GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Uhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca. — Uredništvo . in upravništvo v Trstu (15), Via Udine 35, III.— Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Žepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 24.—
Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Št. 29
V Trstu, dne 10. oktobra 1923.
Leto IV.
Reforme
S pričetkom šolskega leta 1923/4 smo doživeli predckus Gentilejeve reforme osnovne šole: odslovljenje vsega provizoričnega učiteljstva nad 200 učnih moči, in uvedbo italijanskega učnega jezika v I. razred oz. 1. šolsko leto vseh osnovnih šol. Ker ni bil namreč šolski zakon pravočasno gotov, je kraljevi proveditorat skušal olajšati uvedbo zakona z navedenimi naredbami.
Izkazalo pa se je še prehitro, da ima to olajšanje več napak; prvič, ni ustavno, drugič, sploh ni olajšanje. Vsak zakon velja namreč do preklica ter do uvedbe drugega. Kar je vmes, ni zakon in ne velja za nikogar. Odslovljenje ene tretjine učiteljstva vseh slovanskih šol Julijske Krajine je pomenilo ustavitev pouka za šolodolžne otroke vsaj dveh šolskih let, torej skrčenje šolske obveznosti (na deželi) z dejanskih 6 let vsakdanjega pouka na 4 leta.
- To -ni 'bil -namen niti na učnega ministra samega, ki hoče 5letno obveznost na osnovnih šolah, še manj pa namen generalnega ravnatelja ljudskošolskega pouka, gospoda Lombarda-Radiceja, ki nam je izjavil, da se šolska obveznost pri nas ne bo rušila.
Najlepše je seveda, da se učiteljstvo odslovi tedaj, ko se ima pouk pričeti. Na večrazrednih šolah so se razredi dali skrčiti, da se je vsaj za silo pričelo poučevati. Na enorazrednici, kjer je nastavljena običajna provizorična učna moč, je odredba kar čez noč odpravila vso osemletno šolsko obveznost, kajti na mesta odslovljenih niso skoro nikjer imenovali drugega učitelja. Višek tehnične priprave je seveda uvedba italijanskega učnega jezika v 1. šolsko leto, brez pravočasnega imenovanja usposobljenega učitelja in povrh še na enorazrednih šolah. Slovanski učitelji nimajo še vsi potrebnega izpita, ker jim je bil dan rok, da ga polože v prihodnjem letu, italijanski kolegi pa večinoma niso usposobljeni iz slovenščine. Če se je kje imenoval vkljub temu italijanski tovariš na
Znaki zdravja
(Vtisi s turneje.)
Vedno in vedno mi stopa pred oqi naša turneja ali bolje, zborovi pevci(ke), in čim več razmišljujem o tej križevi poti, tem boljše volje sem: bridke preskušnje, a polne pestrih slik, in ki niso uklonile moči volje idealnih delavcev,
enorazrednico, nastane vprašanje, kako naj poučuje v 1. šols. letu. Navadno imajo enoraz-rednice poldnevni pouk, torej v nižji skupini prva 3 šols. leta, ki se poučujejo v dveh oddelkih, posredno in neposredno. Kako uvesti v takem slučaju italijanski učni jezik v 1. šolsko leto? Problem, ki ga sam oče Pestalozzi ne bi razvozljal. Šlo bi le, če posebni učitelj poučuje otroke prvega šolskega leta. A za to je spet potreben poseben prostor. Kam . ponj na enorazrednici? In končno: v prvem šols. letu je morda 5 učencev in učenk — vseh skupaj! Krasno gospodarstvo, če imajo poseben razred in posebnega učitelja! Tako torej izgleda olajšanje za uvedbo Gentilejeve reforme.
Kakor hitro se je izkazalo, da je pouk na enorazrednici z ital. jezikom le v prvem šols. letu nesmiseln, so ponekod brevi manu uvedli italij. učni jezik kar v vseh treh nižjih šolskih letih:	dosledno po logiki pripravljanja poti
zakonu. Tako so padali tisti, ki so se vrgli preko obstoječe zakonodaje, iz napake v napako. Umetna zgradba obsežnega šolskega zakona se je z razmajanjem na eni strani začela rušiti na vsej črti, zakaj korak v anarhijo ni težak, če se kdo odgovornosti ne zaveda. Olajšanje za uvedbo Gentilejeve preuredbe je imelo slabe, silno kratkovidne svetovalce, ki jim ni odrekati najboljše volje, ki pa niso imeli posebne sreče s predreformo.
Večfna odslovljenega provizoričnega učiteljstva se spet namešča, ker bi sicer padli nazaj na nivo prvega povojnega leta. Vendar so se o priliki nereda z odslovitvami in zopetnimi nastavitvami povzročile velike krivice, posebno starejšemu učiteljstvu. Upamo, da bodo šolske oblasti to kmalu popravile.
Proti nepedagoški — da o drugem molčimo — uvedbi italijanskega učnega jezika v 1. šolsko leto osnovnih šol pa odgovarja vsa javnost, primerno premišljenosti nezakonitih odredb in dalekosežnosti njih posledic za vse kulturno in gospodarsko življenje tepenega ljudstva.
-*♦
temveč jih podžgale v plodovitih stremljenjih tako, da se nehote vsiljuje primerjava teh mladih junakov in junakinj z zlobnimi naklepi, v okviru katerih nam ni dovoljeno pošteno življenje. Vsiljuje se primerjava samoniklega življenja z nasilno smrtjo — in vrne se dobra volja. —
Prva pot navadno utrudi potnika, vsaka najmanjša ovira ga potlači, da se čuti manjši in
šibkejši kot je v resnici. A naša prva pot? Odkod smo zajemali pogum?
Vse epizodice so zastrte s krepkim vtisom dobro orientiranih, preizkušenih in trdnih osebnosti s polno zavestjo čistega hotenja in krepke volje, ki — računajoč z razmerami — prematrajo vse s pravega vidika in nosijo neomajno zaupanje v same sebe in vero v življenje.
Odkod ta pogum in razpoloženje naših «Ku-' bancev» in «Kubank».
Ne moremo zabiti trenutka, ko je bilo treba demokratskim potom odločati za «naprej» ali «nazaj». Ko se je glasilo odločno povelje za vztrajnost, ko smo slišali prepričevalne besede na račun par izjem ali bolje opravičenih protivnikov, dovtipe v bok oviram, nas je spreletelo kot živa iskra nove moči, spoznali in doumeli smo zdravje naših čvrstih tovarišev in tovarišic, ki poznajo ravno pot, ki nam jo je hoditi, če tudi je polna ostrega trnja, ki bode v naše meso. «Saj vendar nismo prišli nabirat dehtečih rož in zlatih cekinov, temveč prišli smo po izkušnje, da se izklešemo in preizkušamo naše moči.»
Besede mladega tovariša so zvenele po sobici kot bi jih bil klesal v steno. Naša pot je silila navzgor in smo šli po strmem s trdimi koraki, da je naša pesem v Bolonji odmevala toliko krepkeje in z večjim zanosom. Pokazala je v v najstrožji preskuševalnici, da živimo tudi mi in ne duševno tako majhni kot nas smatrajo, in da je v nas veliko več zdravja kot v onih, ki nam sekajo pot v civilizacijo.
Ker imamo čisto vest in mirno srce, ker vemo,
EMIL ADAMIČ:
Učiteljski pevski zbor v Jul. Krajini
Pevski zbor udruženja slov. učiteljev obstoji v Julijski Benečiji že del j časa. Pod umetniškim in do skrajnosti požrtvovalnim vodstvom g. Srečka Kumarja, učenca Pembaurja v Lipskem in izbornega pianista, se je združilo okoli 60 pevk in pevccv-uči-tcljev v prekrasen mešan zbor, ki je z vztrajnimi vajami in krepko energijo dosegel tako umetniško kvaliteto, da se sme brez strahu in s ponosom postaviti ob stran marsikateremu svetovno znanemu pevskemu zboru. Programi, ki jih poje ta pevski zbor, nadkriljujejo po svoji izbranosti in glasbeni naprednosti programe vseh naših slovenskih zborov. Zborovodja g. Srečko Kumar je dokazal v izberi 50 skladb veščo in smelo roko, upoštevajoč po eni strani temeljito glasbeno izobrazbo svojih pevcev in njih redko kje tako dobri glasovni materija!, po drugi strani edinole umet. stran zasnovanih svojih koncertov. Vse, karkoli spominja na prožiti «Iicdcr-tafelstil»>', je brez pardona vrgel na cesto. Zdi se, kakor da za ta pevski zbor ne eksistira nobenih tehničnih težav. Glasovni materijal teh pevcev je vzoren. Med basisti je lepo število oktavistov, ki done kot orgije, redko kje najdeš v mešanih zborih takih tenoristov, kakor so tu. Alt je sočen in v vseh legah enoten, sopranu pa manjka morda par izpopolnilnih glasov in pri posamnih pevkah nekoliko samozata-
da so z nami vsi oni, ki vedo ceniti naše čiste namene, vsi oni, ki jim je v resnici za pobratenje duhov ih mirno sožitje in smo moralno zadoščeni, imamo voljo delati dalje, čutimo dolžnost, ki nam naravnost narekuje nadaljevanje in vemo, da bi zgrešili, ako bi se naenkrat oddaljili od vzvišenih namenov. — To tem bolj, ker smo učitelji in bi zgrešili nad mladimi, ki jih je volja delati.
Ponovno lahko trdimo, da je v nas več moči kot si sami predstavljamo: podobni smo v prah zrahljani njivi za semena višjih idealnih resnic.
Ali je kdo med nami, ki morda zasleduje le materialne ali kake druge «višje» namene? Če bi bil kdo, naj se v božjem imenu odstrani, da se zbor očisti «malih» in tako spopolni, da pojde pomlajen skozi nove preskušnje v veliki dan, ki pristoja veliki pesmi, vstali iz zdravja in razširjajoči se po zdravih pevcih, da seže v srca onih, ki niso še okuženi po strupenih troseh sedanje dobe bolne čutnosti in najnižjega ekstremnega epikurejstva. Naša pesem stremi — vzporedno s prirodnim zakonom — za drugim ekstremom, polnim življenja in zdravih čutnosti.
Za to in za nič druzega je naša pesem, zato pa je globoko umevanje pevcev vredno globokega spoštovanja.
Kdor nas bo pravilno ocenil, nam ne bo delal ovire in nam presekaval poti, temveč lajšal nam bo bremena in nas podpiral kot umestno in potrebno zgradbo in kot sintezo najčistejših občutkov čistih duš.
Mi bomo nadaljevali započeto kulturno delo, bogatejši za izkušnjo prve turneje, te žive priče zdravja v mladem zboru.
jevanja. Zbor dosega zbog temperamentnega vodstva take dinamične efekte, da sem sc moral čuditi. Ti fortissimi n. pr. so tako silni, da bi jih pripisoval slo-glavemu pevskemu zboru, nasprotno pa se odlikujejo pianissimi po izredni svoji nežnosti, naraščanje in padanje glasov spominja na rutiniran orkester, melodične črte so nepretrgane, vokaliziranje, izvzemši nekatere «c», kar najlepše. Seveda bi bilo vse to nemogoče, da nima zbor v dirigentu tako umetniško čuteče cdinice. G. Kumar je z vso dušo, a tudi z vsako svojo mišico in žilico pri delu. Njegovo dirigiranje je vročekrvno. Roke groze, prosijo, molijo, pojo. Vsak gib njegovega telesa sc predvaja pevcem in se izraža v njihovem predavanju. Morda pa ima to skrajno naporno dirigiranje tudi svojo senčno stran, ker naravna oslabelost dirigenta po daljšem izvajanju preide tudi na zbor. Kakor hitro postanejo zbo-rovodjevi gibi medlejši, tudi zbor pade v svoji sili. Tega pa se seveda pri Kumarju še dolgo ni bati, ker je krepak, zdrav, energičen in silne volje.
Pevski zbor je absolviral po Julijski Benečiji tekom svojega obstoja že lepo serijo krasno uspelih koncertov in ni čuda, če je, zavedajoč se svoje umetniške višine in hoteč pokazati slovensko glasbeno kulturo svojim italijanskim sodržavljanom, sklenil v dveh obrokih prirediti po vseh večjih italijanskih mestih koncerte. Pri tem sklepu ga je vodil edini plemeniti namen, seznaniti italijansko inteligenco s slovensko umetno in narodno pesmijo ter jo s tem poučiti, da zavojevani in pridobljeni novi slov. državljani niso nekulturna masa, temveč uvaževanja
in spoštovanja‘vredni člani svoje domovine. Lojalni in pošteni, niso imeli absolutno niti najmanjšega namena ošabno izzivati, ker se dobro zavedajo, da je le v iskrenem medsebojnem spoznavanju mogoč miren razvoj njihovega življenja. Istotako so mislili in mislijo še mnogi italijanski inteligenti, v našem slučaju predvsem gospodje, ki so nesebično in z veliko vnemo pevskemu zboru pripravljali pot in odstranjevali vsa mogoča nasprotstva in težave. Naj omenim n. pr. le g. Marija Nordija, znanega italijanskega publicista in tudi veščega glasbenika, ki me je nekaj-tednov pred turnejo posetil v Ljubljani, želeč za italijanski tisk informacij o slov. glasbi, dalje g. kapitana Antona Craizerja pripadajočega sedanji italijanski vladni stranki, ki je z redko vnemo in skrajno nesebičnostjo prevzel posel impresarija ter g. Ari-berta Smareglia, sina slovečega skladatelja Ant. Smareglia, ki ie oskrboval vzpodbujajoče članke za italijanske liste ter z g. Craizerjem posredoval pri najemu dvoran itd. Italijanski listi so pred koncerti prinašali z veliko poštenostjo lepo pisane informativne članke ter po koncertih najlaskavejše ocene.
EPILOG.
Učiteljstvo je naprahijosavojo pevsko turnejo bolestno preizkušnjo. -Eeipij velikih težavah je doseglo, da je moglo nastopiti v, dven mestih. V Trstu so mu
pa odsvetovali, tudi uradno, in v Vidmu celo prepovedali. Ne vemo, če je to — delo za medsebojno spoznavanje, zbližanje in pobratenje. Dejstvo ostane, kričeče dejstvo, da zbor, sestavljen iz državljanov Italije, poleg tega še popolnoma odvisnih, ker v državni siužbi, ni mogel nastopiti v krajih, kjer nastopajo trgovci mesta Dunaja, onega mesta, ki je toliko krivic, toliko gorja prizadelo italijanskemu narodu, ki ga je stoletja tlačilo in mučilo ter zahtevalo od njega najstrašnejših žrtev v zadnji osvobodilni vojni. To dejstvo, menimo, ne potrebuje nikakega komentarja.
»Poleg tega je pa še resnica, da se zbor dunajskih trgovcev, dasi šteje 140 grl, ne more niti od daleč primerjati z Zvezinim zborom po svoji artistični vrednosti. Izvzemši Schuberta, Schuhmanna in dva solospeva iz italijanske klasične glasbe, je bil spored «koncerta» dunajskih trgovcev tak, da ga je tržaška kritika raztrgala, brez velike obzirnosti, med tem ko je priznala popoln uspeh mašega binkoštnega nastopa pri Sv. Jakobu.
Zakaj torej ovire pevskemu zboru učiteljstva, iz-išlemu iz malega eden in pol milijonskega naroda, ki ni nikdar storil žalega italijanskeemu ljudstvu?
Zato ker nima plemenska mržnja nekaterih ni-kake mere več v presojanju dejanskih razmer dneva in življenja!
Pravopisne in slovnične drobtine
S kakšno črko pišemo za vrstilnimi in ločilnimi števniki.
Na meščansko prihajajo učenci iz ljudskih šol,- ki mi pišejo: 1. Šolska naloga. In tega nekaterim ne morem po dolgo časa izbiti ne iz glave ne iz pisanke. Učitelji, ki jih tako uče, so se učili: 1. Schulaufgabc.
—	Kako dokažemo, da je napačno pisanje: 1. Šolska naloga. Napišimo to tako le: Prva Šolska naloga. In nespametnost je takoj vidna. Nemec piše po svoje prav. Ker moram pisati: Prva šolska naloga, moram pisati tudi: 1. šolska naloga.
Za vrstilnimi števniki pišemo z veliko le tedaj, čc stoji za temi števniki pika tudi kot pravo ločilo, kar spoznamo iz vsebine, na pr. Deset božjih zapovedi je: Prva. Veruj v enega Boga. Druga. Ne imenuj po nemarnem božjega imena. Tretja. Posvečuj praznik, itd. Zato tudi 1. Veruj .... 2. Ne imenuj.... 3. Posvečuj . . . ., itd.
Prav tako se piše za ločilnimi števniki z veliko, če stoji za njimi pika tudi kot pravo ločilo, drugače pa se piše za njimi z malo, na pr. Soglasnike delimo v štiri razrede: prvič v pripornike, drugič zapornike, tretjič nosnike in četrtič jezičnike. — Prvič. Priporniki naslajajo, .... Drugič. Zaporniki nastanejo, . . ., itd. Zato tudi: Soglasnike delimo v štiri razrede: 1. v pripornike, 2. zapornike, 3. nosnike in 4. jezičnike.
—	1. Priporniki nastajajo,.;.. 2. Zaporniki nastanejo, . . ., itd.
O pisavi dnevnice (datuma). )
Za ptsavo dnevnice se je ukoreninil ta obrazec: V Tolminu, dne 21. septembra 1923.
Ali bi bilo manj razumljivo, če bi opuščali tisti dne in bi pisali: V Tolminu, 21. septembra 1923.
Doslednost bi zahtevala, da bi pisali ali vsa imenovanja: V Tolminu, 21. dne, meseca septembra, 1923. leta (vsak drugi besedni red je napačen) ali pa nobenega imenovanja: V Tolminu, 21. septembra 1923. Imenovanj pa ne bomo pisali, ker ve vsakdo,
da je september neki mesec, 1923. neka letnica in 21. pa dnevnica v ožjem pomenu. ------------
Saj govorimo vendar tako: Kdaj se prične šolsko leto? — 21. septembra (in ne: Dne 21. septembra). Kje se je to zgodilo? — V Trstu. — —- Kdaj? — 15. septembra (in ne: Dne 15. septembra). Torej: Zgodilo se je v Trstu 15. septembra.
Besedna skupina 21. serpteiribra mi pove določeni dan v imenovanem mesecu in ni treba tega še s! kako drugo besedo razlagati.
Po časnikih! eitaš. neštetokrat podobne primere. Dne 21. septembra se je sestal ministrski svet; ali obrnjeno: Ministrski svet se je sestal dne 21. septembra. To..-je tako nerodno, kot če bi govorili: V šoli se učimo osnovnega znanja.
Končno je še besedni red napačen. Pravilno bi bilo: 21. dne in irer dne 21., kot ne govorimo: Zdaj je ura osma, ampak: Zdaj je osma ura. — Zato: V Tolminu, 21. septembra 1923.
O ulomkih ure.
Govorimo pol osme; govorimo pa tudi četrt na osmo, tri četrt na osmo, deset minut na osmo, kar je posneto po nemščini.
Četrt je ženskega spola in se po zgledu nit; moški spol smo ji vsilili po nemškem vplivu.
Kakor govorimo pol osme, tako bi morali govoriti četrt osme, tri četrti osme, deset minut osme, petdeset minut osme, kar je edino pravilno.
Osma ura je ves čas med 7. in dovršeno 8. uro, kot je osmo leto, 1923. leto.
Deset minut osme pomeni, da je sedma ura prešla in da smo za deset minut v osmi uri. Ko je četrt osme, je že prešla četrtina osme ure, ko so tri četrti osme, so prešle tri četrtine imenovane ure.
Torej: Zdaj je deset minut osme, četrt osme, pol psme, zdaj so tri četrti osme, zdaj je petdeset minul osme.
Kdo je star?
Govori se in piše: Moj sin je pet let star. Ta gospodična je stara 18 let. Ta gospod je 24 leta star. To so sami absurdi, ki so posneti po nemščini.. Go-;
vorili smo o mladih ljudeh, a trdili smo o njih, da so stari.
Kdaj je človek star? Ženske postanejo stare med 45. in 50. letom, moški pa baje okoli 60. leta Ce govorim o kom, da je 5 let, 18 let, 24 leta star, si moram misliti, da se je postaral pred petimi, osemnajstimi, dvajset štirimi leti.
Slovenski se v zgornjih primerih pravilno govori: Moj sin ima pet let; ali: Mojemu sinu je pet let; ali: Moj sin je petleten.
Prav tako je napačno vprašanje: Koliko let ste stari? Prav: Koliko let imate?; ali: Koliko let Vam je?; tudi: Kolikoletni ste?
Včasih sem slišal vprašanje: Prosim, Vaša starost? Če že nočem rabiti vprašanj v prejšnjem odstavku, ki so lepša, lahko vprašam pravilno: Prosim, Vaša leta?; ali: Prosim, število Vaših let?, kar pa je precej nerodno.
Napačno: Poročil sem se v starosti 29. let. Prav. Poročil sem se, ko sem imel 29 let; ali: Poročil sem se dvajsetdevetleten.
Napačno: V starosti devetih let je že zlagal pesmi. Prav: V svojem devetem letu je že zlagal pesmi. Devetleten je že zlagal pesmi. Prav: V svojem devetem letuje že zlagal pesmi. Devetleten je že zlagal pesmi. Ko je imel devet let, je že zlagal pesmi.
Javno šolstvo v Rusiji
. Fridtjof Nansen.
Znani švedski filantrop Nansen je nedavno objavil v velikih evropskih listih o sedanjem ruskem šolstvu, naslednji članek, ki ga posnemljemo v informacijo.
* • *
Dasiravno so velika vseučilišča pred vojno predstavljala važna kulturna središča, vendar je treba priznati, da je bilo duševno življenje pod carizmom prav neznatno. Medtem ko so se ljudske množice pogrezale v globoko nevednost, sta sc aristokracija in premožno meščanstvo v stiku z inozemstvom dokopale do neke kulture, ki je bila na zunaj sijajna, v resnici pa zelo površna.
Rusija je podarila svetu velike može znanosti in genialne pisatelje, da bi sc duševno življenje naroda svobodno razvijalo.. Le neznatna manjšina je imela dostop k miselnemu svetu, pa še te redke ljudi je preganjala nezaupnost, kakor hitro jih je neodvisni znanstveni nagon dovedel do kritike socialne in verske organizacije dežele. Nevzdržna želja po nauku in svobodi, ki ni našla odduška v deželi, je pognala v inozemstvo tisoče dijakov, ki so hrepeneli po znanosti. Na inozemskih vseučiliščih so delali, izpostavljeni večkrat gmotnim težavam in stradanju. Na domačih vseučiliščih so prizanesljivo zatiskali oči na-pram lenim plemiškim mladeničem, a kmetski in delavski sinovi niso imeli nikake možnosti, da bi prišli do nauka, tudi če so kazali posebne darove.
Kakor v gospodarski organizaciji je izvršila revolucija tudi na polju vzgoje popolen preobrat. Uvedli so prisilni in brezplačni osnovni pouk. Višji pouk so skušali tako organizirati, da bi bil pristopen vsem mladim ljudem, ki imajo dar za to, pa samo tem. Le duševna darovitost in delo se naj upoštevala. Pod vodstvom Lunačarskega, ljudskega komisarja za javno šolstvo, so- ustanovili nekaj osnovnih šol, kjer so se pogostoma eksperimentirale najnovejše učne metode. Osnovne šole so tvorile prvo stopnjo in so bile vsaj v teoriji obligatorične štiri leta. Šestina najboljših učencev, ki so jih izbrali po zaslugah, bi imeli
Poprava pogreškov in važnejših tiskovnih pogreškov v dosedanjih mojih sestavkih.
V	24j,'številki. Namesto naslova: O rabi števniko^v,
postavi: O izgovorjavi števnikov. — Pod: 1. Glavni števniki je v besedi prednjiki izostal j; beseda je nastala iz prednji, zato prednjik. — Pod: 2. Vrstilni števniki: Namesto:	Do zdaj smo govorili:	en in
dvajset, dva in trideset, je morda že vsakdo popravil tako: ena in dvajseti, dva in trideseti. — Pod: 5. Delilni številki je v 6. vrsti izpadla beseda ločilni, kjer naj se glasi: se rabijo nalično kot ločilni števniki.
V	26. številki se mora v predzadnji vrsti druga beseda glasiti celoten namesto celoten.
V	27. številki, v sestavku: O rabi števnika noben, nobeden v 2. vrsti 9. odstavka je izostala za razumevanje najvažnejša beseda niti, kjer naj se glasi: Izmed toliko ljudi nam ni hotel niti eden pomagati. — Končno me je stavec prekrstil v Miletiča.
Ivan Matelič.
’) Kot imamo letnico, imejmo za datum dnevnico. Letnica pove leto dogodka. Dnevnica mi določi dan. Če hočemo določiti dan,	navesti leto, mesec
in dan. K temu dostavim® jtffidikraj, ki je za vsak dogodek zelo važen. Zatw„(p\^- se datum slovenski imenuje dnevnica.	•t4*/h ;
študirati še nadaljnih pet let v višjih šolah, kjer bi se deloma že Specializirali za industrijo, kmetijstvo
i.	t. d. Nato bi imeli priti na vseučilišče, na katerem je filološki in filozofski pouk skrčen na minimum v dobro praktičnih znanoti, zlasti političnih in socialnih. Kot je znano, je marksizem uradna znanost. Da se omogoči delavcem, takojšen vstop na vseučilišče, so priredili vsakemu vseučilišču delavsko fakulteto (rabfalk - rabotničeskij fakultet), katero bi imeli po-sečati mladeniči v starosti od osemnajst do trideset let. Posebno nadarjene mladeniče so jemali kar naravnost iz tvornic in delavnic ter jih študirali na državne stroške. 25 odstotkov od teh je izbrala komunistična stranka, 75 odstotkov pa so imenovali različni državni organi ncglede na politično pripadnost.
Ta ogromni načrt se kajpak ni dal udejstviti. Otvo-rili so veliko osnovanih šol, toda zaradi pomanjkanja sredstev po večini niso rodile dobrih sadov. Učitelji in učiteljice so prejemali zelo neredno in z velikimi zamudami svoje prejemke in so vsled neprestanega padanja rubljevskega kurza trpeli precejšnjo izgubo. Kaj zmore še tako požrtvovalen učitelj, če nimajo njegovi učenci svinčnikov, zvezkov, ne tablic in kamenčkov in če so knjige prava redkost?! Vojna, nemiri in suša leta 1921. so naprtili državi miljone sirot in zapuščenih otrok, za katere je morala skrbeti. Samo v deželah lakote jih je bilo okoli 1,300.000. Naj je bila oskrba teh malčkov v sovjetskih sirotišnicah še tako pomanjkljiva, vendar je povzročala osrednjim lokalnim oblastvom silne stroške, fuje-zemske pomožne akcije, posebno amerikanska organizacija pod vodstvom Hooverja, so zares mnogo pomagale. V resnici pa so osnovne šole tako nazadovale, da jih je danes še manj kakor pa v carskem režimu. Prejemal sem naravnost obupna pisma od ruskih učiteljev, katerih šole so se morale zapreti vsled nezadostnih sredstev. V nekaterih slučajih sem mogel pomagati, in naša pomožna organizacija si prizadeva poslati na Rusko nekaj tako silno potrebnih šolskih predmetov. Zato pa bi treba imeti velika sredstva na razpolago, zakaj to delo je zelo važno za bodočnost Rusije. V soglasju s splošno tendenco nove gospodarske politike, ki vede v decentraliza-
cijo, jc sedaj tudi uprava šol poverjena lokalnim ob-lastvom. To je bilo edino sredstvo, da sc je rešilo vsaj nekaj šol. Vendar pa ni moglo niti to preprečiti, da so se mnoge zaprle.
Tudi ruska vseučilišča se nahajajo v jako teškem položaju. Študentje, katere je spočetka država spre- , jela in vzdrževala, morajo sami skrbeti za svojo oskrbo, izvzemši revne in komuniste. Januarja 1. 1923. je prejemala tiste nezadostne živilske odmerke od vlade še-le tretjina od 120.000 študentov, ki jih ima Rusija. Poleg tega so pred kratkim uvedli prav visoko kolegijalnino. Mednarodna organizacija «Ev-ropska študentovska pomoč«, s katero deluje moja organizacija v Rusiji, je izdatno podpirala ruske di-
Učitelj in akademska izobrazba
V Pedagoškem Zborniku za 1. 1922. je priobčil tovariš dr. St. Rape članek «Učitelj in univerzitetna izobrazba«, v katerem navaja vzroke učiteljskih zahtev po univerzitetnem študiju, konečno pa poda o vprašanju svojo sodbo. — Glavni vzrok tiči v družabnem redu. Diferencijacija v človeški družbi uveljavlja iz zgodovine do danes razredni boj: prole-tarjata z buržoazijo. Zaničevan je bil elementarni učitelj v Rimu, spoštovana sta bila gramatik i retorik. Ista razlika se kaže danes med ljudskimi učitelji in profesorji. Osnovnošolski učitelj je bil zapostavljen skozi vso zgodovinsko dobo, osial je privatni nameščenec, med tem ko so bili profesorji državni nastavljenci in kot taki gmotno ter v javnosti protežirani. — Razlike ne delajo edino srednješolski profesorji sami, že srednješolci zrejo z nekakim zaničevanjem na učiteljiščnike. V nadaljnem izvajanju avtor sicer direktno ne krati učiteljstvu vstopa na vseučilišče, pač pa povdarja, da je zanj v prvi vrsti potrebno enciklopedično znanje. Svoj povdarek podpira s smotrom osnovne šole, katera naj poda otroku poleg spretnosti tudi osnovne pojme raznih ved. Učiteljski zahtevi po visokošolski izobrazbi ugovarja, češ, da so predmeti univerzitetnih predavanj tako obširni, da zahteva vsak izmed njih celega moža. Današnji ustroj univerz je tak, da producira specialiste posameznih ved. Sledeč temu ustroju bi moral absolvirati učiteljski kandidat po vrsti vse panoge filozofske fakultete, ali pa bi se moral uvesti v osnovno šolo fakultativni pouk, ki pa je že iz temeljnih zakonov pedagogike zavrgljiv.
Pisec priporoča učiteljstvu, naj zahteva reformo učiteljišč tako, da se študijska doba zviša, da se teoriji priključijo seminarji (viš. ped. šol.), kjer bo dobil kandidat priliko praktičnemu vežbanju.
. Gornji članek je izzval med učiteljstvom ostro polemiko. Del učiteljstva je misli tov. Rapeta odobraval, a pri drugih so zadele na odpor.
Lanski kongres U. J. U. v Sarajevu je podal resolucijo, ki zahteva za učitelje visokošolsko izobrazbo. Dosledno temu drži organizacija zahtevo.
IZ ORGANIZACIJE
Vabilo k zborovanju okrajnega učjteljskega društva v Gorici v Trgovskem domu dne 18. t. m. ob 9 in pol predpoldne.
Dnevni red:
1.	Predsednikovo poročilo.
2.	Naše organizacije in učiteljski sindikat. -
jaštvo: na raznih vseučiliščih je ustanovila jedilnice, na katerih je obedovalo okoli 30.000 slušateljev. Po-lcg tega si prizadeva priskrbeti dijakom znanstvene knjige. Kdor se je nahajal v teh obednicah ob času, ko so dijaki sedeli pri mizah ter videl zadovoljno veselost tisočev nadebudnih mladeničev in mladenk, je dobil vtis, da je ni hvaležnejše in važnejše pomožne akcije, kot je ta. Dejstvo, da je pokazala velika organizacija inozemskega dijaštva, katerega politične in verske ideje so večidel nasprotne sovjetskim teorijam, tako velikodušno razumevanje velike mednarodne solidarnosti, nas navdaja z upanjem, da bo nastajajoče pokoljenje navdahnjeno s strpnostjo in z željo delati za mir.	(Nadaljevanje) "
Pozneje je nastopila druga faza polemike in sicer: ali naj se ustanovi za izobrazbo učiteljstva pedagoška akademija, ali naj se otvori na univerzi pedagoška fakulteta? Zagovorniki fakultete pravijo, da je pedagoška akademija surogat. Razmerje med univerzo in pedagoško akademijo bi bilo isto kot je sedaj med srednjo šolo in učiteljiščem. Oponenti pa slikajo pedagoško fakulteto kot neizvedljivo, ker bi zahtevala poseben profesorski zbor, docenture in ker bi morala vrhu tega skrbeti za znanstvene stroke še vedno filozofska fakulteta. Za rešitev vprašanja sta možni dve poti: ali pedagoški institut v tesni zvezi z univerzo, ki bi se polagoma razvil v pedagoško fakulteto, ali pa filozofska fakulteta, na kateri bi se ustanovil poseben pedagoški od-delek.
Poslednji sklepi debate govore: — Proti filozofski fakulteti so pomisleki načelnega in praktičnega značaja. Gojitve vede radi vede in pripravljanja slušateljev za njih bodoči poklic pač ni lahko spraviti v sklad, zlasti ne na filozofski fakulteti. Ni dvoma, da je treba na bodočih naših ohrazovališčih čim ožje zveze znanosti z življenjem. Naša naloga ne more biti, da gojimo znanost s samostojnim raziskovanjem, naša naloga je praktično vzgojna. Duh, ki bi naj vladal v bodoči šoli, mora biti duh znanstvene delovne zajednice, kjer stopa predavanje, snov v ozadje; duh, ki usmerja vse mišljenje v pedagoško smer in trajno vpliva na značaj bodočega vzgojitelja, ki podčrtava kulturo človeka napram kulturi snovi.
Treba nam je svobode, da si zgradimo naše bodoče izobraževališče sami po lastnem zamisleku. Naši bodoči poklicni šoli bodi najširša naloga: poučevanje vseh narodnih življenjskih in kulturno vzgojnih vprašanj.
Najprikladnejši in najlažje izvedljivo bi bil samostojen institut, ki bi imel na razpolago obraževalna sredstva univerze. Na šoli bi delovali izven tesnega fakultetnega okvirja vsi profesorji, katere bi ta novi delokrog veselil.
Pot do cilja pa nam je zgrajena tako dolgo, dokler obstojajo za izobrazbo učiteljskega naraščaja posebne šole. Zato bodi naš prvi boj, boj učiteljiščem.
C. Drekonja.
3.	Definitivna in provizorična nameščenja v našem okraju.
Razni nasveti.
Življenjske, stanovske in šolske razmere nas silijo v vedno tesnejšo organizacijo radi samoizobrazbe in samoobrambe. Ne sme biti učitelja izven vrst naše Zveze, ki nas ne okrepi v tovariški slogi in bratski ljubezni v sedanjih resnih dneh. Vsi na zborovanje!
V Gorici, 4. oktobra 1923.	’
Društveni odbor.
EELJ TON	(lvoncč)
Ruski pesniki in revolucija
Vendar jaz ne spadam k tem, ki smatrajo izzivanje za vsebino futurizma. Isti Šeršenevič izlije že sedaj svojo bol: «Ponoči, ki se vi vsi naveličate meriti srečo na meter, jaz grem vpit na trg: proda se absolutno nepotrebno srce. Kdo hoče kupovati bol kar na cente?* In Majakovski se ne skriva pred življenjem, ko reče delavcu: «Sem tudi tvor-nica, če pa nimam dimnikov, je to zame mogoče še bolj težko!* Realizem, ki zdaj navdušuje mladino, bo tudi prisili futuriste pregledati svoje zahteve. Poeme Majakovskega, (ne politične, na čast Leninu ali Wilsonu posvečene «150 milionov*) a napr. «Človek» ostanejo vkljub ekspresionizmu tudi epičen spomenik boljševiških dni.
Pretiran ekspresionizem je mestnega izvora. Nasproti je tretja struja revolucijskega pesništva — narodna, kmečka. Nadela si je ime «Skiti» po prej omenjeni pesmi Bloka. Imažinisti se ponašajo z obilico tujk. Pesmi N. Kljujeva in S. Jesenina pa so polne lokalnih izrazov, včasih nerazumljivih brez slovarja. Slike, ki jih vporabijo ti pesniki, so pristne ruske. "Njih revolucionarnost je prej verska nego politična. Treba je zabeležiti njihovo ljubezen k domovini, katera je tuja mednarodnemu futurizmu. Jesenin poje npr. da se pelje skozi žito: «Bol topla zopet me prevzame, — ko čutim slab, ovsen pihljaj — in apno vseh zvonikov zame — je znak, naj križ napravim zdaj. — O Rus, mali-naste ravnine — kjer v reki vtone nebo, — zaljubljeno do bolečine — v jezerno žalost je oko. — Se mrzla žalost ne izmeri. — Zastrt od megle breg tvoj je — in vendar se ne izneveri — ljubezni k tebi mi srce.* Na vsaki vrsti so tukaj stare poljedelske slike: solnce kakor ovsen snop, razum, ki orje ledino kakor vol, Bog Sabaot, ki posluša ponoči peteline, zavit v pernice zlatih oblačkov. Celo tam, kjer slavi Jesenin revolucijo, so izposojene njegove hiperbole iz starih zakladov besnega ruskega sektanstva. V njegovem slogu obljubujfc novi prerok «popiti ves zrak, iztegniti jezik kakor repatico, stisniti v kleščah zob oba ledena tečaja, s kolenom potisniti ekvator in ob joku viharja pre-
lomiti mater zemljo v dve polovici kakor zlato žemljo,* Bogoskrunstvo Skitov je drugačne* nego pri irrfažinistih. Če preklinja Jesenin v poemi «Iro-nija* Boga in mu hoče «z zobmi strgati brado*, sc zdve, da gre na muko in bo bičan. Če se krega čez obhajilo, je to njemu v resnici božje telo in ne le kruh. Tudi ta struja, preide od uničevanja k vstvar-jenju. «Izbrjanyja pesni* Kljujeva, «Harmonika» in «Izpoved barabe* Jesenina so važne kot tragična lirika sodobne ruske vasi. — Če se dotika narodna duša v pesmih skitov boljševištva, se to zgodi samo deloma, v kolikor deluje sovraštvo k mestu in tuji kulturi. Duša naroda se še ne konča s temi izbruhi besne jeze. Tudi Jesenin se je končno znal vzdigniti od pretirano ljudskega k splošni človeški tragiki: «Ni nam sojeno tebi zapeti, o solnce. V oknu ne uvidimo raja. Tako mlin ne vtegne zleteti z zemlje, četudi maje s perotmi.*
Hotel sem le označiti splošne smernice ruskega revolucijskega pesništva. Ponavljam, da so zapustili veliki dogodki v ruski literaturi stremljenje k jasnosti, enostavnosti, zbliževanju z življenjem. Najboljši od mladih ruskih lirikov znajo zediniti strogo klasično obliko z globoko moderno vsebino. Kako je npr. pretresljiv osebni lirizem Vladislava Hodaseviča, ko se drzno, a zakonito naveže na staro znano sliko. V novem zborniku «Težka lira* se obrne na !ady Mackbeth, morilko, katera zastonj umiva roke in se že tristo let bije v postelji kot tič, ne da bi zaspala. Lady ne more pozabiti krvavega vratu. A pesniku že šest let tudi jemlje spanje njegova zaklana domovina.
Važno je človeško čuvstvovanje, ki zedini vse struje. V. Ivanov vpraša, kdaj bosta razumela nasprotnika, da sta le dvojnika na obeh bregovih «rve in iste reke. In Marina Cvetajeva napravi preprosto bilanco dolge meščanske vojne:	«Bil je
rdeč, postal je bel.Smrt ga je pobelila. — Bil je bel, postal je rdeč. Kri ga je pobarvala.* Končam z izrekom Maksa Vološina, ki je znal presoditi revolucijo z vidika celokupne ruske zgodovine, bogati na letih, krvi in smrti. Njegova krasna pesem «Sveta Rusija* izzveni v edino zahtevo: naj ne vrže nihče kamna v Rusijo, katera, uboga in zasmehovana, gori v ognju svojih nebrzdanih strasti!
Dr. E. Preobraženski.
Iz zakonodaje
Generalni ravnatelj za pouk v osnovnih šolah, komendator Lombardo Radiče, izvršuje še zadnja dela na petih dekretih, ki jih pripravlja vlada glede šole, šolskih stavb, pouka, javnega in zasebnega ter pomožnih ustanov.
S temi dekreti, ki gredo pred prvi bodoči ministrski svet, bo šolska reforma dovršena vsaj v glavnih obrisih.
• Različni ukrepi se pripravljajo in so tudi že gotove urejajoče odredbe, ker se generalni ravnatelj poslužuje kompetence poedinih uradnikov.
Z dekretom glede financiranje pouka se končno izvrše obljube,' dane od zakonodajalca s členom 21 zakona iz 1. 1921.
Znano je, da po učinku tega zakona, jemajoč za podlago občinske prispevke, izdane v 1. 1910 in 1911, bi se ustanovila kričeča razlika šolskih prispevkov.
Po navedenem čl. 21 bi morala vlada predložiti zakonsko predlogo v olajšanje, finančnih bremen samoupravnih občin, v zvezi z bremeni odvisnih občin in 'za- izenačenje ustaljenih prispevkov.
Reformni načrti Gcntilejevega ministerstva so natančno navdahnjeni teh postulatov. Zakaj naj hi se sorazmerni prispevek določil za avtonomne občine kakor za šole, ki so prešle v pokrajinske upravo?
Po enotnem postopanju bi dobile občine, ki nimajo več interesa, da bi jim država upravljala šole, možnost, da dobe spet same upravo šol v roke.
Op. uredn.: Posnemamo, kar objavljajo listi. Zadnji odstavek je posebno važen. Občine dobe torej lahko šole spet v svojo upravo, la uprava je bila (čitajte De Amicisov «Romanzo d un maestro) silno žalostna. Ali bo zdaj boljša? Italijanski tovariši je niso nič kaj veseli ter so se vedno borili proti njej.
Umik.
Reforma srednje šole je dobila zadnje dni velik udarec. Preklicala se je odprava pomožnih razredov, ker niso še organizirane zasebne šole, kamor naj bi se vpisali vsi dijaki, ki so odveč v skrčenem številu srednješolskih razredov. Naučni minister je namreč namerjal skrčiti število gojencev, ki so obiskovali državno srednjo šolo, vrgel je pa s tem dijake na cesto, kar je izzvalo odpor in preklic njegovih od-
redb, vsaj dotlej, da se organizirajo zasebne srednje šole.
Tisti, ki so dvigali filozofsko in pedagoško iznajdbo ministra Genlileja v deveta nebesa, so se morali naposled prepričati, da ni uvedba reforme tehnično čisto nič pripravljena. Treba je bilo že izdane odredbe preklicati, s čemer je zadeta vsa reforma v svojem bistvu. Ne ve sc, kdaj stopijo spet v veljavo, če bodo sploh uveljavljene v dosedanji obliki. Ves
NAŠI GROBOVI
t Anton Miklavič,
učitelj in posestnik v Kobaridu je hipoma umrl v Kobaridu dne 12. septembra t. 1. Zadela ga je srčna kap na običajnem sprehodu. Zvijal si je cigareto in takoj splaval pred večnega sodnika. Lahka smrt vrlega tovariša — vzor poštenjaka! Bil je najskrbnejši oče svoji rodbini, dobričina vsakemu domačinu, skromen in vzgleden učitelj, ki ni nikdar silil v svetski vrtinec. Živel je svoji družini, tovarišem in šoli.
Kar mu je zginil na galiških planjavah ukaželjen sin-učitelj Albin, je še bolj vzljubil svoje ostale otroke, katere je vzgojil sam, kajti ljubljena soproga jih je zapustila takoj po rojstvu svojega Tončka, ki je danes vrl učitelj v Borovnici pri Ljubljani. Hči Olga jc vzgledna tovarišica v Bovcu, a Zofka je učiteljica, omožena na Gorenjskem. Njegova ljubljenka Marica jc posestnica v Kobaridu. Vsi plakajo za tako hitro ugrabljenim vzor-očetom.
Sijajen pogreb je pričal o priljubljenosti blagopo-kojnikovi. Nebroj nagrobnih vencev so nosili kobariški možje svojemu učitelju, spremljale so jih domače gospodinje, a sodba vseh se je glasila: «Ptiču ni zblodil vode v svojem 42 letnem učiteljevanju!* Krsto je spremljevalo več učiteljev, kobariških sinov in pobratimov nepozabnega tovariša, a bolestne solze njegovih ljubečih otrok so izzvale solze vsemu sprevodu in s cvetjem, s solznim cvetjem je bil pokopan naš nepozabni Anton Miklavič. Uživaj zasluženo pokojnino onkraj groba! Svoje vzgledno življenje si ostavil svojim otrokom v tolažbo!
ŠOLSKE VESTI
JUGOSLOVENSKE UNIVERZE.
Jugoslavija ima tri univerze: v Bclgradu, Zagrebu in Ljubljani, poleg tega pravno fakulteto v Subotici in filozofsko v Skoplju. Belgrajska univerza ima naslednje fakultete: pravno, filozofsko, tehniško, medicinsko, agronomsko in pravoslavno teološko.
Vseh slušateljev je bilo v preteklem letu 5137. Najpopolncjša jc zagrebška univerza, ki ima poleg gornjih fakultet še farmacijo, šumarsko, veterinarsko, visoko šolo za trgovino in akademijo. V preteklem letu je imela 3907 slušateljev, izmed teh visoka ped. šola 86.
Tržaška «Glasbcna Matica* je ugotovila na letošnjem občnem zboru precejšen primanjkljaj v mino-lem šolskem letu. Da lega krije in prepreči, da bi se ne ponovila v nadaljnem ta pasivna postavka, ki bi ogrožala delovanje enega najvažnejših naših kulturnih zavodov, je določil odbor, razen drugih tozadevnih ukrepov, iz svoje srede poseben propaganden odsek, ki naj v prvi vrsti pritegne čim večje število članov po vsej Krajini. Da bo možno izterjevanje članarine, so potrebni v vsakem kraju-poverjeniki, ki bodo pripravljeni izterjati mesečno članarino in jo tromesečno vpošiljati zavodu.
potek te zadeve pa lahko smatramo za poraz, kl bi v drugačnih razmerah strmoglavil tudi naučnega ministra samega.
Radovedni smo zelo, kakšno usodo bo imel načrt ljudskošolske reforme, ki razburja duhove na severu radi skrčenja šolske obveznosti, na jugu pa radi razširjenja. Znano je dejstvo, da so siciljanski latifondi-sti že 1. 1894 v Palermu zahtevali, naj se osnovna šola sploh odpravi, pa se zdaj še izboljšuje!
V imenu propagandnega odseka Gl. M. se obračam d<5 tovarišev, da se rade volje priglase za ta posel in sem prepričan, da ne bo potrebno v nobenem kraju iskati poverjenika izven naših vrst. Mi, ki smo z zborom započeli delo, moramo pomoči, da uspe zavod, ki nam ustvarja korelat zboru: orkester.
Prijave je poslati čimprej na naslov M. Logar Opčine pri Trstu.
Za propagandni odsek Gl. M.
Mirko Logar,
Plačilna tabela
rudniškega učiteljstva v Idriji po določilih Bcrcnini-Torrc
■S N	Službena doba	Osnovna plača		Skupno	
		L	C	L	C
I	Od dneva nastopa službe do zrelostne izkušnje	3100			5280		
11	Od zrelostne izkušnje do 4. let	3600			5780	—
lil	Od 4,— 8 let _	4000	—	61.80	—
Iv	„ 8. 12. „	4400	-	6580	—
V	„ 12.-16. „	4700	—	6880	—
V!	„ 16 - 20. „	5000		7180	—
Vil	„ 20.-24. „	530)	-	7480	—
Vlil	„ 24. naprej	5600	-	7780	—
Draginjska doklada znaša za samske še 1980 L, bivališka odškodnina pa 200 L letno.
Poročena učna moč prejme draginj, doklade 2100 L letno in za vsaccga družinskega člana 310 L letno.
Davek ,,rlcchezza mobllc“ sc odteguje učiteljstvu sledeče od temeljne plače 16.1508925 °/o, od doklad	10.3225 °/o.
PREDSEDNIKE ZVEZINIH DRUŠTEV
pozivamo, naj nam stavijo predloge za sanacijo pevskega zbora, ki jc že v teku, ter naj obenem poverijo zmožnim in delavnim tovarišem ali tovarišicam nabiranje mecenatov med učiteljstvom, ki bi plačali v enem letu a 10—20 L. v mesečnih obrokih.
Odbor Zyezinega zbora.
IZ UPRAVE «NOV. RODA«
Ker se niso nekateri poverjeniki niti odzvali na ponovne opomine uprave, smo bili primorani izročiti nekaj dolgov v izterjanje odvetniku. Prepuščamo vso odgovornost indolentnim.
Errata corrige. V 9. in 10. številki «Novega roda« čitaj na str. 136 vrsta 3: Preko bojišča je pripodil tuj korijik itd. Pogrešek se je vrinil po drugi korekturi in gre na račun tiskarne.	, Uredništvo.
Nekoliko statistike ,Novega roda*
Tolminsko
Ime šole	Število	Naročnikov		V °/o	
	otrok	lani	letos |	lani	letos
Borjana	81	1	_			—
Bovec	143	13	22	6.5	15.4
Breginj	142	1	—	—	—
Bukovo	56	7	—	12.5	—
Cerkno .	205	21	21	9.6	10.2
Čadrg-Laz	27 09			—	—	—
Čezsoča	78	4		44	—
Drežnica	159	1	—	—	—
Gorje	56	1	—		—
Grahovo	115	11	10	8.8	8.7
Hudajužna	76	4	5	4.4	66
Idrija ob Bači	75	5	5	6.2	6.6
ldersko	108	14	—	11	—
Jagršče-Krn	26 30	—	—	• 		—
Kal	60	1	1	—	—
Kamno-Volarje	63	5	—	7.5	—
Kobarid	47 116	26	14	10	12
Kred Lazec-Straža	92 76	9	3	8.2	3.4
	36				
Lepena	38	1	—	—	—
Livek	63	1	1	—	—
Lubinj	62	1	5	—	8
Log	76	2	—	2.5	—
Logje	72	11	—	9.9	—
Lom	70	9	—	15	—
Sv. Lucija	202	34	37	99	183
Nem. Rut	82	1	—	—	—
Novaki	85	15	4	19	4.7
Orehek	60	1	—	—	-
Pečine-Pnnikve	67 94	5	—	8.3	—
Planina	76	1	—	—	—
Podbela	58	11	—	9.9	—
Podbrdo	195	11	13	5	67
Podmelec	184	'26	6	10	3.2
Tribuša-Siap	75 45	4	—	3.3	—
Ravne-Jevšček	20 26	5	-	9.9	—
Polubinj	82	2	2	1.8	2.2
Ravne (Kobarid) Robedišče	59 47	1 3	—		—
Ruti	28	1	—		
Sedlo	112	1	15	—	13.3
Slap ob Idriji	61	6	5	8	9.8
Smast	88	8	3	7	3.3
Soča	89	2	6	2	66
Serpenica	59	1	1	—	—
Staroselo	50	13	3	9.9	6
Strmec	32	6	8	19	25
Stržišče	93	1			—	—
Sužid	27	3		9		
Šebrelje	50	2	2	4	4
Temeline-Loje	74	12		15	—
Tolmin	223	43	46	19.7	20.6
Trenta	60	1		—	—
Trnovo	55	5	4	9.8	7.2
Št. Viška Gora	120	3	3	2.3	2.5
Volče	181	1						
Vrsno-Km	79	7	—	8	—
Žaga	158	3	3	1.2	1.9
Zakojca	42	7	—	9.9	—
Zakriž	55	3	2	4.4	2.1
. Zaiaz	30	1	2	—	6.6
	5305	398	252	7 |	4.5 povprečno	
Opomba. .Novi rod* beleži na Tolminskem absolutno nazadovanje, število izvodov je padlo od lani do letos s 398 na 252, torej za 1461 Šolodolžnih otrok je bilo lani 5670, letos 5300, torej se je znižalo le za 370, lped tem, ko je število naročnikov šlo s 7% na 4.5°/o. Kaj je vzrok ? Beda ? Zelo dvomimo, ker vidimo, da je le v 20 šolah tolminskega okraja mladinski list razširjen, v 35 šolah pa popolnoma neznan, ccio v Volčah na primer, ki ima okrog 180 šolskih otrok! Lani je figuriral v mnogih krajih 1 izvod, ki ga je plačeval okr. šol svet. Zdaj pa je ta izginil in se toliko bolj vidijo velike vrzeli. Tolminska je os ala zadaj, saj je v goriškem okraju 5.9°/0 otrok naročenih na .N. rod“.
Književnost in umetnost
UČNE KNJIGE.
1.	Senekovič: «Fizika in kemija», I. del za I. razred meščanskih šol. Cena L 5.—.
2.	Senekovič:	«Fizika in kemija», II. del za 11.
razred meščanskih šol. Cona L 6.—.
3.	Senekovič: «Fizika in kemija«, III. del za III. razred meščanskih šol. Cena L 5.50.
4.	Machcr: «Prirodopis», I. del za I. razred meščanskih šol. Cena L 8.—.
5.	Macher: «Prirodopis», II. del za II. raz. mešč. šol. Cena L 8.—.
6.	Macher: «Prirodopis», III. del za III. raz. mešč. šol. Cena L 8.—.
7.	Bandelj: «Zgodovina Italije«, pripuščena kakor pomožna knjiga. Cena L 3.80.
Italijanski jezik.
Redcnto Giuliani «Vita e Lavoro«, letture per le scuole clementari. Popolna izdaja obsega:
I.	del (Sillabario e compimcnto) lire 3 st. 60;
II.	del (Letture e sussidiario) lire 4 stot. 20;
III.	del (Letture e sussidiario) lir 5 stoL 20;
IV.	del (Letture lire 4;
IV.	del (Sussidiario) lir 6;
V.	del (Letture) lir 5;
V. del (Sussidiario) lir 9.
«Letture» obsegajo beletristični oddelek, <-Sussi-diario« pa pouk v realijah. Za nas bi prišli v poštev v prvi vrsti le I., II. in III. del.
G) Berila za hrvaške ljud. šole.
Od ministrstva je potrjena Prva čitanka (abecednik) in Druga čitanka tovarišev Avgusta Rajčiča ir, Bafa. Druga Čitanka obsega tudi slovnico pismene vežbe ter osnovne pojme za pouk v realijah; krog 180 strani, cena 6 lir.
# « «
Vse gori omenjene učne knjige so izšle v založbi «La Editoriale Libraria« v Trstu Portici di Chiozza štev. 1. La Editoriale Libraria pošilja te knjige povsem iranko, t. j. ne zaračuna železniških ali poštnih in drugih stroškov. Šolska vodstva prejmejo pri naročilih lOodstotni popust na skupni vsoti, oziroma dobe na vsakih deset plačanih izvodov po en izvod zastonj.	______ -—ni—
POVERJENIKOM «NOVEGA RODA«.
Zvezin mladinski list prestopa v četrto leto svojega obstanka, ker izide koncem tega meseca I. številka novega letnika. S tem je izhajanje lista urejeno šolskemu letu primerno.
Javljamo vsem poverjenikom, da se bo poslalo na dosedanje naslove število izvodov, ki so bili naročeni ob koncu zaključenega letnika. Kjer so spremembe, naj se upravi nemudoma naznanijo.
Končno prosimo, da se vse stori za vzdržanje in razširjenje N. roda.