsem našim rojakom, s katerimi sem prišel v dotiko za časa mojega obiska. Predvsem se zahvalim "Slov. krožku" za gostoljubni sprejem, katerega sem bil deležen po zaslugi tov. Cotiča. Najlepša mu hvala. Nadalje tov. J. Maver, ter Pavlu Figel, ki me je prijazno sprejel ter me povabil v svojo znamenito klet na res dobro kapljico. Njegovo gostoljubnost priporočam vsem našim rojakom, ki imajo namen obiskati Montevideo.
Tudi se tem potom lepo.zahvalim g. Doktoriču, ki me je zelo lepo sprejel ter sva par uric govorila o raznih stvareh, ki se tičejo ponajveč tamkajšnje slov. kolonije: namreč o društvu, slov. tečajih, katere vodi g. Doktorič s požrtvovalnostjo in že z razveseljivo vidnimi uspehi, ter se naši otroci učijo tri važne predmete to je: slov. slovnico, zgodovino slov. naroda ter zemljepis. Druge predmete se itak otroci uče v tuzemnih šolah in bi bila posebna slovenska šola v pretežko breme za kolonijo, ki še ni posebno velika. In znano je tudi da je taka šola navezana na izdatne finančne in učne težkoce.
Največ hvale sem pa dolžan družini Ogrizek, katere gostoljubnost sem izkoriščal vse dni mojega bivanja v Montevideu. Tov. Ogrizek se je z menoj veliko trudil ter mi ves čas bil na razpolago s svojim avtom ter mi s tem dal možnost, da sem imel priliko obiskati vse moje stare znance in prijatelje, se celo one v najoddaljenejših krajih uruguayske Metropole.
Prisrčna hvala tudi pevkam in pevcem "Slov. Krožka", v katerih družbi sem gostoval zadnji večer mojega tamkajšnjega bivanja, kjer smo v harmoničnem veselju zapeli nekoliko starih pa vendar prelepih slovenskih pesmi.
Toraj najlepša hvala vsem našim rojakom v Montevideu ter tem potom obečam, da popravim vse moje nedostatke drugič, ko se zopet snidemo in to upam, da ne bo prav dolgo do tega. Če pa bi. koga montevi-dejskih rojakov slučajnost prinesla sem v Buenos Aires, tedaj sem vsakemu z mojimi skromnimi močmi radevol.je na razpolago.
Tedaj nešteto pozdravov vsem skupaj ter na zopetno veselo svidenje. Zdravo!
M. Simčič, Warnes 2101, Bs. Aires i
"SCAMPOLO"
^•'Slovenski dom" bo priredil v nedeljo 4. avgusta ob 4. uri popoldne v ulici Alsina 2832 velezanimi-vo igro "Scampolo".
V TISKOVNI SKLAD
Kati Podreka Matkovič Martin Pivk Leopold . •. Leban Ivan Trampuž Justo . Kadunc Anton .
$
4,— 1,— 1,— 1.— 4,— 13,—
Od prej ............ „ 53.-
Skupaj ............. $ 77.—
Vsem naročnikom in naročnicam, ki so prispevali v tiskovni sklad lista se toplo zahvaljujemo ter jih priporočamo v posnemanje. Če bi vsi rojaki in rojakinje priskočili z malenkostno podporo listu na pomoč, kakor oni doslej, bi list lahko vršil svojo dolžnost ter izhajal redno. Tako pa smo prisiljeni s kako številko izostati. Vzrok je našim čitateljem znan: znižanje dohodkov od oglasov in podraženje papirja.
Drugega izhoda ni kakor prostovoljno prispevanje v tiskovni sklad, redno plačevanje naročnine in pridobivanje novih naročnikov.
Naročniki in naročnice! Če vam je na tem, da bo list redno izhajal,( tedaj napravite svojo dolžnost. Seveda velike večine naročnikov in naročnic, kar se tiče točnega plačevanja, ta opomin ne zadene, a so vedno nekateri, ki s svojo zanikar-nostjo ovirajo razvoj lista.
Po našem mnenju je pravilno, da so naši čitatelji točno poučeni o stanju lista, čeprav so nekateri tudi mnenja, da se s tem listu škoduje. Smatramo pa, da je naše izšeljen-stvo dovolj zrelo, da razume svojo dolžnost napram svojemu edinemu izseljenskemu glasilu, če se mu brez ovinkov pove njegovo stanje.
Na nedeljskem sestanku se je društvo Slovenski dom odločilo za aktivnejšo akcijo v prid glasilu. Torej, če bomo vsi napravili svojo dolžnost, bo list z lahkoto izhajal redno tedensko in še kako prilogo bi mu mesečno mogli omogočiti.
LIST NI IZŠEL
Prejšnji mesec je izšel list samo trikrat in ni izšel zadnji teden, ta mesec tudi izide samo trikrat in ni izšel prvi teden tako, da lista ni bilo skupaj dva tedna. Toliko na znanje. V ostalem pa vpoštevajte cen j. naročniki in naročnice opomin na drugem mestu.
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Krojačnica 'Gorica' Franc Leban
WARNES 2191 Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
Trgovina čevljev
BE L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
iuii>
:srs«b< >s«r:	::>s«r:: srskrí ;3¿2re:rí	::-rs«ií: >s«r.	::rs«?í:	^sk^í: :-r»er-: .-s«?:: >s«r< ^sis-.: :5rskri: :5fab*i; >stbf;	s-sk^s
Slovenci doma in po svetu
-S

RAŠKI PREMOG BODO UPORABLJALI ZA KOKS
Te dni so v plinarni v Padovi preizkusili raški premog, če je mogoče iz njega napraviti koks. Kakor je znano, delajo koks le iz visokovred-nih vrst premoga. Za koks torej ni pripraven vsak premog. Koks je danes v topilništvu zelo važna in neobhodna surovina in z ozirom na visoko stopnjo industrije, ki zahteva vse vrste kovin, je njegova uporaba zelo velika. Tudi Italija se je dala na rešitev tega problema ter se je celo vrgla na to, da bi iz premoga, ki ga pridobiva na svojem teritoriju, proizvajala tudi bencin. Po dolgih poskusih se je posrečilo napraviti iz raškega premoga dobro kvaliteto koksa, ki le v malem zaostaja za tujimi. Pomembno je, da premog iz Sardinije (Sulcis in Baeu Abis) ni dal bog ve kako dobrih rezultatov. Sedaj delajo na tem, da bodo raški premog uporabljali za izlovanje ko-ka. Namesto raškega premoga pa bodo uprabljali lignit in ostale vrste premoga.
:•]•:♦:•- mm •:♦> <♦> •»>. <♦>.. <♦> m<: <♦>„ mmmmm <«• •»> mm: •:♦> mm mm
1 A
žalostinki. aZpustil je ženo in več odraslih otrok. Vseh poslednjih dvajset let je pokojnik žaloval za svojim sinom Francetom, legionar-skim poročnikom, ki je padel v koroških bojih v Šmarjeti. Naj bo spomin nanj svetal in nepozaben! Preostalim naše sožalje!
VELIK POŽAR V IZOLI
Trst. — Pred nekaj dnevi je v tovarni za mesne izdelke "Arrigoni", ki ima svoje objekte v Izoli nastal požar večjega obsega. Požar je nastal v dvonadstrojni stavbi, kjer pripravljajo konzerviranje rib. O požaru so bili takoj obveščeni tržaški gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče z vsemi gasilnimi pripravami, vendar je bilo delo otežkočeno, ker je pihala močna burja. V tovarni se je nahajalo 800 stotov rib, ki jih je požar uničil. Prav tako so uničeni vsi stroji in le nekaj malega so mogli re šiti. Škodo cenijo na en milijon lir. Ko je ogenj končal svoje delo, je o-stalo od velikanske stavbe, ki obsega 600 kv. metrov, leogrodje. Zaradi te nesreče je bilo postavljeno 2.000 delavcev in uradnikov na cesto. Toda, kakor pišejo, oblasti so se pobrigale, da jih bodo takoj zaposlile, tako da ne bodo ostali brezposelni.
ŽELEZNA RUDA V ISTRI
Raziskovanja istrskih tal trajajo že dolga leta. Poleg premoga in bau-ksita pa vse doslej ni bilo mogoče najti nikake druge rude, ki bi se jo izplačalo kopati. Toda že okoliščina, da je v deželi mnogo bauksita in tudi silicija, je kazala na to, da morajo istrska tla vsebovati tudi železno rudo, čeprav tako, ki ne vsebuje mnogo železa. Zato so se raziskovanja tal ves čas intenzivno nadaljevala. Ugotovilo se je, da je nekaj železne rude v Ka vranu pri Pul ju. V luki Rado so pred kratkim izkopali prve jaške do globine 30 m, spravili na dan kakih 600 ton rude ter ugotovili, da mora ruda v večjih globinah vsebovati toliko železa, da so se odločili nadaljevati raziskava-nja, hkratu pa tudi že organizirati podjetje, ki bo ležišča rude eksploa-tiralo.
SMRT V PLAMENIH
V Gornji Kanomlji pri Idriji se je preteklo sredo pripetila huda nesreča. Pri Erjavčevih je bila vsa družina na polju, doma je ostala samo šele pet let stara Rozalija. Otrok se je igral blizu hiše in je nazadnje zbral nekaj trsk, iztaknil vžigalice, in trske prižgal. Na lepem pa so plameni zajeli tudi otroka. Iz soseščine so prihiteli ljudje, ki so otroka s hudimi opeklinami spravili v drijslco bolnico, a kljub vsem prizadevanjem je tam v nekaj urah umrl.
mobil pivovarne Dreher. V ozki ulici se je igrala tropa otrok, med njimi 6 letni Bruno Plesničar. Po nesreči se je fantek prevrnil in padel pod zadnja kolesa avtomobila. Šofer je vozil počasi, vendar ni mogel tako hitro ustaviti, da bi ne bil šel s kolesom preko nesrečnega otroka, ki je močno ranjen obležal v luži krvi. Bil je pretresljiv prizor. Ulica se je zgrozila, zavpila, zaplakala. Ženske so priskočile h krvavečemu Brunotu in mu skušale pomagati. Takoj so pavidele, da bo najbrž vsaka pomoč brezuspešna. Prinesle so zglavnik in položile nanj bledo glavo z umirajočimi očmi. Medtem je prihitel "Zeleni križ" in odpeljal ponesrečenca v bolnišnico, kjer je pa kmalu potem izdihnil svojo mlado dušo. Čuden primer, veselje v žalosti! Mati ubogega Brunota je odšla pred nekaj dnevi v porodnišnico v pričakovanju veselega dogodka. Ravno v soboto, ko ji je avtomobil ubil dragega sinka, je povila fantka. Preizkušeni materi, ki se radu-je ob novi zibelki, so težko nesrečo zamolčali.
IZLET NA LJUBLJANSKI VELE-SEJEM ODPOVEDAN
Izlet na ljubljanski velesejem, določen za dneve od 3. do 8. junija, se ni vršil. Priglasilo se je okrog 600 udeležencev.
vo grobišče je okusno, svetemu kraju primerno urejeno. Ima čedno kapelo, režeta ga dve beli, široki stezi in zelene v umetnih nasadih pestre grede. Stroški ureditve stanejo občino okrog 400.000 lir.
ZLATA POROKA
Na Volarjih pri Tolminu sta 7. maja obhajala zlato poroko Ivan Gaberšček in njegova žena Marija Kanalec. Poročila sta se dne 7. maja 1890 pred oltarjem M. B. na Ilovici, zlato obletnico sta praznovala pri podružnici na Volarjih, kjer je slavljenec ves čas življenja strežnik in cerkovnik. Za to izjemno priliko je prišel tolminski g. dekan msgr. Vodopivec maševat na Volarje. Njegov govor med sv. mašo in lepo petje domačega zbora sta zelo povzdignila slovesnost dneva. Podružnica sc. Brikcija je bila polna in mnogo vernikov je pristopilo k sv. obhajilu. Vsa soseska se je veselila slovesnosti in vsi voščijo zlatoporočen-cema — saj sta oba še krepka in zdrava — da bi srečno in šev zdravju obhajala 60-letnico. Slavljence-ma čelimo tudi mi še obilo lepih dni in sreče!
FANICA OBID-JELINČIČ UMRLA
V Jesenici pri Cerknem je umrla po vsej Goriški znana gospa Fani-ea Obidova, poročena z g. Zorkom Jelinčičem, nekdanjim tajnikom "Zveze prosvetnih društev" za Goriško, sama tajnica "Ženskih krožkov", ki jih je vodila v okviru omenjene narodne zveze.
SMRTNA KOSA
Na svoji stoletni dedovini je umrl pretekli torek" v Velikem Otoku pri Postojni po vsem Krasu znani posestnik Jože Jurca. Dosegel je visoko starost 81 let. Do smrti je skrbno vodil svojo domačijo. Vse življenje je bil odločen, zaveden mož. Tako je vzgojil tudi vse svoje otroke. Množica pogrebcev iz bližnje in dalj nje soseščine ga je spremila do groba. Domači fantje so mu pred hišo in na pokopališču zapeli lepi domači
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
LANI 20.000 ROJSTEV
Listi so te dni objavili podatke o rodnosti v Julijski Krajini. Predlanskim se je v deželi rodilo 20.138, lani 20.196 otrok, tako da je rodnost v deželi narasla komaj za 0.3%. Največja je bila na Goriškem, kjer se je rodilo 4122 otrok nasproti predlanskim 3895. V reški in tržaški pokrajini je rodnost močno nazadovala.
PRVE ČEŠNJE
Za binkoštne praznike so prišle na goriški sadni trg prve letošnje češnje. So še drobne in blede ter nimajo nobenega pravega okusa, vendar: prve češnje so in to zadostuje za veselje mladih in starih otrok. Prišle so s precejšnjo zamudo. Strašna zima z njenim mrzlim priveskom je obsodila vso naravo v prilično 14 dnevno zapoznelost. Obetajo pa še dokaj dobro. Razcvetele so se bile v prav razkošnem izobilju in nastavki so ponekod celo pregosti, kar je nevarno, da bo sad droban. Ponekod je napravil občutno škodo črv pedic, ki se je letos pojavil v izredno obilnem številu. Kdor ni pravočasno in zadostno škropil, ima veliko škodo. V celoti pa upamo na dobro letino češenj. Vreme kaže ugodno. Če bomo imeli še dober izvoz, ki bo dal primerne cene, bomo letos lahko zadovoljni.
VREME
Naša bojazen, da nas bo ves maj nadlegovalo neprestano deževje, se v naše veselje ni uresničila. Imeli smo zadnji teden razmeroma zadovoljivo vreme. Skoraj vsak dan se sicer vlije kratka pljuska, v glavnem so pa dnevi sončni in ugodni za poljska dela. Prave toplote pa noče biti. Smo pač v dnevih treh ledenih svetnikov Pankracija, Servacija in Bonifacija, Upamo pa, da bo s praznikom mrzle sv. Zofije njih gospostvo nehalo in bodo zaveli preko vse Krajine topli prijetni vetrovi.
NOVO POKOPALIŠČE V IDRIJI
Idrijski župan je izdal odredbo, po kateri sedosedanje pokopališče zapre 31. maja in 1. junija otvori že pripravljeno novo pokopališče. No-
KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI
Poročali smo o slovesnosti v Vipavi'o priliki povečanja Vipavske kleti. Naj dodamo še nekaj podrobnosti o delovanju kmetijskega društva, ki je lastnik kleti. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1894. Njegovo delovanje je bilo vedno usmerjeno v korist članov in vseh vinogradnikov v okraju, zato vneto skrbi za prodajo izbomega, pristnega vipavskega vina. Sedaj ima pod svojim okriljem 7 podružnic in 4 točilnice po raznih krajih dežele : v Trstu, v Postojni, v Idriji, v Cerknem, v Gorici itd. Zaradi poštenega in smotrnega poslovanja se krog članov in prijateljev stalno širi. Letos ima v zalogi še okrog 2000 hI. Cena gre že nad 2 liri za liter. Vsa zadnja leta je na jesen društvu začelo primanjkovati vina. Bojimo se, da bo letos še težje in ne bo mogoče ustreči premnogim odjemalcem.
IZ TRŽAŠKO-KOPERSKE ŠKOFIJE
Tržaška škofijska kurija je za leto 1940 izdala nov pregled svoje škofije tako imenovani "Status". Zadnji tak pregled je bil izdan leta 1933. Iz novega "Statusa" posnemamo: Tržaško-koprska škofija šteje 115 župnij, ki so razdeljene v 15 dekanatov. Duhovnikov je 211 svetnih in 82 redovnih. V osrednjem semenišču v Gorici je 25 bogoslov-cev, ki pripadajo tržaško-koprski škofiji, v deškem semenišču v Kopru, ki ima celotno gimnazijo, je pa samo 121 gojencev. Zaradi pomanjkanja duhovnikov je mnogo župnij praznih. V stolnem kapitlju tržaškem je tudi eno kanoniško mesto nezasedeno. Tržaški "Piceolo", ki tudi prinaša zgornje številke, kaže svojevrstno zanimanje za cerkvene razmere v škofiji, zlasti mu je pri srcu duhovniški naraščaj. Že pred nekaj meseci o priliki zbiranja prostovoljnih prispevkov za novo deško semenišče v Trstu, je pisal in tožil, da se dozdaj nihče ni brigal, da bi se tudi mladi Tržačani posvetili duhovniškemu poklicu, kajti nikdo ni skrbel, da bi se izmed nižjih tržaških slojev izbrali nadarjeni dečki, katerim bi se s primernimi štipendijami omogočilo študiranje v semeniščih. Zdaj pa nizko število gojencev v koprskem deškem semenišču takole pospremlja: gojencev je samo 121; zaradi pomanjkanja študij-sekih podpor in zaradi obžalovanja vrednega zanemarjanja v preteklosti je med temi mnogo premalo dečkov iz Trsta in iz obrežnih mest, večina jih je doma iz notranje Istre in na Krasu... "Piccolov" poudarek da ni gojencev iz Trsta in istrskih obalnih mest, nam lepo pove, odkod nje;gova nepričakovana vnema za duhovniški naraščaj.
TOVORNI AVTOMOBIL USMRTIL DEČKA
V soboto, 11. maja je vozil po Via Ascoli v Gorici lahki tovorni avto-
Dr. S. M. MILATIČ
Zdravnik splošne medicine Diplomiran na vseučilišču v Zagrebu in Rosariu. Specijalist za notranje bolezni moških, žensk in otrok. Za kožne in venerične bolezni.
Sprejema vsak dan od 15 do 18 ure.
Viamonte 1641 - 1. nadstr.
U. T. 42, Callao 3035
Buenos Aires
Ako hočete biti dobro in poceni postrežem obiščite
KROJAČNICO
LEOPOLD UŠAJ
V zalogi imam najmodernejše blago za moške in ženske!
ITALIJANSKI IMPERIJ
Dne 9. maja 1936 je bil slovesno proglašen italijanski imperij. Ta dan je postal državni praznik, ki poleg proslave obletnice velja tudi proslavi državne vojaške moči. Ta dan se razdele razna vojaška odlikovanja in nastopi vojaštvo v strumnih mimohodih. Kakor povsod v državi, so tudi v Julijski Krajini dan slovesno obhajali. Vse delo je počivalo. V Trstu, Gorici in v vseh večjih krajih dežele, so se vršile razne svečanosti in so nastopile vojaške sile, združene s fašističnimi organizacijami v skupnih mimohodih.
V	"SVETOLUCIJSKEM JEZERU"
JE UTONIL
Na binkoštni ponedeljek v noči je vozil s kolesom iz Sv. Lucije proti Tolminu trgovec Ivan Melinec iz Tolmina. Malo pred Modrejem, kjer dela cesta ovinek, je po nesreči za-vozil s ceste in kar na kolesu zdrčal naravnost v globoko vodo. Tam ga je izsledil drugo jutro domačin, ki je pri svojem delu naletel na bregu na kolesarsko pumpo, kar ga je napotilo, da je začel motriti vodovje.
V	svojo grozo je opazil človeško truplo, ki je z glavo naprej ležalo na visečem bregu v jezeru. Ko so utopljenca spravili na kopno, so spoznali v njem 32-letnega Ivana Melinca, ki je vodil v Tolminu trgovino s kolesi in Šivalnimi stroji. Nesrečni Ivan je bil doma v Doljah pri Tol-
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
GARMENDIA
4947
La Paternal
POLICIJSKE OVADBE
ni}saiu pisuoS os njudu noosoiu \ stražniki napravili na pristojna mesta 163 ovadb zaradi raznih prestopkov; po naše pravimo, da so stražniki napravili 163 kontraven-cij. Tičejo sc te ovadbe prestopkov, ki so bili zagrešeni proti cestnemu redu, proti javni varnosti, proti avtomobilskim in kolesarskim predpisom in sličnim paragrafom, ki jih budno čuvajo mestni stražniki. i«i—[nwiiTirr~iTir"tir xm•s»;:^®'.;<«<>s»:smp*»
AKO IIOČLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G ODE L
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO
že- ske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatióne
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542
Zanimivi načrti naših preprostih ljudi
"'NOVA SLOVENIJA" V KRAJU KJER KRALJUJE VEČNA POMLAD
V zadnji številki smo pod tem naslovom objavili članek, v katerem se •opisuje na kratko zamisel ustanovitve slovenske naselbine v Ekvadorju. Prinašamo sedaj, kakor smo obljubili, članek, ki ga je 11. oktobra 1939. objavil v tej zadevi ljubljanski list "Slovenski dom". Na kraju članka se spominja na možnost evropske vojne. Ista je v resnici izbruhnila in onemogočila odhod ljudi iz domovine. Mnogo je tamkaj družin, ki bi se takoj izselile. Oblasti dovolijo odhod teh družin le v slučaju, da od ljudi, ki bi že bili naseljeni v dotični naselbini, prejmejo podatke in poziv za vsako družino posebej. To pomeni, da bi se naselbina lahko hitro množila, če se enkrat začne.
Prinašamo tudi prepis konzularnega dopisa, iz katega je razvidno, da je ekvatorska vlada že dovolila obsežen kompleks zemlje za "Nuevo Eslovenio". Kdor se zanima, naj se prijavi pod Gr. C* na urednoštvo lista.	Fr. C.
Od ne\daj smo Slovenci morali s trebuhom za \ruhom v svet. Izgubili smo v sto letih našega iszeljevanja milijon svojih ljudi v tujini. Izseljevanje je bilo vedno neorganiziran, posamično, vsakdo je pač šel s trebuhom za \ruhom. N[i se našel človek — politik, gospodarstvenik ali \dor\oli, da bi se bil posvetil nalogi, organizirati naše izseljevanje ta\o, da bi imeli \orist izseljeni\i, da bi naš 'narod neizgubljal svojih sinov in da bi v tej ali oni oblici imela od njih \orist tudi domovina.
Kj bi se reglo, če bi bili Slovenci zna-h svoje izseljevanje urediti ta\o, da b: bili izkoristili deviško dobo izseljevanja in organizirali v tujini sklenjene, zadružno urejene naselbine. V njih bi se naša \ri ohranila, a tudi narodne, \ul-
tainu. Bil je zelo priden in delaven trgovec, ki se je šele pred kratkim osamosvojil.' Njegova žalostna smrt je bridko zadela vso tolminsko okolico, kjer so ljubeznivega fanta vsi radi imeli: Naj mu bo Vsemogočni Oiilostljiv sodnik! Bojimo se, da bo ozka, slaba in navarovana cesta, ki Pelje od Sv. Lucije ob umetnem jezeru proti Tolminu, zahtevala še Marsikatero žrtev, če se prav hitro he poskrbi za večjo varnost ob kraju ceste.
OLAJŠANJE ZDRAVNIŠKE POMOČI
županstvo v Opatjem selu je sklenilo, da se otvorita v podobčinah Vrh sv. Mihaela in Brestovica stalna zdravniška ambulatorija za občinskega zdravnika. Obe podobčini sta ^ do 12 km oddaljeni od zdravniko-yega bivališča v Opatjem selu. Kdor Je potreben zdravniške pomoči, mo-
Pozor
Prodajam zemljišča na 120 Mesečno odplačevanje od 28 pe-8<>v mes. naprej; in hišo z 2 sobama, kopalnico in kuhinjo, nasproti italijanske tobačne tvrd-ke> s $ 2.500 takoj in ostalo na °^roke.
Informiraj se: VALDES Moliere 2746 — U. T. 64-2938
Villa Devoto
.............................
turne in gospodarske zveze in \oristi z domovini bi bile drugačne. _
Toda zato nismo imeli niti razumevanja, niti časa, niti poguma, niti volje.
Zanimivo pa je, da se je prav zadnje čase dobila skupina naših ljudi — ne\ai takih, \i so tujino že poskusili, ne\aj pa novincev — in začela iskati v Južni Ameri\i prostora, dabi se s\upaj naselila ter organizirala poljedelsko slovensko kolonijo. Ti ljudje so sami dobili zveze z našimi misijonarji v republiki Ecuador, \jer so pogoji za naseljevanje v vsakem oziru najugodnejši, ter se začeli pripravljati. Če pojde po sreči, bodo v kratkem tudi odromali.
Dobili smo v zvezi s tem načrtom zanimivo pismo slovenskega misijonarja Vrhovni\a, \i daje tem našim ljudem nasvete in podatke glede naselitve v Ecuadorju.
Pismo pravi:
Macas, 13. avgusta 1939.
Dragi rojaki!
7Najlepše se vam zahvaljujem za pismo, \i sem ga prejel pred par dnevi. V Guayaquil je pismo došlo 19. julija, sem pa 10. avgusta! ?{e morem vam odgo' voriti po zračni pošti, \er tu mi ni mogoče dobiti avionskih znamk- Drugače pa vam bom odgovoril prav natančno po toč\ah.
Podnebje. V Macasu in o\olici je podnebje za nas Slovence ugodno. 7\[ajnižja 16, navadna 25, najvišja pa 30 stopinj Celsija. Z Bani se (sonce vzide J ob 6, zmrači sepa ob pol 6 zvečer.
Padavine. Deževna doba traja od marca do oktobra. J^ajveč dežuje marca, aprila in maja. Vendar ne toliko, da bi sedelo prekinilo. Ponajveč traja dež 7—10 dni. Doba poletja traja od oktobra do marca, vendar ni "suha doba", \er dežuje skoro vsak teden po par ur. Vse sestve so izven uim, le fižol se včasih po\vari. Le ozračje je vlažno ob dežju; o močvirju ni govora.
Bolezni. Malarija ni v M acasu doma, razen če jo \do od drugod ne prinese. Misijonarji smo vedno zdravi,
vsa\ se hitro prilagodi podnebju.
Domačini. Indijanci (Hivarci) so do Evropcev uslužni in prijatelji; po naravi so boječi.
Kraj naselitve. Važno! Zemlja je gozd in je treba najprej sedati. Vendar v začet\u ni treba orati, seje se \ar med štore. Re\ in potokov je vse polno, porabnih tudi za ele\tn\o. Daljavo do cerkve bom napisal na priloženem orisu.
Pridelki. Za preživljanje najbolj važni so yu\a f\ol krompir), banane, koruza, riž, mani, fižolin in še razni postranski pridelki. Za prodajo so \ava, \a\ao, vanilija, mani, oranže, sladkorni trs, \anela itd. Macas ima toliko živine in ta\o lepe, da se boste čudili. Travniki so umetni, to se pravi sejani. Sadje je tu sledeče: pomaranče, palme, banane, mango, cidras itd. Celo leto sadja ne manjka. 1\{a \auču\ovo drevo (gumi) se ne razumem, sicer pa tu raste divja vrsta "Ficus elastica" in Castilloa Bra-siliensis. JSje smem pozabiti še omeniti Q[uininovo drevo, voščeni grusin, dragoceni sadež imenvan Pinja (ananas).
Prometne zveze. čudite se, če se rabi od Riobambe do sem 6 dni, pot je strašna. Ista daljava (120 \m) je iz Mendeza v Cuenco, a se pride v treh dneh, deloma na \onju. Ko sem
pa jaz šel prvič po nji, sem rabil 6 ali 7. dice:
dejstva, a ni prostora. Opozorim še, da se za prve pridelke rabi časa s\oro eno leto, razen ne\aj izjem. . Govoril sem osebno z g. tajnikom "Del Comité O-rientalista", \i pa je dejans\o predsed-. ni\ in ima odločilen vpliv pri vladi in vam bodo šli na ro\o. Bojim se le, da ne bi prej v Evropi izbruhnila vojna in bi preprečila odhod. J^emogoče je poslati od tu pošto z letalom.
Prisrčen pozdrav vsem, še posebej Vam in na svidenje! Vaš v Srcu Jezusovem vdani
Dionizij Vrhovnik., 1. r. *
República del Ecuador Servicio Consular
Oficio No. 177 BC.
Bremen, marzo 27 de 1939 farcallee 55 Señor don Francisco Cerkvenik Ljubljana Muy señor mío: Confirmando mi carta de 29 de noviembre, que supongo habrá llegado oportunamente a sus manos, me es gra-to informar a Ud. que acabo de recibir de la Cancillería Ecuatoriana el oficio No. 177 BC. en que refiriéndose a su propósito de colonización agrícola, me
ra napraviti tedaj zelo dolgo, v zimskem času prav mučno pot, če hoče ozdraviti. Ukrep je zato potreben. Dan in uro, kdaj bo zdravnik v o-menjenih vaseh, bo županstvo čimprej razglasilo.
DROBIŽ IZ PRIMORJA
Gorica. — Prve dni aprila je obiskal Gorico tajnik fašistične stranke Muti in dal številna navodila, tako da se zgradijo povsod fašistovski domovi ter prav tako tudi v Gorici. Potegoval se je za pospešitev del kobaridske in bovške elektrarne in
za novo goriško bolnišnico.
*
Postojna. — Pred tržaškim sodiščem se je moral zagovarjati neki Ivan Brotto zaradi poskusa posilstva Pavline Severjeve iz Šmihela pri Postojni, kar se je zgodilo že leta 1935. Proces se je vršil pri zaprtih vratih in Brotto je bil obsojen na eno leto in 6 mesecev zapora.
Trst. — Pred sodiščem je bilo obsojenih 14 tihotapcev, ki so razpe-čavali heroin. Peter Odone in Marcel Bolko sta dobila po eno leto in 4 meseca zapora, ter 5150 lir denarne kazni. Kuhat Miloš je bil obsojen na eno leto in šest mesecev zapora, ter 8,000 lir denarne kazni. Bučer Anton, Petaros Jurij, Josip Sancin so dobili po eno leto zapora in 4570 lir denarne kazni. Piccoli Ivan pa na eno leto zapora in 2312 lir denarne kazni.
dni. če pa bodo napravili cesto, se bo rabilo le pol dneva.
Prav zaradi slabih zvez je svet še neobljuden. In morate pohiteti z vožnjo, ker sedaj bodo menda res začeli delati dobro pot in bo pozneje gotovo težko dobiti ugoden prostor za obsežno kolonijo.
Ceste se dajo zgraditi brez velikih težav. Po radiu smo zvedeli, da je bil včeraj potrjen v senatu tozadevni načrt za naš Orient. Zlato imajo s\oro vse re\e v Orientu, vendar tukajšnje le v mali \oličini. ls[a to ne mislite. Bila bi vaša poguba.
Orodje. Prinesite dosti moti\ (tudi zame pol ducata), tudi ne\aj krampov, se\ir in podobnega. Pluge bi bilo po mojem mnenju tudi treba prinesti iz Evrope. Tem bolj, \er mi je g. tajnik Orientalskega \omiteja re\el, da bo dosegel, da ne bodo zahtevali od vas denarnih garancij, temveč boste garantirali z orodjem. Se lahko zanesete na te besede.
Obleka. Le prinesite dežne plašče, če hočete tudi puške za škodljive živali. Oble\a navadna. Le zimsko perilo bi bilo odveč.
Bivališče. Zasilno bivališče se postavi v par dnevih iz bambusa in palmove strehe. Večina hiš je tu iz imenovanega materiala. Pozneje si boste postavili hiše iz desk; lesa je dosti in dragocenega. Zveri so oddaljene, \ač pa je mnogo in nevarne so.
Prihod. V \aterem\oli času je mogoče potovati. T^ajboljši čas pa je od oktobra do aprila. Vse\a\or pa bi bilo potrebno oziroma najboljše, da bi bili v decembru že tu. V suhem času se posekani gozd zažge in je delo potem lah\o. Če bi jaz ne mogel priti v Riobambo ah v Ambato, bo prišel zanesljiv človek, \i semi je že za to velikodušno ponudil.
Položaj v državi. Kar se mene tiče, delam ves dan in sem zdrav. Bodite gotovi, da ni podnebje zelo različno, četudi ni ena\o. Vročina je manjša od one v Zagrebu ali Italiji. Seveda par dni v notranjost pa je že zelo vroče. Toda tja ne boste šli. če že morate iti na tuje, se vse\a\or splača priti sem, imeli boste lasten dom in lastno zemljo, z eno besedo \ošče\ domovine. Četudi je začetel{ teža\, je vendar boljše, \ot iti v rudni\e in tovarne med tujce. Zemlja bo izključno vaša last. Da se tu more živeti v blagostanju, bi mogel navesti
SLJIVOVICA ŽGANJE
PEL1NKOVEC VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barkah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADALJ
Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK S U D
Señor Cónsul: — Con referencia a su atento oficio No. 427, de 25 de noviembre, transcribo a Ud. la siguiente nota dirigida a esta Cancillería, por el señor Ministro de Previsión Social:
No. 337 — ES. Quito a 23 de enero de 1939 ... En contestación a su atento oficio No. 3 — De., de 5 del presente ... referente al proyecto de inmigración — con fines de colonización agrícola — de un grupo de Yugoeslavos encabezados por el señor Francisco Zer-quenik, el ministerio de mi cargo concreta su objetivo, para este caso, en los puntos que a continuación se expresan:
Situación. — La región a colonizar podría comprender, según elección que convenga, las siguientes zonas: ... c) Los terrenos jurisdiccionales de Mango-ziza, Maizal y Macuma; y d) Región de Macas.
Los terrenos indicados prometen una brillante espectativa de riqueza, tanto por su clima inmejorable, cuanto por su exsuberancia, así como por la variedad en la fauna, flora y minería. Además, es preciso indicar que en un plazo de dos a cuatro años, las regiones indicadas se encontrarán comunicadas con el centro de la República por medio de buenas carreteras.
Extensión. ■— En caso de constituirse los grupos inmigrantes en su Sociedad Cooperativa Agrícola, se podría concc' der una extensión adecuada para los fines perseguidos. En el caso de no constituirse la Sociedad indicada, la adjudicación sería decincuenta a doscientos hectáreas por cada colono apto.
Condiciones para proceder, a la adjudicación. — Los aspirantes a colonos deberán tener una certificación aceptable que garantice habe restudiado o trabajado agricultura. Deberán poseer una cantidad dedinero suficiente para subsistir dos años, así como para la adquisición de los materiales o implementos de trabajo. Tener la necesaria certificación, quedeclara la honorabilidad délos futuros colonos y la capacidad física para los trabajos de colonización.
Facilidades y apoyos. — Podrían consistir en liberación de derechos aduaneros y más adicionales para la introducción de útiles deuso personales y de trabajo. Rebaja de fletes en los ferrocarriles del Estado, etc.
Como esta nota complementa los datos que comuniqué a Ud. espero saber su resolución a fin de obviar cualquier otro inconveniente que pudiera presentar.
José Ignacio Burbano, R. Cónsul Muy atento y S. S.
Sovjetski izum, ki ga je Nemčija do skrajnosti izpopolnila
Padalni oddelki, to so vojaške edinice, ki jih spuščajo z letal v notranjost dežele v zaledje bojne fronte, so popolnoma novo orožje, do sedaj nepoznano, ki je v zadnjim borbah na Norveškem in sedaj na vsej zahodnji fronti igralo in bo še igra-ska je iz tega orožja znala ustvariti lo izredno važno vlogo. Nemška voj-eno svojih najbolj udarnih bojnih sredstev, ki ji pomagajo pri hitrem prodiranju v nasprotnikovo ozemlje.
Zamisel padalnih oddelkov so zasnovali v Sovjetski Rusiji. Tamkaj so se te zamisli z velikanskim navdušenjem oprijeli, doživela je velik razmah. Pred nekaj leti je bila u-stanovljena organizacija, ki je imela namen širiti zanimanje za. ta najnovejši "šport", ki je imel veliko privlačnost za mladino. V tej organizaciji je bilo n. pr. leta 1938 vpisanih že 55.000 učencev, torej padalcev, ki so se vežbali v skakanju z letal s padali in spuščanju ter pristajanju na določenih mestih. Dosegli so velikanske uspehe. Dve dekleti sta se lansko leto spustili z višine 7.923 m in sta leteli skozi 4 plasti oblakov, predno sta zagledali zemljo, kjer sta lepo pristali. Posebno vojska se je zanimala za ta "šport" in ga je skušala spraviti v objem svojega udejstvovanja. Začela je vežbati posebne oddelke, ki so se spuščali z letal oboroženi s Strojnicami in raznim drugim priborom. S padali so spuščali na tla majhne tanke in topove. Vse to se je potem na zemlji zbralo v posebno udarno četo, ki je imela izpolniti posebne naloge. Po vsej Sovjetski Rusiji so imeli takšne vežbe, ki so med ljudstvom vzbujale največje zanimanje. Toda pri Sovjetih stvari niso šli na dno. Vzeli so jo bolj z zabavnega, gledališkega stališča, kakor neke vrste konjske dirke. Ni je bilo ljudske zabave brez prizorov letalskih padalcev. Iz resne zadeve se je razvijala zabava. To so pokazale tudi številne tekme, ki so jih organizirali po vsej državi. Telovadni festivali so bili to: skakanje z višine 600 m v poln vojni opremi, nato zbiranje v četo, napredovanje 10 km z maskami proti plinom, streljanje, manevriranje. Kdo bo prej, kdo bo dobil več točk. Letala so pred očmi gledalcev dvignila celo tanke visoko v zrak, jih prenesla drugam, jih spustila s padali na tla, nakar je tank hitro zbežal v bližnji gozd, od koder se je vrnil pred strmeče občinstvo. Toda bistre oči so opazile, da tank ni bil več isti. Oni, ki ga je prenašalo letalo, je bil iz mehke, lahke kovine, oni, ki je prišel pred tribune, pa je bil — pravi tank.
Nemci pa so sovjetsko zamisel vzeli v roke z vso resnostjo in jo z vso temeljitostjo izpopolnili. Iz pa-
Od koder že prideš k DI FRANKU pojdi
RESTAVRANT
"La Corneta del Cazador"
RECONQUISTA 458
U. T. 31-5878 Buenos Aires
Prvovrstna kuhinja. Domača in uvožena vina prava bosanska slivovica
ter
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdnavnike specialiste za bolezni na pljučah, ebisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	suipacha 28
Mnogo je rojakov tudi med nami, ki so bili vojni ujetniki v Sibiriji, pa jih bo mogoče zanimalo kaj več
zvedeti o tej veliki deželi.
*
V začetku 12. stoletja je zajel Ru-sijo mongolski val, ki se je dvignil na vzhodu, da bi planil na Evropo. Tako silen je bil ta val, da se je valji celo do srednje Evrope, najbolj pa je ta val divjal po širni evrazij-ski planoti, se tam razlil ter šele po poldrugem stoletju usahnil.
Takrat se je končal politični, gospodarski in kulturni razvoj, ki se je bil začel ob Dnjepru. Cvetoče, gosto naseljene pokrajine so se spremenile v pustinje. Kdor je mogel, je bežal proti severu, v gozdove. Ruska Mezopotamija, med Volgo in Oko, je oživela. Ko se je razkropila azijat-ska svojat, je bilo tamkaj že dovolj ljudi za organiziranje, kar je storila Moskva.
Druga za drugo stopajo mimo nas mogočne sence iz kremeljskih zidov stare Moskve:
Ivan "Oderuh"; neroden z mečem, spreten z rublji, je "modro in ponižno" kupoval in izžemal dežele drugih khezov;
Simon, njegov najstarejši sin, je nadaljeval očetovo delo, toda ne tako ponižno. Z imenom "Ponosni" ga pozna zgodovina;
Dimitrij, Ivanov vnuk, "močan ter nebeško lep" po besedah nekega kronista, se je boril že z dvanajstim letom s Tatari; je devet in dvajsetleten premagal kana Mamaja na Kulikovškem polju;
Vasilij, njegov vnuk "Mučenik", se je boril dvajset let vsepovsod; bil je ujet ter oslepljen. Obdan z neprestano temo je grabil naprej, nagrabil več, ko njegov srečni ded;
Podjarmljena Sibirija
Ivan III., moskviški knez, se je prvi nazval carja. Beseda "car" je iz besede "Cezar". Rimskega imperija sijaj je mikal tega moskviške-ga kneza. Šele po sijajni zmagi nad Tatari (1472, kan Ahmat) se je začutil pravcatega carja; povrh vsega se je v drugo oženil z Zofijo, vnukinjo zadnjega bizantinskega cesarja. Bizanc je bil dedič Rima, Moskva dedinja Bizanca.
Na jugu Turki, na vzhodu Tatari, zapadno pa Poljaki. Torej, Moskva, kam? Preostala jim je le težavna pot do Belega morja, ki pa jo je zapiral svobodni Novgorod.
Novfgorodčani so bili trgovci, trgovci pa ljubijo svobodo? ki koristi trgovini. Novgorodsko bogastvo je bilo, kar se dogaja često, posledica revščine. Lega tega mesta kar se da ugodna za trgovino, za poljedelstvo pa ne. Vse naokoli močvirja, neprehodno barje, jezera in gozdovi. Za žito s polj ob Volgi in Oki so dajali blago, ki so ga dobivali od holand-skih trgovcev, ki pa niso dali ničesar zastonj, v zameno so zahtevali kožuhovino, smolo, med in zobovje mrožev. Med zapadom in vzhodom je šla trgovina na ta način le skozi novgoroške roke, cekini; goldinarji ter rublji pa so ostali v mestu.
Toda prodaja lastnega blaga se obnese najbolj. Novgorodčani so zato sedli v čolne ter veslali vzdolž Volhove na Ladoško jezero, od tam preko Zvira na Oneško jezero. Po rekah in jezerih so veslali nato više proti severu, globlje proti vzhodu. Kjer niso mogli s čolni, so jih vlekli po suhem, nato pa po Dvini tja do Belega morja.
Nevaren in težaven je bil pohod iz bogatega in veselega Novgoroda
daleev so napravili posebne vojaške edinice in jim dal posebne naloge v sklopu generalštabnli načrtov. Sovjetsko iznajdbo so z metodičnim delom izkoristili za ustvaritev eno-* ga najbolj učinkovitih orožij sodobne vojne tehnike.
Najprej so začeli z načrtnimi vež-bami na suhem. Padalci imajo svoja letališča, kjer se najprej pod vodstvom in nadzorstvom učiteljev in zdravnikov vežbajo. Vsak učenec ima dvoje padal, eno, ki ga nosi na hrbtu, drugega, ki ga nosi na trebuhu. Hrbtno padalo je najbolj varno. Drugi korak naprej je bil, da so padalu odvzeli avtomatično od-klopuico, marveč se je moral vsak učenec izvežbati v tem, da je v pravem trenutku "prestrelil" zaklop-nico, da se je padalo odprlo. Padalec, ko odskoči iz letala, ni več z letalom povezan z vrvico, ki padalo odpre, ampak skoči prosto in mora sam imeti prisotnost duha, da padalo odpre. To mora storiti, ko je že dosti nizko, da bi se padalo ne zamotalo v letalo, ki brzi po zraku naprej. V začetku pada padalec 54 m v sekundi. Iz letala skoči z glavo naprej! Padalec skače pri vežbanju z vso opremo. S seboj ima brzostrel-no puško, malo strojnico, ki je zlož-. ljiva, odgovarjajočo municijo za puško in strojnico, eno zložljivo kolo, majhen čolniček iz kavčuka, malo radiooddajno postajo in za nekaj dni hrane. Vojak je torej pri odskoku težko obremenjen, kar povzroča, da bolj hitro pada in da je njegov . pristanek združen z nevarnostjo. Saj pada s hitrostjo 6 do 8 m na sekundo in mora biti izredno dobro iz-vežban, da se ne polomi.
Ko so vojaka izvežbali za odskoke in pristajanja po dnevi, in sicer
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
V vojni so težki topovi velike važnosti. Na sliki se vidi tovarno, kjer j Angleži izdelujejo težke in dalekonos-ne topove, ki jim bodo najbrže kmalu prav prišli.
posamični in v skupinah po več sto naenkrat, ki se spustijo iz 100 nosilnih letal, se začnejo vežbe za padanje - po noči. To je bolj nevarno, ker padalec ne vidi pod seboj ovir, na katere bo priletel. Ako pade ne kakšno drevo, se padalo samo odloči in padalca prepusti samega sebi. Ako pade v vodo, mora znati plavati in je čoln tako pritrjen, da se na pritisk gumba takoj napolni z zrakom. Padalec je torej v življenjski nevarnosti, toda njegova poslušnost in disciplina sta tolikšni, da iz-poln postavljeno mu nalogo.
Padalec mora biti pripravljen — in tudi to je padalska šola vse predvidevala, — da pristane v sovražni deželi sredi sovražnega ljudstva. Zato ima natančno odmerjene naloge. Naloge pa so na splošno sledeče: Padalci morajo v zaledju sovražne fronte če le mogoče zasesti letališči? ter tako omogočiti svojemu letalstvu, da pristaja z orožjem in novimi četami. To je poglavitna vloga v sodobnem vojskovanju Nemčije. Nadalje mora padalec poškodovati prometne zveze v sovražnem zaledju, poškodovati proge, mostove, sejati nered in nemir in napraviti v sovražnem zaledju vtis, da je nasprotnik že obkoljen od vseh strani in računati, da je drzen nastop, ki vzbuja presenečenje pri nasprotniku, že pol pota do zmage.
Na Norveškem, v Belgiji in na Nizozemskem so padalci pokaazli v polnem obsegu, kako velikanske vrednosti je njihovo delo v sklopu celokupnega ofenzivnega nastopa.
Seveda so sedaj tudi Rusi vzeli zadevo resno v roke ter so iz "športa" napravili pravcato zračno voj no in prenašajo letala resnične tanke.
v daljni led in pragozd. Bolj in bolj so bile divje pokrajine ter ondotni prebivalci; oster mraz, pa toliko gostejša kožuhovina. Tam so bili predeli, kjer ima leto tako rekoč le dva dni: poletje in zimo. Tamkaj je bila tudi "velika skala", kot so Novgorodčani imenovali Ural.
Skoraj sto in petdeset let so si Novgorodčani utirali težavno pot v svet: od Finskega zaliva do Urala. Ob Dvini so postavili svoje kolonije ter bogato mesto Ustju g prav na križišču cest, ki iz Moskve in Novgoroda vodijo proti Uralu. Vanj so vdrli MoskvičanL
Prebivalci v Ustjugu so bili kristjani. Cerkovniku se je leta 1345 rodil sin Štefan, ki ga pozna zgodovina. Bil je dijakon v ustjuški katedrali, nato je stopil v samostan, kjer je študiral in preživel ondi deset trdih asketskih let. Nato je — ves ljudski — spreobračal Sirjene kot misijonar v Permski deželi. Sestavil je sirjensko slovnico, prevajal grške, pa tudi druge nabožne knjige v sirjenščino. Božjo besedo je oznanjal v sirjcnskem jeziku, postavljal lesene eerkyp bolj in bolj proti severu, celo ob Uralu, kjer so se že naselili Rusi. Iver je živel in trpel z ljudmi pod ruskimi mogočniki, je umrl zgodaj, že v 50. letu. Pozneje so ga proglasili za svetnika..
Ivan IV. "Grozni"; Anika Stro-ganov
("Štej prejemke, pozabi izdatke!") Ponižno se je priklonil carju v Moskvi Anika s svojimi sinovi leta 1557, seveda ne praznih rok:
"---Pot vodi skozi Permsko
deželo. Suha prazna ter brez ljudi je zemlja tamkaj. Daj mi jo — —".
Car je okleval, njegovi svetovalci so mu prigovarjali. Anika je postal "poveljnik" te zemlje. Za odškodnino naj mu plačuje le davek. Nameraval je narediti kupčijo, naredil pa je zgodovino. Zbudil je zanimanje za Sibirijo. (Nekaj let pozneje je angleški kralj Karel II. postal vladar Kanade, čeprav je bila ta
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici
"PRI ZVEZDI"
Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali
Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom
STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenjo. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analizo (914) KOŽA: Kronini izpahi, mozoljÉki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in boleiin. SPOLNA SEBKOST: Hitra regeneracija
po prof. Cicarolliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba
spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem-Skem načinu. PLJUČA: KaSelj, gibka pljuča. OBEVA: colitis, razSirjenje, kronična zapeka.
OBLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brea
operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO 9 5.— NA TEDEN Nad zavod b svojimi modernimi napravami ln z izvrstnimi SPEOIJALISTI je edini te vrste v Argentini. _ LečenJ zajamčeno. — Ugodno tedensko ln me-plačevanje.
OD 0—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
manj- njegova, ko Sibirija carjeva.) Car je sprejel davek, zanj pa je Aniku dal Sibirijo.
Kar so potrebovali na carskim dvoru, jim je preskrbel Anika. Malta svetlooki ruski kmet čara? so se spraševali. Je hotel car na lov, mu je Anika poslal sokole, se je hotel razvedriti, mu je Anika poslal medvede, mu je bila postelja pretrda, je od Anika dobil puha. Ko vodka ni bila več moderna, je pil car Aniko-vo vino, o jedeh na carjevi mizi sploh ne gubimo besed. Ne samo ruska mesta, celo Evropo je zalagal Anika s soljo.
V Moskvi so skovali bajke o Aniku in njegovih zvezah z deželo, ki ¿o je skril pred Moskvo. Prvič takrat se je pojavilo njeno ime. Mangaze-ja. Vsekakor od imena "Mokaze-ja", skrivnostnega vladarja onstran Urala, ki jé ljudi. (Samojedi). Njegovo ljudstvo prebival poleti v vodi, pozimi zamrzne na suhem, spomladi se spet odtajajo. Lisice molze j o ko krave, medvedje love ribe za ljudi, veverice padajo kar z neba...
Sedemdeset let, stari! Mar se
odpočiješ, Anika? Storil si svoje; le smer še pokaži, stari kapitan. Pošlji svoje sinove, naj se prijazni j o z nevarnostjo, ko mečejo pesek v oči carju...
In sinovi so pozabili na carjev u-kaz: "Ne beguncev, ne tatov, ne po-stopačev." Delali so ognjevito. Našli so železo, toda rumene medí ne "za carja". Anika je nadzoroval topilnice, poleg tega pa se je od pri-tepenih delavcev naučil, kako se zidajo plavži po angleškem vzorcu.
Stroganovi poleg tega niso bili za-letavi. S posestev nikogar niso pregnali nepremišljeno. "Več zaleže dobrota, ko nasilje", je bilo njihovo vodilo. Sicer izgube ljudi, brez njih bi bili v nov deželi brez moči.
Osem in sedemdeset let je živel Anika. Naredil je zemljevid Perm-ske dežele. V mogočnem loku se vije Kama, lačno se zajeda vanjo Čuso-vaja, pajčje opletata "pusto" ob Anikovem grobu. Anika je dovršil svoje. Pokazal je smer, tri sto let se je obračala ladja po njej.
Kučum, sibirski car
Znal se je uveljaviti ta potomec Džingis kana. Podjarmil je Tatare, Samojedi so mu plačevali visoke davkwe, sam pa se je naselil v mestu Sibir, katerega ostanki leže 60 km proč od današnjega Tobolslca.
Vsem sibirskim rodovom je naložil davke ter živel veselo. Zgodovinar Herodot sicer omenja krilate leve, ki stražijo sibirski zaklad, vendar pa Kučui i ni bil bogat. Imel pa je dragocena krzna, preproge in konje. Prvo dvoje za udobje, konje za kratek čas. Zlasti je cenil kobilje mleko, ki krepi telo, skisano — o-pojno, kakor sladko! — sveži duha. Bil je sicer mohamedanec, toda pil
FOTOGRAFIJA^
"LA MODERNA" |
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 69-0522 - Bs. Aires
je alkohol v tej obliki, v kakršni ga prerok ni prepovedal.
Pisal je Kučum carju: "Piše svobodni vladar, čučum - car, mogočnemu knezu — belemu carju! Slišal sem, da si mogočen in dober vladar. Najina očeta sta sklenila mir med seboj. Sli so hodili na obe strani, ker je tvoja dežela blizu. Najini ljudje so med seboj živeli v miru, ni bilo med njimi sovraštva... "
Torej tako si naj razlagamo zgodovino? "Sli so hodili na obe strani... " to je bilo takrat, ko je knez Kurbskij vpregel v svoje sani pod-ložnike "svobodnega" vladarja.
Ivan mu je odgovoril: "Kdor hoče mir, mu ga damo. Skleniva ga. Osvobodi naše, ki jih imaš zarobljene. Očetov prijatelj je tudi sinov prijatelj. Priznavam te za brata, tebe, ki hočeš mir." (Ivanove lima-nice.)
Bilo je v 16. stoletju. Daleč proč od cest svetovne zgodovine je ležala Moskva, še dalje dežela Stroga-novov. V tem stoletju so Evropejci odkrivali svet ter si ga delili med seboj.
Iskali so Kitajsko, namesto nje so našli New Foundland; iskali so zlato in dišave, našli so kabeljau; iskali so Indijo, našli platin in brazilj-sko drevo.
Misel o severovzhodni pomorski cesti, za katero so tvegali svoja življenja Angleži, Holandci, Švedi in Rusi štiri stoletja, je sprožil — Italijan.
aPolo Giovio je bil zgodovinar. Po-pogovoru, ki ga je imel z moskvi-škini poslanikom, je napisal leta 1525: " .. .domnevani, da bi od Dvi-ne proti vzhodu prišli na Kitajsko."
Mislil je na Kitaj Cabot v Londonu, Ivan "Grozni" v Moskvi, toda najbližje so mu bili Stroganovi v Kankonu.
Kozaki
Ivan "Grozni" ni Stroganovim Sibirije samo podaril, celo ukazal jiu» je, naj postavijo trdnjavo ob Tobo-lu. V jedru pa jim je velel vojni pohod, čeprav jim ni dal vojakov; Stroganovi so morali oborožiti svoje ljudi.
Lahko je deliti tuja tla ter razpolagati s tujimi vladarji na karti.
(Nadaljevanje)
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo.
Rojakom sc priporoča
PETER FILIP6IČ
WARNES 2101 esq. Gannendia
U. T. 59 - 2295 La Paternal	Bs. Aires
Oh ta nagajivček!
Komaj sem še našel hišo. Lep čas je-sse minil, odkar sem zadnjič potrkal na ona vrata. Človek ne more vsemu kaj. Saj si lahko mislite, da ni mogoče, če je pa nekaj tisoč slovenskih ognjišč v Buenos Airesu in •okolici. Pri najboljši volji jih ni mogoče obiskati več kot 20 na teden in na leto torej tisoč...
Nisem že več vedel za številko hiše. Zapisane je nimam, ker Duhovnega Življenja nimajo naročenega,
—	ker ni denarja, ne časa...
Marsikaj se je spremenilo med
tem. Mlada žena je postala med tem tudi mati. Zato mi je bilo razumljivo, zakaj ni mogla takoj odpreti. Njen sinko je med tem prišel že do
—	hlačk. Seveda. Saj bo imel že dve leti.
Začudeno me je pogledal fantek. Naravno. Saj me še ni nikoli videl. In kdo ve, če ni to tisti "bav-bav"
s katerim strašijo otroke..... Bav-
bav, vse otroke pobrau....
Fantek je imel silnega posla. Kako ne. Saj v nobenem bogatem muzeju ni za ukega človeka toliko čudovitega in neznanega, kot je bilo za tega bodočega učenjaka v mali skrinjici, kjer je bilo gumbov vseh vrst, zaponk in odrezkov, kreda in svinčniki, igrače in stekleničiee... Saj to je za otroka več kot muzej. Pa je fantek prelagal sedaj sem sedaj tja, pa je skrinjico zopet zvrnil in zopet vanjo nazaj zložil njeno bogastvo...
Toda gorje, če sem se skušal jaz kaj pritakniti tistim zakladom. To Pač, če se mu je zahotelo, da je kaj treščil po tleh. Samo tedaj sem smel pobrati, toda gorje, če sem mu skušal izmakniti kak knof. Takoj je bil alarm. Mali je očividno navajen, da vselej njegova velja.
"Je še tako mal. Saj nič ne razume", tako ga je branila mati in ga poljubila. "Kajne srček moj, da si priden!''
"Na, da ne boš jokcal!" in je stopila k omari, kjer je posoda s sladkorjem. "Na le izberi."
Dobro je zamotiti otroka, kadar ga prime kaka muha, toda prav pa ni, če njegova obvelja, ker tako se nauči trme in hoče vselej užugati.
Fantek si je izbral sladkorček. Mama mu je dala še enega in spravila posodo spet nazaj na svoje mesto.
Otrok pa v jok. Hotel je sladkor-nieo nazaj.
Mama je bila pa drugih misli. Dala mu je podobno posodo, toda prazno, da bi se lahko igral z njo po .mili volji.
"No quiero"... je kričal drob-ljanček in silil s svojo samoglavost-jo. Zastonj mu je mama skušala dopovedati, da je zanj tista prazna posoda, da bi sladkor raztresel, če mu da sladkornico. Fantek je kričal in cepetal z nožicami, tako dolgo, da se je mama malemu nasilniku udala in mu ugodila.
Zmagoslavno se je smehljal fantek, ko je konečno užugal. O sedaj on že ve, kako je treba. Kričati in vpiti. S tem zmaga mamo vselej.
Je vse zastonj. Saj noče biti tiho, dokler mu ne ugodim.
In kako bi mu ne ugodila mama, ki ga ima pa tako rada. Saj je ves njen.
Kaj pa kadar je dorna ata. Ali je tudi z njim tak? sem po zvedo val.
O, tisto pa ne. Kadar je on, pa lepo molči in mu je vse prav.
Ali ima fantek kaj rad ateta?
Pa kako rad ga ima!
In vendar mu on ne pusti njegove trme! Zakaj se pa vi bojite zameriti se mu!
Mene noče tako poslušati kot ateta.
*
To je ena izmed osnovnih napak pri vzgoji. Življenje naših ljudi v izseljenstvu je vse drugače kot doma. Tamkaj je bila pri hiši še tašča ali kaka teta, ki je poznala življenje, ki se je vzgojne modrosti že v življenju naučila; tukaj je pá vse na mladi ženi, ki preje ni niti vteg-nila niti imela prilike, da se kaj izobrazi v vzgojnih zadevah. Dostikrat pa zato tudi nobenega smisla ni imela... Koliko je danes takih deklet in tudi med Slovenkami niso izjema, katerih vsa skrb je le v tem, kako dobiti fanta, kako priti do moža... malo pa, ali prav nič, ne misli na to, da bo morala biti tudi mati, ki bo nujno potrebovala osnovne vzgojne modrosti. Brez te vzgojne predpri-pravše bo njeno družinsko življenje samo trpljenje; njeni otroci bodo pa velika pokora zanjo in za sosede, bodo pocestni razbrzdanci.
Mnogokrat pravijo tukaj, da je
"cesta tega kriva".
To je gotova resnica, da se otrok na ulici ne nauči prida dobrega, toda če je hiša doma prav, če je mati prava vzgojiteljica, potem vsega njenega dela tudi cesta nikoli ne more razdreti.
Prav napačna je tista misel: Saj otrok še nič ne razume. Kadar bo bolj velik, takrat se mu bo pa že lahko kaj dopovedalo in se bo odvadil.
Dosti razume otrok, če razume toliko, da cepeta z nožicami in kriče hoče izsiliti svojo voljo! Če jo izsili ko je še majhen, bo ravno tako in še slabše ko bo odrastel.
Res sem se bal očeta, ki so me včasih "birmali" pa sem jih tudi rad imel. Tudi mati so včasih pustili tistega, ki se je "kujal", ker je hotel iz druge skledice ali z drugo žlico ali drugi kos.
"Boš že prišel prositi, če boš hotel ; in prav takole bo'', tako so modro presodili in niso odnehali in trma je bila zlomljena. Zlomiti jo je bilo treba dvakrat, trikrat ali pa še več, toda nazadnje smo le vsi vedeli 111 razumeli, da so samo oče in mati pri hiši, kateri imajo pravico ukazati, in ki vedo prav ukazati in ki vse ukažejo tako, da je tudi za vsakega pri hiši prav. Razumeli smo, da "nimam samo jaz pravice, ampak, da jo ima tudi brat in sestra; oče in mati imajo pa nas vse radi m zato z vsakim tako narede kot je prav.''
"Ne, boš užugal ne! Tisto pa ne!"
Pa ni bilo treba nič hujšega kot ostro besedo. Dovolj je bilo da so pokazali na "Miklavževo šibo", ki je bila zataknjena pod stropom...
Kdo izmed modernih bo nemara prezirljivo trdil: to so bile stare vzgojne metode.
Da stare vzgojne metode so bile, a preizkušene! In vselej še je moral svet seči prav po tistih metodah nazaj, kadar je poskusil z novimi na kakršenkoli način drugačnimi.
Tako je človeško srce, da je otrok od svoje najnežnejše mladosti nagnjen k samovolji. Eden več drugi manj; in prav zato ima stariše, ki so "starejši" in nekaj več vedo, da pravilno nagibajo otrokovo hotenje in ga smotreno vzgajajo v tem, da mora človek znati, da svojo voljo podredi najprej volji drugih, potem
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 189 v S teboj bi stanovala v najrevnejši kolibici, globoko v gozdu, — poleg tebe bi hotela biti tudi kmetica, ki si mora s trdim delom služiti svoj vsakdanji kruh!
S teboj bi hodila po vaseh kot be-račioa, šla bi iz dežele v deželo, toda kako bi bila srečna, ko bi vedela, da si moj in da boš ležal v mojem Naročju, ko bo napočila noč.
S teboj bi hotela stradati in trpeti pomaganjkanje, delala bi in se jnucila, edina nagrada in sreča pa bi bila zavest, da pripadam tebi!
Potemkin, reci mi samo eno bese-.0 in jaz bom zavrgla vse, kar mam, vse bogastvo in moč, ničesar noceni imeti, ničesar drugega biti,
tvoja žena, tvoja Katarina! , Ce pa hočeš vladati, čehočeš biti °gat in mogočen, pojdi z ménoj v 1 etl'Ograd.
Lim boš postal mogočen, kakor si
bll nekoč !
. državi bom objavila, da je /eksander Potemkin združil v svo-Jlri'oki vso vlado,
se l' 1U0' sov^adar' Pa hočeš, bova poročila, najin zakon pa ne °° tajen, kakor je bil zakon z Gre-8°fJem Orlovim.
Vsemu svetu boto pokazala, da te JUbim, kakor more ljubiti žena svo-
Je8'a moža!
k red dvorom bom klečala pred te-pred svojim narodom ti bom kin'UbÍla rolie> Aleksander Potem-
J_r~7 Dovolj, dovolj! — vzklikne A-C»cler Potemkin. —.Saj to je no-je' ' kar govoriš, — razen tega pa vse zaman. Zaman?
tfc.orej vse je zaman? — krikne cataraña,
111 mamila moja lepota? ltl v.llls« imele moje obljube toliko ei> da bi te ganile?
Če je pa tako, ti ukazujem, kajti jaz sem carica, tvoja gospodarica, ki ti da lahko odsekati glavo, če se ji zljubi, ena sama njena besedica te lahko uniči — in ta žena ti ukazuje, da jo ljubiš!
Katarina je skočila s postelje.
Sedaj je stala ponosno vzravnana pred Aleksandrom Potemkinom, ki je še vedno ležal na svojem ležišču.
Redovniška halja ji je padla z ramen, bleda mesečina pa je razlivala svojo skrivnostno svetlobo po njenem belem vratu, oblih ramen in prsih.
V tem trenutku je bila zopet prava carica.
—	Ljubi me! — vzklikne carica Katarina. Ljubi me, sicer se igraš s svojim lastnim življenjem!
Ali pa morda misliš, — nadaljuje Katarina in njen glas se je tresel od razburjenja in strasti, — da bom mirno gledala, kako ljubiš drugo?
Če te ne bom več mogla objemati in poljubljati, če ne bom več mogla ležati v tvojem naročju, boš ostal do konca svojega življenja v tem samostanu, ker nočem, da bi mislil na-njo!
Ne mislili nanjo, ne sanjari o
nje,i!
Ha, te sanje me spravljajo ob pamet, slišala sem, kako si šepetal njeno ime in hrepenel po njej, — kakor da bi že ležal z njo v isti postelji!
Slišiš-li, nočem — jaz, tvoja carica noče — kadar pa Katarina ruska noče, ne sme njen podanik sanjati takšnih sanj!
—	Mojim sanjani ne moreš ukazovati! — odvrne Aleksander Potemkin. — Tudi tvoja moč ima svoje meje, — mogočpa si v svetu, ni mogočnejše žene od tebe, rtiojiin mislim pa ne moreš ukazovati,-y v carstvu sanj si ničla!
—	Potemkin!
Katarina ?
Sedaj je tudi Potemkin vstal.
Ta dva človeka, ki sta nekoč ljubila drug drugega, sta strmela sedaj
pa tudi svojim lastnim neurejenim željam.
Zato je danes svet tako poln potepuhov in delomržnežev, ker je bi*' la njihova prva vzgoja zgrešena, ker so se vzgajali samoglavi, ki niso nikoli hoteli in znali upoštevati pW trebe in volje in želja drugih, med katerimi so bili.
'' Yo quiero"... takole kriči in cepeta drobljanček.
Tedaj mora mama razumeti, da ljubezen ni v tem, da otroku ugodi. Prava ljubezen je v tem, da otroka s pravo strogostjo ukloni. Nič zato, če bo nekaj časa otrok kričal. Bolje je, da enkrat kriči 10 minut, drugič 5, tretjič pa 2 minuti, potem bo pa mir...
Morda pa niti tega ne bo treba, ker bo zadostovala odločna beseda in oster pogled, pa bo mali nasilnik uklonil svojo 'trgoglavost.
Prava vzgoja zahteva odločen u-por proti samovolji takoj, kadar se pojavi pri otroku znamenje, da hoče s trmo kaj izsiliti.
Moti se mama, če misli, da je otrok ne bo imel rad, če bo z njim stroga, kadar je otrok trmast...-Prav nasprotno bo doživela: zaigrala bo otrokovo ljubezen, če ga bo preveč razvajala in "crtljala".
Janez Hladnik
Naznanilo!
Rojakom sporočam, da sem prevzela RESTAVRACIJO na Chac?jriti, v kateri imam na razpolago vedno sveže pivo, najboljša vina in vedno svežo domačo hrano. Na razpolago je tudi lepo urejeno zimsko KEGLJIŠČE. Za obilen obisk se priporoča
MARIJA SANCIN Jorge Newberry 3372 Buenos Aires
CERKVENI VESTNIK
14. julija maša na Avellanedi za rajnega Adama Gomboc. Molitve na Paternalu.
21. julija maša na Paternalu za č. g. Cirila Zamar. Molitve na Avellanedi.
28. julija maša na Avellanedi za Karolino Budin.
Cirilova nedelja je bil lep praznik. Dopoldne smo se zbrali številno pri sv. Neži, kjer je zapel veliki zbor. Nagovor pa je imel čast. p. Superior Gašpar, ki nam je napravil celo to veselje, da nam je tudi po slovensko par besed povedal. Maša je bila za rajnega Jožeta Kastelica.
Popoldne smo pa imeli veselo razvedrilo. Zbralo se je 150 oseb. Seveda štejemo v to tudi otroke, ki so bili posebno živahni. Prišla sta tudi oba naša rojaka duhovnika dr. Ki-silak iz Ivlavpole in frančiškan p. Gabrijel Arko. Tako smo v veselju najprej zapeli litanije in nato proslavili god naših dveh Cirilov, ki sta voditelja našega petja: Ciril Jekše na Paternalu, na Avellanedi je pa prevzel petje Ciril Kren.
Lahko smo bili veseli. Saj so se ■^ain polne mize tako razposajeno smejale, da smo se po pravici čudili, od kod se je nabralo toliko sladkosti. Bilo je potic, kolače v, kruhkov, štraub..., le kdo bi naštel vse slaščice, katere so pripravile za ta praznik naše dobre gospodinje in mladenke, le kdo bi pretehtal skrb in delo, ki so ga imele gospe, ki so vse priprave vodile: Cotičeva, Ker-ševanova in Paškulinova.
Vsem naj poplača Bog in naša sveta apostola Ciril in Metod.
Janez Hladnik
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES
U. T. 23 - Buen Orden 3389
Aleksander Stoka
STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE
Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires
drug v drugega s pogledi, polnimi krvnega sovraštva.
—	Ne, — vzklikne Katarina, ko je videla, kako je bil človek, radi katerega je prišla v daljni samostan trapistov, nepopisno lep, — nikar ne verjemi tega, kar sem ti prej povedala.
Aleksander, nikdar bi te ne mogla ubiti, — ne, nikdar bi ne mogla spregovoriti besede, ki bi te uničila,
—	saj to bi pomenilo da bi ubila samo sebe!
—	Mar nisi bila na boljši poti, da bi me umorila, — vzklikne Aleksander Potemkin, pri teh besedah pa je Katarino zaničljivo meril, — ko si me poslala v Sibirijo, v ta samostan,
—	ko si me izročila surovim koza-kom na milost in nemilost?
Ali si tudi takrat skrbela za moje življenje?
Ni tvoja zasluga, da sem prišel živ v ta samostan, da sem zdrav prispel na polotok Kola, na najsevernejšo točko Rusije, — ne, če bi jaz ne bil imel tako železne volje, če bi ne bil tako zdrave narave, bi bil brez dvoma propadel na tej težavni poti.
—	Mar so te mučili, prokleti? — vzklikne Katarina. — Ne, ne, — Bog mi je priča, — to ni bila moja želja.
Oh, hotela sem se maščevati, ko sem sklenila, da te bom poslala v pregnanstvo, ta prokleti Subov pa me je zapeljal in nagovoril k temu!
Umoriti ga bom ukazala, — naj ga raztrgajo na kosce. — poslala ga bom na morišče! Vrni se meni, A-leksander Potemkin in videl boš, kako bodo vsi ljudje klecali pred teboj, zahtevaj od mene karkoli hočeš, žrtvovala ti bom toliko tega, kolikor ni še nihče nikdar žrtvoval nobenemu človeku.
Napiši mi imena vseh tistih, ki jih sovražiš in vse bo ubil rabljev meč
—	za tvoje življenje, Potemkin, bom žrtvovala tisoče in tisoče človeških življenj — za tebe sem pri-
pravljena žrtvovati Rusijo, carski prestol in carsko krono.
—	Kaj, mar hočeš radi mene ubijati ljudi? Nedolžne ljudi? Oh, to bi brez dvoma ne bila pot po kateri bi si osvojila moje srce.
•— Mar ni poti, Aleksander, — zaihti Katarina, — mar ne smem u-pati, da bi te zopet pridobila zase?
Oh, Potemkin, poglej moje solze, kako te prosim s sklenjenima rokama !
Še nikdar se nisem ponižala pred nobenim smrtnikom, nikdar še nisem klečala pred nobenim človekom, toda pred teboj bom klečala na tleh, Aleksander.
Poglej, — pred teboj klečim v prahu, — tukaj leži pred tvojimi nogami vladarica ruskega earstva, tiran ruske države, tukaj leži v prahu krona svete Rusije.
Zamolkel padec, — Katarina je padla pred ljubljenim možem na kolena.
Potemkin pa se obrne.
—	Vstani, — reče nekdanji caričin miljenec, — vstani, — to je nedostojno, — ne, — ne, človek mora klečati samo pred Bogom, ne pa pred ljudmi!
Nepozabi, da si carica in da te milijoni spoštujejo kot svojo vladarico in sveto carico.
—	Pred teboj bom klečala, — nadaljuje carica Katarina in razširi roke, — pred teboj bom klečala in se se plazila po blatu, dokler ne bom prispela na svoj cilj.
Potemkin, Aleksander, pokaži mi pot, ki jo moram ubrati, da bi si zopet pridobila tvojo ljubezen!
Čeprav bi bila ta pot posuta s trnjem, čeprav bi si okrvavela noge pri vsakem koraku, — bi šla z veseljem po njej in bi ne čutila nobej tiih bolečin!
Če te že moje solze ne morejo gar (liti, čete ne boli moja nesreča in a lie spominjaš več na najino nekdíW njo srečo, — se me vsaj usmili, imcj| usmiljenja z nesrečnico, — čeprav
je carica, — ki brez tebe ne more več živeti!
Vem, da si dober, Aleksander, vem, da vedno pomagaš vsakomur, ki trpi, pomagaj tudi meni, moj edini ljubljeni!
—	Vrni se v Petrograd, — odvrne Aleksander Potemkin, — tam boš kmalu name pozabila, pozabila boš na revnega trapista in srečno živela tudi brez njega!
—	Saj sem prišla vendar iz Petro-grada, ker te nikakor nisem mogla pozabiti, — vzklikne carica.
Verjemi mi, ni mi bilo lahko, zapustiti vlado in vse svoje dolžnosti za cela dva meseca.
Rusija me potrebuje, — država krvavi iz marsikatere rane, ki so jo povzročili moji uradniki, — jaz pa moram —-moram ozdraviti te rane !	.
Oh, Aleksander, pomagaj mi pri
tem!
Dajva svetu lep primer, kako čutita človeka, ki se ljubita, za ves svet, da ljubita svoj narod in svojo zemljo.
Sedaj vidim, da nisem tako vladala, kakor bi bila morala.
Moji največji uspehi so bili tri-umfi meča!
Odslej pa naj meč počiva v nožnici, solnce miru mora obsevati lepo domovino Rusijo!
Kmet naj zopet mirno orje svoja polja, meščan naj v miru opravlja službo, kmet in plemič naj si stisneta roke, midva pa bova sedela na prestolu in bova s smehljajem na ustnicah uživala srečo, ki sva jo sama ustvarila.
Vojne so doslej uničevale mojo državo.
Priznam ti, dragi Potemkin, da te vojne premnogokrat niso bile neobhodno potrebne.
Zakaj smo se vojskovali?
Vedno i^t vedno je nastopila gni| ča ljudi,' ki se je za kakšen kraj posebno zanimala. Hoteli so dobiti v svoje roke kraj, ki se je odlikoval
og
SLOVENSKI LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Ran Bosilen:
SREČA IN RAZUM
Bogataš je našel Raztrganea. Pripeljal ga je v lepo hišo pred cesarskim dvorom:
Mladenič je bil lep, ko pa so ga oblekli v dragocena oblačila, je postal še lepši. Kdorkoli je šel mimo, vsakdo se je ustavil in ga gledal.
Iz dvora ga je videla tudi cesarska hči. Ugajal ji je. Hotela se je poročiai z njim. Nenehoma je mislila nanj. Nazadnje je oče privolil in cesarjeva hči se je poročila z lepim mladeničem.
Toda cesarjev zet ni izpregovoril niti besedice s svojo ženo. Ves dan je sedel v kotu sobane in ni dvignil pogleda do cesarjeve hčere. Nekega dne pa je vstal, jo trikrat udaril po licu in spet sedel.
Cesarjeva hči je jokaje zbežala k očetu in mu rekla:
"Očka, spodi tegale norca, ali pa se bom pogubila! Ni dovolj, da ves dan molči, zdaj je še roko dvignil name! Trikrat me je udaril po licu!"
Cesar se je razjeli. Zapovedal je mladeniču odsekati glavo.
Krvnik ga je odpeljal iz sobane in dvignil roko, da bi ga pogubil. V tistem hipu pa se je vrnil mlade-ničev razum in rekel sreči:
"Kako je, posestrima?"
"Slabo! Glej, zdajle bo mladenič izgubil življenje!"
"Ne bo ga izgubil, ne! Ne boj se!" je rekel razum. — "Hotel sem ti le pokazati, kako daleč lahko prideš brez mene. Zdaj sem spet tu in vse se bo uredilo!"
Mladenič je zaustavil krvnikovo roko in izpregovoril:
"Še dve besedici hočem povedati cesarju!"
Krvnik je sporočil to cesarju in cesar je poklical mladeniča k sebi. Pri njem je bila tudi cesarjeva hči.
"No, mladenič, kaj si vendar le izpregovoril?" je vprašal cesar.
"Izpregovoril sem, častiti cesar" je odvrnil mladenič. — "Preden umrem, bi ti rad povedal, čemu sem tako dolgo molčal in čemu sem udaril tvojo hčer."
Mladinski kotiček
"Govori!"
"Molčal in pobešal sem glavo zato, ker sem hotel izkazati čast cesarjevemu rodu. Prvič sem udaril tvojo hčer, ker ni razumela, zakaj sem molčal, drugič in tretjič pa sem jo udaril zaradi tega, ker ni marala ubogati očeta in se je omožila s človekom, ki ni zanjo."
"Si zame, si!" je zaklicala cesar-jeva hči in se mu vrgla okrog vratu. "Očka, odpusti mu!"
Cesar se je zasmejal in odpustil mladeniču.
Mladenič pa je postal tako moder, da mu je zapustil cesar ob svoji smrti celo svoje cesarstvo.
In mladi car in carica sta srečno zavladala.
(Iz bolgarščine prevedel K. Špur, — St. Atanasov).
Na Vidov dan
Oj Kosovo polje, ravnina razpeta \a\or božanstva nes\ončnega dlan. Oj, Kosovo, v tebi bila prizadeta dedom je našim najhujša vseh ran.
Oblast jim bila je tu ne\daj odvzeta moči posvetni udar bil zadan, a tamkaj bila je spet nada spočeta da nam po mra\u zašije nov dan.
Kaj narodna volja storila je sveta? Čudež, da čudež, o j čudež neznan: v poraza dan, četa da vriska nešteta Vidovo, glejte, je prazni\ svečan.
Zdaj Kosovo, Vidovo, s\upnost usode, trojstvo to sveto živi naj vse\dar! Trojica v edinosti združena bode, ni\dar ne zmajaj nben je vihar!
I
Mi — Ne —dijakinja:
O MALI SONJI
Hladno jutro...
Predmestna ulica je bila še vsa v senci, le strehe njenih hiš so se bleščale. Kmalu se je pa razlila naokoli svetloba — rumena in žareča. Razlivala se je navzdol v širokih plasteh — glej — vzplamtela so okna.
Od daleč se je culo zamolklo bu-čanje strojev iz tovarne, nagli udarci ob zvenečo kovino, monotoni klici delavcev in zidarjev — to je bilo življenje predmestne ulice.
Na levi je stala visoka, siva hiša. Ob njej prašno dvorišče, polno skladovnic drv in desk. Včasih so prišli na dvorišče težki, visoko naloženi vozovi; počasi, mirno so prihajali in ravno tako tudi odhajali. Drugače je pa bilo na dvorišču mirno in tiho.
Gori v podstrešju sive hiše je stanoval s svojo ženo in hčerko Sonjo delavec iz tovarne. Zaslužil je dobro, da bi lahko vsi trije lepo živeli — a, kaj, ko je bil pijanec.
Kadar se je napil in je bil ob ves denar, ki ga je zaslužil med tednom, si je dejal: "Ne smem več tako dalje!" Ko pa je prišel spet drugi teden in je dobil denar, je šel iz tovarne proti domu mimo prve, druge, tretje gostilne... Toda do doma je bilo mnogo gostiln in delavca je vselej premagala skušnjava. Napil se je in prišel domov pijan.
In doma? Doma je pretepal ženo in ubogo malo Sonjo.
Zato je bila Sonja vedno žalostna. Ves dan je molče slonela ob oknu, s katerfega je videla nad streho ozko progo neba. Le včasih je posijalo sonce', a je takoj izginilo, zakaj ta kraj je bil neprijazen. Tudi Sonja je to vedela...
In potem je bilo še nekaj. Sonja je bila skoraj vedno lačna, ker oče ni prinesel domov skoraj nič denar-
ja.
Zato je Sonja vedno bolj hirala, njena drobna ličeca so bila vedno bolj upadla in vedno bolj bleda. Ravno tako je bilo z materjo, tudi ona je vedno bolj slabela.
A oče? On je pa vedno bolj pil, prihajal je pogosteje domov pijan in še česteje je pretepal ženo in malo Sonjo.
Življenje je teklo dalje...
Na ulici se ni nič spremenilo. Še se je čulo od daleč bučanje strojev iz tovarne, udarce ob zvenečo kovino in monotone klice delavcev.
Na dvorišču pod oknom male Sonje so še vedno prihajali in odhajali počasi vozovi. Le danes je prišel med njimi še neki drugi voz. Kakšen voz...
Prišel je črn, mrtvaški voz...
Kdo je vendar umrl? — Umrla je mala Sonja...
Ležala je v podstrešni sobici na borili postelji. Okno je bilo odprto in skozi je prisijalo sonce — sonce, ki ga je Sonja tako ljubila. Zadnjič ji je obsijalo drobna ličeca, kot bi se hotelo posloviti od nje.
Sonjin obrazek je bil še bledejši, i oči so bile le napol zaprte in ustnice so se rahlo smehljale...
Sonja, kaj si našla novo življenje, novo pot?
Popoldne so položili njeno malo krsto v mrtvaški voz in v imenu vseh sorodnikov in znancev je šla za pogrebom le njena — mati.
Oče — on je pa sedel v sobi pijan za mizo in jokal. Kajti danes se je napil od žalosti.
Škrl Janko, dijak:
IZSELJENCI
Srečal sem množico ljudi, kateri se je videlo na obrazih, da mnogo trpi.
Slutil sem, kam se je napotila! Domovino bo najbrže zapustila. Med njimi sem gledal dekleta, može,, hodil sem dalje med njimi in videl starce, otroke, žene!
Vprašal sem fanta:
"Üemu ste se zbrali?"
"Doma ne vzdržimo več,
izseljenci smo postali.
Potovali bomo v Ameriko,
tja v dežele neznane,
tja mnogo ljudi naših je šlo,
delat, potit se na širne poljane.
V tujini se bomo trudili
a Bog ve, če se bomo vrnili?"
Pri teh besedah sem vzdrhtel.
Res je! Majhna je domovina,
a v meni ne bo izgubila svojega sina-
Božič Jože, dijak:
SLUTNJA
Po tratah in livadah sence se pode, po nebu trudno oblaki se love.
Zaspano gleda luna, skriva svoj obraz; veter se lovi v drevesa in ječi na glas.
V tej tihi noči nekdo sam po polju gre, kdo je to, ki v nepokoju lajša žalostno srce?
Pride bliže, vidim mu v obraz; kdo je to, se vprašam na ves glas?
Oh, saj to je slutnja, ki tako se ji mudi, že je mimo, nemo v dalj hiti.
Luna gleda turudno, veter tiho veje, oblaki kakor preje se pode.
po bogastvu rudnin, premoga ali drugih predmetih, med narodom so znali razpihati sovraštvo proti državi, kateri je pripadal dotični kraj, — delali so tako dolgo, dokler ni naposled izbruhnila vojna.
Narod pa je rad in z navdušenjem odhajal na bojišče, pogum so mu razplamtele stare fraze o domovini in sličnih svetinjah, ko pa je vojna končala, je izgubil narod na bojišču svoje najboljše sinove, brate in očete in ni imel ničesar od tega, le tista gruča ljudi je izkoriščala osvojeno zemljo!
Narod je trpel, žrtvoval kri svojih najboljših ljudi, vse to pa samo v korist nekaterih poedincev.
Vse to sem uvidela, dragi Aleksander, sedaj pa sem sklenila, da bom s tvojo pomočjo napravila enkrat za vselej konec tem nepravičnim razmeram.
Potemkina so njene besede ganile.
—	To, kar si mi povedala, — je dejal Aleksander Potemkin, — je tako lepo, — ne govori več žena, kajti čutim, kako postajam slab.
Oh, to bi bila cena, za katero bi se prodal.
Če bi mogel osrečiti sveto domovino Rusijo, če bi ji mogel dati mir in blagostanje ?
Oh, Katarina, kdo ti je zašepetal te besede v uho?
Tega nisi govorila ti, to ti je zašepetal v uho hudobni duh, kajti zadela si me v mojo dušo.
—	Ne, ni mi vrag zašepetal teh besed, — odvrne Katarina, — temveč moj dobri angelj!
Vidim, da si ganjen, Potemkin, — usliši me, Aleksander, daj, da se bo tvoja želja izpolnila!
Vrni se z menoj v Petrograd, — odpotujva še nocoj iz tega samostana!
Na oni strani gore stoji moja kočija. Hitri konji naju bodo odpeljali v Petrograd, tistega dne pa, ko bo Aleksander Potemkin stopil v rusko
prestolnico, te bodo ljudje navdušeno in srečno sprejeli, pozdravljali te bodo kot zmagovalca, — ta dan bodo Rusi vedno proslavljali kot narodni praznik.
Imenovala ga bom Potemkinov dan, — ruski narod sebo vedno spominjal svojega dobrotnika — tu dan bo dokazoval še poznim rodovom, da sta bila Aleksander Potemkin in Katarina neločljivo združena!
Neločljivo združena!
Te besede so zadele Aleksandra Potemkina kakor strela iz jasnega neba.	,• I
—	Elizabeta Voroncov — Aleksander Potemkin — neločljivo združena.
Aleksander Potemkin se je spomnil na te besede, ki so pomenile zanj vso srečo njegove mladosti, sedaj pa so ga opozarjale nase, kakor da bi se dvigale iz grobov.
—	Ne morem — ne morem!
Zame ni več prostora pri tebi Katarina? — vzklikne Potemkin trpko.
Smiliš se mi, Katarina, vem, kaj pomeni trpljenje neutešene ljubezni, toda kljub temu — ne, ne, prisegel sem, — da ne bom nikdar več objel morilke svoje Elizabete.
Katarina, med nama stoji mrtva deklica!
Umorjena dviga svojo glavo, voda kaplja od njenih las, gleda me s svojimi osteklenelimi očmi!
Oživi mojo Elizabeto, potem, da, potem bom zopet tvoj!
Katarina povesi glavo.
Bila je podobna človeku, ki pričakuje zadnji udarec.
—	Da bi oživela tvojo Elizabeto? —• zamrmra carica Katarina. — Da l)i ji zopet vdahnila dušo? Oh, ko bi bilo to v mojih močeh, Bog mi je priča, da bi to storila brez vsakega pomisleka, lahko mi verjameš, Aleksander Potemkin!
Priznala ti bom, — vzklikne Katarina kleče, — priznala ti bom —
poslušaj mojo izpoved:
Kesam se, da sem jo umorila.
Od iste noči nemorem več spati, od takrat ne morem več najti miru in pokoja, neprenehoma me zasleduje podoba nesrečnice, ki sem jo vrgla v vodno celico Petro-pavlov-ske trdnjave.
Vedno se mi zdi, da slišim strašno šumenje Neve in njen strašni smrtni krik.
—	A sedaj zopet!
—	Ali si slišal, Potemkin?
Zdelo se mi je, kakor da bi bila
sedaj zopet slišala Elizabetin glas.
—	Ne, bil je samo veter, ki je zaropotal z okni, — odvrne Aleksander Potemkin.
—	Vem, — vem tudi to, da bom znorela, — ti Aleksander pa si edini, ki me more obvarovati pred tem duhom !
Toda ti me boš neusmlijeno sunil v propast, tebi je vseeno, če Kata rina živi ali ne.
Tvoj pogoj je neizpolnjiv, — Elizabete nemorem oživeti, — radi tega mi neboš poklonil svoje ljubez-
Carica Katarina nenadoma umolkne in si zakrije obraz z rokama.
Čudna misel ji je šinila v glavo.
Spomnila se je zvijače.
Katarini ni bilo nobeno sredstvo prenizkotno, samo da bi si zopet osvojila Aleksandra Potemkina.
Storila bo, da bo videl Elizabeto živo!
Ha, mar ni v vsej Rusiji nobeno deklice, ki bi bila mrtvi Elizabeti Voroncov tako podobna, da bi se tudi sam Aleksander Potemkin prevaral?
Mar ni bila carica 1
Reči ji je bilo treba samo eno besedo in tisoči in tisoči nog se bodo premaknili, tisoči in tisoči bodo odhiteli, da bi izvršili njeno povelje.
Kako bi bilo, če bi Elizabetino sliko rasposlala vsem ruskim oblastem, vsem policijskim uradom?
Če bi vsak policijski ravnatelj j
vsakem mestu, v vsaki vasi dobil njeno sliko in povelje, da išče deklico, ki ji je podobna?
Ali bi res bilo nemogoče, da bi našla v tej mogočni in veliki ruski državi novo Elizabeto Voroncov?
Ta misel je bila morda norost, toda Katarina se je oprijela — kakor človek, ki se potaplja — zadnje sla-mice.
Da, to je bila edina pot, ki bi jo morda pripeljala k zmagi.
Treba ji je bilo samo Potemkina prisiliti k prisegi ter mu tako onemogočiti, da bi prelomil dano besedo.
Katarina je počasi vstala.
Sedaj je stala pred velikim črnim križem, katerega je obsevala bleda mesečina.
Stopila je k Potemkinu in mu položila roko na ramena.
Gledala ga je s široko odprtimi očmi, v katerih je žarel strašen plamen blaznosti.
—	Poslušaj me, Aleksander, — reče carica Katarina.
Pravkar si dejal, da boš zopet moj, če se mi bo posrečilo oživeti Elizabeto Voroncov.
Morda se ti zdi, da bi bilo to zahtevo nemogoče izvršiti.
Morda pa, — o njeni smrti namreč dvomijo, — temnice se lahko odpro, udi grobovi se lahko odpro!
Aleksander Potemkin, prisezi mi, da boš moj, ako ti dokažem, da Elizabeta Voroncov še živi!
—	Elizabeta živi? — krikne Potemkin.
Sedaj mu je bilo, kakor da bi um bila padla mrena z njegovih oči, sedaj je spregledal.
—	lía, sedaj mi je jasno, da Elizabeta Voroncov ni mrtva, — ne, Elizabeta živi, to so mi javili samo zato, da bi jo pozabil, da bi mislil, da jo ne bom nikdar več videl.
Da, tako je — tako mora biti!
Oh, kje je bila moja pamet, — kje je bil moj razum?
Zak aj nisem takoj spregledal tega peklenskega načrta?
Elizabeta živi, — Elizabeta mora živeti, — neko čuvstvo mi pravi, da je nisem za vedno kgubil.
Vedno sem čutil, da jo bom zopet videl, sedaj pa — sedaj je ta moja slutnja naposled potrjena. Sedaj vem, da je res!
—	Kaj ti pomaga to spoznanje? — vpraša Katarina in nagrbanči čelo. — Če je Elizabeta Voroncov zares živa in je zaprta v kakšni ječi, kako jo boš našel?
V Rusiji so ječe, za katere ljudje sploh ne vedo.
Jaz imam mnogo ječ, katere so znane samo meni in le nekaterim mojim uradnikom.
Ali uvidiš, Aleksander Potemkin, da je Elizabeta Voroncov zate v vsakem slučaju izgubljena?
Najti moraš torej sredstvo, da bos osvobodil Elizabeto iz ječe in glej, jaz ti nudim to sredstvo!
Izbiraj torej, Aleksander!
Ali hočeš, da ostane Elizabeta zate vedno mrtva, — nadaljuje carica Katarina, — ali pa želiš, da se osvobodi strašne temnice in se je odre-češ ter se vrneš v moje naročje?
Če jo zares ljubiš, boš srečen, da ji boš lahko pomagal a ji ne bo treba več prenašati strašnega trpljenj» v ječi in boš rajši privolil v to, da ne bo več tvoja!
—	Toda še enkrat, samo še enkrat jo hočem videti — vzklikne Potemkin, — ker sicer bi ti ne mogel verjeti!	'
Ne verjamem niti službenim listinam, katere bi mi mogla predložiti, čeprav bi bile opremljene s podpis» raznih zdravnikov in tvojih visokih uradnikov.
—	Videl jo boš, — odvrne caric» Katarina, — toda ne boš smel njo govoriti! Zapomni si to, Aleksander Potemkin!
(Dalje prihodnjič)