sLouensKA
[ VESELE VELIKONOČNEM [ PRAZNIKE ŽELITA j
Uredništvo in uprava Slovenske Države
FOR A.FREE SLOVENI A
■lllll
LETNIK XXXIV -VOLUME XXXIV
PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5
MAREC 1983 i
- STEV. X. Nc 3.
-f- Iz svetega evangelija po Marku. (Mr' 16, 1-7) Tisti čas so Marija Magdalena in ^Marija Jakobova in Šaloma kupile dišav, da bi šle mazilit Jezusa. In prvi dan v tednu so prišle h grobu navsezgodaj, ko je sonce) vzšlo. Govorile so med seboj: Kdo nam bol odvalil kamen od vhoda v grob? - Ko so se pa tja ozrle, so videle, da je kamen odva-ljen; bil je namreč silno velik. In stopile so1 v grob in zagledale mladeniča, sedečega na !desni, ogrnjenega z belim oblačilom, in soi se prestrašile. On jim pa reče: Ne bojte se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega; vstal je, ni ga tukaj. Glejte kraj, kamor so ga bili položili. Toda pojdite, povejte njegovim
Pax sovietica
Smo priče poplave najrazličnejših gibanj za mir. Vsebina vseh pa je sumljivo enaka. Amerika naj sprejme "nuklearno" razorožitev, kot jo želi Sovjetska zveza, Kanada pa naj ne proizvaja delov za "cruise" rakete in naj ne dovoli preizkušnje istih na svojem ozemlju. Cisto jasno so napovedali sovjetski teoretiki mirovno ofenzivo (spomnimo se tozadevnih izjav Stalina in Kruščeva!), tako intenzivno, da bo uspavala zapadni svet. V ta sovjetski voz so na žalost zavestno ali podzavestno vpreženi premnogi zapadni politiki, cerkveni dostojanstveniki, kopica intelektualcev, literatov in predvsem mladina. Javno mnenje že ne zaznamuje več teh strašnih nedoslednosti. Pred kratkim je kanadski ministrski predsednik P.E. Trudeau izjavil, da bo Kanada podpirala v Karibskem morju tudi levičarske vlade. Nihče ga ni spomnil, da je to iz dveh razlogov popolnoma napačno. Prvič: Kanada spada v družbo zapadnih demokracij in kot taka mora pokazati neko vrsto solidarnosti z napori Združenih Ameriških Držav, ki skuša ustaviti prodor sovjetizacije v zapadna področja. Drugič: kako moreš podpirati vlade, ki so prišle na oblast z silo in ki krvavo zatirajo lastne narode? Vsi smo zainteresirani na miru in blagostanju. To je vsem jasno! Povdarek, da se Sovjeti bore za mir ZDA pa pripravljajo vojno je čista fantazija in demagogija. Za postavitev nekakšne harmonije na tem svetu je potrebno resno in smotrno delo. Kdor se resno bori za mir na naši svetovni obli,mora doprinesti svoj de|z pri delu za:
a)	pravice vsakega naroda, da uživa bistvene človečanske pravice in pravico do samo—odločbe.
b)	spoštovanje in svobodo jezika, veroizpovedi, združevanja, pravica do dela ter zakone in običaje narodnih manjšin.
c)	prosto izmenjavo idej, novic, potovanja, trgovanja med narodi in pravico do združitve po sili razmer razbitih družin.
d)	politični pluralizem izražen v svobodnih in tajnih volitvah.
Kot vsak drug narod smo tudi Slovenci poklicani, da doprinesemo svoj delež k delu za mir. Najučinkovitejše bo to prišlo do izraza pri tem delu, za odpravo težav in krivic na področju osebnih in političnih svoboščin na sleven-skem etničnem ozemlju. p.z.
'X3dfress "ofthe Presidentot tthnic Hress Association of Ontario and secretary of the Federation
___Mr. Vjadimir Mouko_
From L.to R.: V.Mauko,Dr.J.M.Kirschbaum, Hon.J.Yaremjo and E.E.blshop I.Borecky.DI
At Time of the presentation from L.to-R. : Mrs.J.Kirschbaum,V.Mauko,P.Čekuta (M.C.) and Hon.Dr,S.Haidasz-senatar,Dr.G.Korey, president-Can.School of Management and Count Joseph Frendo Cumbo, GCSJ.
Presentation of the Cross of Merit ot the iovereign order of St. John of Jerusalem to Dr. Joseph M. Kirschbaum — by His Excellency the Prior 6f Canada OSJ — Count Joseph Frendo Čumbo, GCSJ, the Chancellor of the Priory of Canada hon. Senator Dr. Stanle.y Haidasz, GCSJ and Ambassador of the Order, Dr. George Korey, GCSJ.
TORONTO
BLACK CREEK PIONEER VILLAGE
A TASTE OF MAPLE
.March 19 - April 4, April 9, IO, 16,17.
SAP ON TAPr-
Hurray - it's maple »yrup tirne! See the sap in action at the Kortright Centre and Bruce's Mili, frC*n March 12 to April 10.
GO FLY A KITE
r
FitFive. ^
Prav za vas.
"Fitness" (Zmoglivost) v tvoji lastni moči... napravi to, kar rad storiš.
To je Fit Five. Osebna vodila za vežbanja, ki so načrtovana za povspeševanje in vodenje tvojih telesnih moči... in lahko pomaga v izboljšanju izgorevanja vaše energije.
Najboljše je ne glede na to, če preiskušaš tvojo zmogljivost ali ne, ker Fit Five pomaga komurkoli, na vseh različnih stopnjah.
Fit Five. Pridobi si tvoj brezplačni pamflet 1. stopnje, ki ti je na razpolago v večini knjižnic, športnih trgovinah in občinskih razvedrilnih prostorih, ali pa pošljite ta odrezek.
I I I I I
FitFive, Fitness Ontario Oueens Park, Ontario M7A 2R9
Yes. send me my free FitFive Level 1 pamphlet
NAME ADDRESS
CITY
POSTAL CODE:
I I I I I
r
Fitness Ontario En forme
the metropofitan toronto and region conservabon authority
5 shoreham <*ve ctv^nsonono m3n 1s4 (416) 661 6600
6. MARCA 1983 POPOLDNE V DVORANI PRI BREZMADEŽNI
sLovensKA
SOBOTA 12. MARCA 1983 OB 7. ZVEČER

FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates
$12.00 per year 11.00 single issue. Advertising 1 eolumn x 1" (4.20
Published rnorilhIv by Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Ave.. Toronto SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu
| Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado$12.-, za Argentino 750.* pezov, za Brasilijo I 180,- kruzeirov. za Anglijo 60.- šilingov, za Avstrijo 160 Šilingov, za Avstralijo
10,-avstr. £. za Italijo in Trst 2400.- lir. za Francijo 1800.- frankov.
1 Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala I skladali v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Cenama letalsko pošto po predhodnem dogovoru.
V DVORANI PRI M. POAAAGAJ
MARINE MUSEUM
of Upper Canada EXHlBITION PLAČE. TORONTO
(just west of the Princes' Gatesj
Spored je vseboval
Uvodne besede
Pevski zbor "Škrjanček", pevovodja g. Drago Ložar
ŽIVLJENJE
Simon Gregorčič: Življenje ni praznik Oton Župančič: Sv. trije kralji Mile Klopčič: Mary se predstavi Fran Milčinski: Poldrugi Martin
MLADOST
Fran Gerbič: Pojdem na prejo, solist Blaž Potočnik
France Prešeren: Slovo od mladosti
Marija Kmetova: Mati
Simon Gregorčič: Rabeljsko jezero
Miroslav Vilhar: Moja le bo in
Pavle Kernjak: Mojcej, le vzemi m'ne, solist za obe Blaž Potočnik
Plesna skupina "Nagelj", vodja Ciril Soršak
Kvartet mladenk, vokalno skupino vodi Francka Žejn
LJUBEZEN
Karel Mauser: Drevesce na cesti
J. W. Goethe: Ifigenija, poslovenil Fran Albreht
France Prešeren: Povodni mož
Tomaž Linhart: Županova Micka, odlomek
Ljudmila Poljanec: Intermezzo
Plesna skupina "Nagelj", vodja Ciril Soršak
Ivan Cankar: Konec, iz cikla: Podobe iz sanj
Kvartet mladenk, vokalno skupino vodi Francka Žejn
Plesno skupino "Nagelj" vodi g. Soršak Ciril
Mešani pevski zbor "Škrjanček" vodi g. Ložar Drago
Vokalni kvartet mladenk vodi gdč. Žejn Francka
Klavirska spremljava g. Jože Osana (pri Brezmadežni)
Klavirska spremljava ga. Marjetka Adamičeva (pri M. Pomagaj)
Spremljava na harmoniko Viljem Boštjančič
Kulturni mozaik je zamislil Čekuta Vilko
Dela sa recitira lic _
FIT-OUT FESTIVAL
Saturday, April 23, 1983
10 a.m. - 4 p m.
T2B TORONTO HISTORICAL BOARD 595-1567
žene in dekleta: čekuta Mirjam Dolinar Bety Resnikova Anica škulj Metka Stražarjeva Anica Stražar Helena Žejn Francka
gospodje: Čekuta Vilko Koželj Aleksander Mesec Roman Soršak Ciril Stražar Andrej Žižek Lojze
VESELO
VELIKO NOČ
želi vsem Slovencem
Vsem Slovencem doma in po svetu zeli polnost velikonočnega veselja in zi- -vega upanja v prepričanju,da za Velim petkom tudi našemu narodu kmalu zašije jutro Velike noČil
Tone Ambrožič
861 College St. Toronto,. Ont.. M6H 1A1
Društvo TABOR v Torontu
Tel.: 531-1223
VESELO
VELIKO NOČ
želi vsem delavcem in znancem
GRADBENO PODJETJE
Jože Kasfelic Ltd.
10 KEYWELL COURT, Toronto, Ont. M8Y 1S6 255-2085
Vsem bralcem slovenske države želi veselo alelujo
POGAČAR REALTY LTD.
Jože in Ema Pogačar
57 Anderson Ave., Toronto, M5P 1H6 — Tel. 489-8331
^ ANTON'S AND sONVeseZeveZlfeonocnepraznffeezen ~ MEAT MARKEt
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU KI LETOS OBHAJA 25. LETNICO SVOJEGA OBSTOJA.
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso m klobase ter tudi krvavice. Imamo na razpolago bučno olje in rogaiko slatina. Pri nas tudi lahko kupite nove zmrzovalne skrinj? po najugodnejših cenah, če pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah-Vam napolnimo hladilnike.
633 VAUGHAN ROAD (na vogalu Oakwooda) Toronto
Tel.: 6 5 4-9123 -— 654-9112
ŽUPNIJSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
SLOVENIJA*
Vam želi ___________
VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Vesele velikonočne praznike
NEW BANQUET R00M |
Vam želi
doma in po svetu! 618 Manning Ave. Toronto, Ontario M6G 2V9 739 Brown's Line, Toronto, Ontario M8W 3V7 PRliHENlILSV. GREGORJA.HAM1LTON
♦531-8475 ♦255-1742'

FOR WEDDINGS. BANOUETS, £ RECEPTIONS,PARTlES,ETC., J
We offer you superb banquet fl fadlities for up to 160 people A wide choice of vvell prepared f steak & sea dishes andexceHertt v service.
FULLY LICENSED For reservations cail 255-1496 J
1574 THE QUEENSWAY BETWEEN KIPLING & HWY 27
lObčni zbor slovenske hranilnice in posojilnice iJaneza Ev. Kreka v Torontu
Velika noč pod Triglavom kot se jo spominjamo in —danes...
Kakor vsako leto približno v tem času, tako se je tudi letos 13. feb. napolnila cerkvena dvorano slovenske fare Marije Pomagaj na Manning Avenue. Slovenska hranilnica in posojilnica Janeza Kreka je imela svoj trideseti letni občni zbor, na katerem so odborniki in uprava poročali o delu v preteklem letu.
Iz njihovih poročil smo zvedeli, da je bilo dosti dela s poslovanjem samim in tudi s pripravami za nove usluge (pokojninski sklad, sklad za nakup hiše, čeki za potovanja, čekovni računi in druge), ki jih hranilnica in posojilnica deloma že vrši, deloma pa jih bo začela nuditi v kratkem. Moderniziralo se bo tudi poslovanje z uvedbo elektronskega računalnika (komputor), ki bo lahko hitro zračunal statistike in druge zamudne račune, ki so doslej vzeli mnogo čas in truda. Računalnik bo vršil tudi velik del knjiženja.
Iz pročil lahko sklepamo, da je zadruga srečno in varno prestala
Kaj pišejo drugi... •
...O izdajavskih domobrancih
"Gotovo ste čuli, da so proti okupatorju razne skupine... Z vsemi temi skupinami so pripadniki OF navzkriž... Tukaj je velika tragedija, ker se odigrava bratomor... Takoj prve tedne po vkorakanju Nemcev v Jugoslavijo so razgledani politiki ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda, v kateri so združeni bivši sokoli, kulturniki, krščanski socialisti in komunisti. Najbolj organizirani so komunisti. Iz ljubezni do naroda in prepričanja, da edino upor reši mali slovenski narod pred smrtjo, so se združili in uprli...Sedaj pa smo nekateri v velikih skrbeh, kaj bo, če gre tak bratomor dalje... Kajti začeli bodo tudi na Kranjskem (?( ustanavljati domobranske postojanke,, ..slovenski ljudje bodo v tujčevi uniformi in službi šli z orožjem proti tistim v gozdu, ki toliko trpijo in se s tako predanostjo bijejo proti zavojevalcu že tretje leto. Ako verujemo, da bodo zavezniki zmagali, kako je mogoče, da se 1 skupina slovenskih ljudi da vpreči v voz okupatorja?" (Valentin Polanšek, Križ s križi. Roman, stran 264—265. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu).
... o farških lumparijah
"Seveda vas mladino še hujska-jo. To bi vsi radi, mladino zase imeli. To so se zadirali (si prizadevali, op. pis.) že za časa cesarja. To delajo farji...Vsi hočejo mladino in vsi jo zavajajo v tisto smer, ki koristi edinole njim, ne pa mladini... Same lumparije... Ne bo prej miru, da se vse pobi je." (Križ s križi, str. 315—317.
svetovno gospodarsko krizo, ki se je seveda čutila tudi v Kanadi. Zadnji dve leti se je denarni položaj hitro in stalno menjaval, zato sta morala uprava in odbor neprestano posvečati pozornost tem spremembam. Izrečeno je bilo, da bo gospodarska kriza prenehala v teku tega leta in da se bo položaj zboljšal.
Po pravilih zadruge mora občni zbor odobriti razdelitev dobička. Ta razdelitev se izvrši v obliki večjih ali manjših obresti (dividend). Letošnja vsota za razdelitev je bila $ 1,004,433.69 Glavni odbor je predlagal različne obrestne mere za posamezna trimesečja, kakor so bile različne tudi pri drugih denarnih ustanovah. Po predlogu odbora znese povprečna mera 13% za leto 1982. To je boljše povrečje, kot pri večina drugih denarnih ustanovah.Te so v začetku plačale malo več interesa, zadnje mesece pa precej manj kot Slovenska hranilnica in posojilnica JE. Kreka.
Ce upoštevamo gospodarsko in denarno nestabilnost po svetu in v Kanadi, se je Slovenska hranilnica in posojilnica v Torontu v preteklem letu kar dobro odrezala. Človek se kar čudi, kaj zmore vztrajnost in zvestoba svoji lastni ustanovi. V prvih letih so bile postavke v letnih poročilih podane v milijonih dolarjev. Samo nekaj primerov: dobroimetje (assets) preko devet milijonov; posojila dana članom preko šest milijonov: hranilne vloge preko sedem mili-jov osemsto tisoč; denarni promet v preteklem letu preko 26 milji-jonov dolarjev.
Pri volitvah so bili odborniki, katerim je potekla poslovna doba, ponovno izvoljeni. Čestitke za izkazano zaupanje so gotovo na mestu! In to v polni meri.
Po uradnem občnem zboru so se udeleženci še dolgo zadržali v dvorani v prijateljskem pogovoru in ob okusnem okrepčilu.
Mogočno je vabil zvon v farni cerkvi svetega Kancijana. Od vseh strani so hiteli farani praznično oblečeni kot se spodobi za veliko noč, praznik Gospodovega vstajenja. Drug drugega so prehitevali, da ne bi prišli prepozno v cerkev k vstajenju in morda celo zamudili. Nasploh se ne spodobi, da bi zamujali, na ta veliki dan pa še prav posebno ne. Pobožno zbrano so se uvrščali v vstajensko procesijo, ki se je že začela pomikati med lepo očiščenimi hišami in dalje proti polju. Vsem poznana velikonočna pesem:
"Jezus naš je vstal od smrti, razveseli se, kristjan! Smrt in pekel je premagal, vstal iz groba tretji dan; dokazal božjo moč, je na veliko noč, aleluja,aleluja,aleluja, aleluja...! ....je zmagoslavno odmevala v sicer še kar nekam hladnem, vendar lepem, sončnem jutru velike nedelje.. Molitev in ubrana pesem je farane praznično zbližala.
Obrazi vseh so bili kljub trpljenju in trdem delu svečano umirjeni, skorajda zamaknjeni, polni vere, hvaležnosti in zadovoljstva.
Taka je bila Velika noč v Sloveniji. vesela, duhovno bogata in rešnično globoko doživeta!
IN DANES?
Tudi danes praznujejo v zasužnjeni domovini pod Triglavom praznik Jezusovega vstajenja, praznik neomajnega upanja na lepšo, človeka vredno slovensko bodočnost. Zaskrbljeni obrazi nemo pričajo, da slovenski narod preživlja že desetletja dolge težke čase. Trpeči slovenski narod išče v praznem grobu uteho in moč. Slovenski narod opira svojo neomajno vero v Jezusovo vstajenje; krepi jo z vse vključujočo ljubeznijo in odpuščanjem in kljub težavam vsebinsko pravilno dojema smisel življenja. Praznik Jezusovega vstajenja mu daje poguma, da ne omaga in neprestano pojasnjuje pomen
trpljenja in žrtvovanja. Globoko ukoreninjena materialistična nagnenja že usodno oblikujejo slovenski narodni obraz, napačno usmerjajo življenjske poglede, ki se danes prav posebno izražajo v pretirani potrošniški miselnosti, ki že kot rak razjeda slovensko narodno dušo in slovensko zavest. V slovenski veliki noči gre danes za rešitev slovenskega naroda.
Na ta veliki dan Jezusovega vstajenja bomo Slovenci v domovini, zamejstvu in zdomstvu v duhu združeni v živi veri in trdnem upanju, da bomo, po stoletja trajajoči kalvariji na kateri so tisoči umirali mučeniške smrti, izšli iz nje, po njihovi zaslugi in priprošnji in po božjem usmiljenju, izčiščeni, duhovno prerojeni in kot taki vredni osebne in narodne svobode, ki pa more biti uresničena in dosegljiva le v svobodni slovenski državi!
Luka Dolenje
Pogoji za novo posojilo Jugoslaviji_
Jugoslavija je pred par tedni prejela prvi obrok 500 milijonov dolarjev posojila od centralnih bank iz petnajstih Zapadnih držav, da ji bo na ta način olajšano odplačevanje tekočega inozemskega dolga in obresti ki naj bi po jugoslovanskih virih znašal okoli 19 milijard dolarjev.
Jugoslavija pričakuje, da ji bo odplačevanje trenutnih obveznosti dalo kredit za posojilo nadaljnih 5 milijard dolarjev.
Da so pa ta denar banke Zapadnih držav odobrile, je morala Jugoslavija, po poročilu Wall Street Journal (16, februarja 1983) pristati na štiri pogoje, ker banke niso bile zadovoljne z finančnim pročilom štirih mednarodnih bančnih ekonomov o dejanskem finančnem stanju Jugoslavije,
GLEVELAND
•	V pričakovanju /.ime in po sebno snega smo obhajali Božič. Vreme ni izgledalo božično in vsi so se izpraševali.kaj se je zgodilo. Snega in mraza letos nikakor ni bilo in ga še ni. Vstopili smo v novo leto 1983 prav tako v pomladanskem vremenu. Smučarji letos niso prišli na račun razen onih, ki so šli na zapad, kjer imajo dovolj snega in lahko zadoste vsem potrebam zimskega športa.
•	Kakor vsako leto je tudi letos bila Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju prva velika prireditev v novem letu med Slovenci v Clevelandu. V soboto 22. januarja so gostje napolnili dvorano. Bil je prijeten večer v družbi prijateljev in znancev. Veerja je bila odlična in petje "Fantov na vasi" zelo ubrano.
•	Kosilo 30. januarja pri Sv. Vidu, ki ga je priredila Misijonska zveza, je privabilo ljudi iz
Clevelanda in okolice. Bilo je zares lepo obiskano.
•	Prav pred Božičem je Ameriška Domovina presenetila svoje bralce z novico, da so kupili nov tiskarski stroj. 1. februarja je vil tiskan prvi izvod Domovine v novi obliki na novem tiskarskem stroju. Te dni prijatelji Ameriške Domovine prodajajo karte za večerjo, ki jo bodo priredili v finančno pomoč lastništvu Domovine. Želimo jim obilo uspeha.
•	Lepo presenečenje za Cleveland je bil koncert Slovenske Pesmi iz Chicaga 5. februarje v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. S svojim odličnim petjem in orkestrom, ki je spremljal pevce, so navdušili Chicažani poslušalce. Upajmo, da nas bodo še obiskali. Pevskemu zboru Korotan pa iskrena zahvala, da so Slovensko Pesem povabili k nam v Cleveland.
•	Od 'pusta' so se poslovilemaškare na Holmes Ave.
katerega so smatrale za "malo naivnega".
Štiri pogoji so bili:
1.	Jugoslavija naj najame računovodsko družbo Peat, Mar-wick, Mitchell& Co iz New Yorka, da bo ta pregledala računske postavke jugoslavanskega dolga in svoje ugotovitve primerjala z številkami, ki jim jih je predložila jugoslavanska vlada. (Taka zahteva je v mednarodnih finančnih poslovanjih neobičajna in kaže, da so morali mednarodni bankirji imeti posebne razloge zanjo!)
2.	Banke so zahtevale, da Jugoslavija uradno prizna Mednarodni Koordinacijski Odbor, ki mu stoji na čelu Manufacturers Hanover Trust Co iz New Yorka.
3.	Banke zahtevajo, da Jugoslavija povrne vse stroške, legalne, potovalne in druge, ki so v zvezi s pogajanji za to posojilo. Jugoslavija naj nadalje najame in plača svoje lastne odvetnike in pristane na zahtevo, da bo zakon države New York prevladoval pri vseh sporazumih za dolg.
4.	Banke zahtevajo, da Jugoslavija imenuje bančno zastopstvo, ki bo sodelovalo pri finančnih pogajanjih.
Poleg teh štirih pogojev se je Jugoslavija morala obvezati tudi, da bo odstranila vse težave, ki bi
ovirale Bank for International set-tlements (BIS), t.j. centralna banka za svetovne centralne banke, pri njeni zahtevi, da Jugoslavija položi njene zlate rezerve za poroštvo tega dolga. BIS je pa obljubila, da bo pod temi pogoji preskrbela Jugoslaviji še nadaljnih 500 milijonov dolarjev posojila. Z vsemi temi dogovori, obveznostmi in posojili lahko sedaj Jugoslavija kvalificira še za 554 milijovon kredita pri Mednarodnem Denarnem Fondu (IFM). Banke bodo Jugoslaviji dale podaljšek roka za odplačevanje letošnjega deleža dolga, ki skupno z obrestmi in z novim posojilom trenutno znaša nad 2 milijardi dolarjev Koliko bo znašal nov dolg Jugoslavije, po vseh teh nadaljnih posojilih? Zdi se,da bovzelo vsaj eno generacijo trdega varčevanja, da bo ta težak dolg poravnala!
Ta dolg je pa tudi razlaga in opomin vsem tistim, ki so verjeli da je komunistični sistem bil tisti ki jim je v zadnjih 10 letih zvišal življenjski standard, namesto da bi verjeli, da je le osebna gospodarska in družbena svoboda tista, ki dela življenje vredno življenja.
C.P
•	Brazilski nadškof Helder
Camara je bil izbran med 600 kandidati kot prvi prejemnik mirovne
v Slovenskem narodnem domu. Dramatsko društvo Lilija je namreč priredilo na pustno soboto 12. februarja vsakoletno maškarado, ki je bila zelo lepo obiskana.
•	Sedaj smo v postu in se pripravljamo na Veliko noč z različnimi pobožnostmi in molitvami v naših cerkvah. Tako bo vstajenje našega. Zveličarja toliko lepše doživeto.
nagrade japonske budistične organizacije Niwano Peace Foundation. Odbor petih oseb, ki so izbrali Camaro, je izjavil: "Nadškof je v petdesetih letih duhovništva branil najrevnejše in najslatotne-jse v duhu nauka evangelija in je znatno doprinesel k ostvaritvi miru na svetu s svojimi nenasilnimi aktivnostmi". Nagrada znaša $87 000, katere bodo zopet deležni reveži.
SLOVENSKA DRŽAVA:
eden najbolj zanimivih slovenskih listov
1982-83
^JlLj-OL /JO^ok^.
pjuut	M
r^Jh^JL ns^n,® Jj A.
fi^o	o«.
cl-aA^o- ^ '> '
^.-»fit^CL. f-^ /V*.
„ /o je^.
ivvveiJ.	'-f ^m
3 /r^ifei . CL£_
J.«
PETER INT1HAR 3.R.
1 I
<1
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE |
želi vsem prijateljem in sorojakom
Stanley R. Zupan
Slovenski advokat in notar
Suite 309, 121 WiHowdale Ave. WillowdaleJ Ont. M2N 6A3
Tel.: 2 2 3 - 4 0 1 4
VESELO ALELUJO
želi
VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM
GRADBENO PODJETJE	g
Kavčič Construction Ltdj
252 Chantenay Dr.. Mississauga, Ontario L5A 1E4	Tel.: 275-3935
timJ
VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE
želi
VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM
PLATNAR BROS.
PLUMBING & HEATING LTD.
Metro licence No 176
43 ALGIE AVE., TORONTO M8Z 5J9
Tel: Bus. 2 5 5- 6 1 4 4 Res. 2 5 5 -60 1 9 406
TORONTO
0 Vabimo Vas 17. aprila 1983 popoldne v dvorano Brezmadežne in
24. aprila 1983 zvečer v dvorano Marije Pomagaj na
opereto v treh dejanjih
ANGEL Z AVTOM
opereto je uglasbil Lojze Mav
•	Naš urednik g. V. Mauko je bil ponovno (že četrtič) imenovan —by order in council — od premiera G. W. G. Davisa V „On-tario Advisory Council on Multiculturalism and Citizenship". Imenovanje traja do 31.marca 1984. 40 članov je bilo ponovno imenovanih, 16 pa na novo. Novost sta dva podračelnika, načelnica pa je še enkrat Dr. Mavis E. Burke 12 Toronto. G. Uredniku naše čestitke k ponovnemu imenovanju in zaupanju!
•	„Slovenski Glas", ki izhaja v Mtinchenu, je v januarski številki za 1983. ponatisnil lz "Slovenske države" in ,.Ameriške domovine" poročili o 34. Mednarodnem knjižnem sejmu, na katerem so bili tudi prvič, —po zaslugi zavzetnih in Hrvatov, zastopani Slovenci živeči v emigraciji.
•	Ena tretjina vseh so bili Slovenci, ki so napolnili razprodano Thomsonovo novo koncertno dvorano ob priliki gostovanja Slovenskega simfonijskega orkestra. Izvrstni kritik Toront-skega dnevnika "Globe and Mail" je kvaliteto prireditve označil kot zelo dobro. Čeprav kritiku, niti občinstvu niso ugajale 'Slovenske narodne' od Jana Goloba,ki je tudi član orkestra, je bil Čajkovski podan mojstrsko, tako da je občinstvo izsililo na koncu trikratno ponovitev. Na splošno lahko rečemo: v koliko jim je manjkalo finese, so nadomestili z navdušenjem, ki ga je izžareval dirigent Anton Nanut. Prireditev rojakov moramo pohvaliti, ker je tokrat izostalo mešanje politične simbolike z običajnimi nepotrebnimi nagovori. Take prireditve so sprejemljive za vse rojake in bodo vedno dobrodošle.
• Prijatelji šaha: Letošnji turnir za najboljšega šahista med Slovenci bo v lovskem klubu v Alliston 29. maja Turnir se začne popoldne. Vse informacije dobite po telefonu: 447—4332
1
I I I I I I
J
Pripadniki koroških Slovencev, gradlščanskih Hrvatov In Madžarov ter dunajskih Čehov so poudarili potrebo po stalnih medsebojnih stikih. Zaradi tega so predlagali v okviru Cerkve v smislu delovanja Nemiko-slovenskega koordinacijskega odbora krike ikoflje ustanovitev vseavstrljskega koordinacijskega odbora, v katerem bi bile zastopane vse v Avstriji živeče narodne skupnosti (Koordlnation-sausschuB ttsterreichlscher Volksgruppen).
ANSAMBEL KARAVAN
KLIČITE ANDREJA PAHUUE TEL. 255-4502
80-13th STREET, TORONTO, ONTARIO M8V 3H6

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
želi
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI
St. Joseph Press
MOMOm UNE\
LASTNIK: JOŽE ŠČZB/Č
TEL-' 2.5! -15*7
kompas EXPRESS
Slovenska Potniška Agencija
VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Peter Urbane1 — Dr. Karel Žuž«k I Tel.: 534-8891
r
KOMPAS EXPRESS 635A Bloor St. W. Torgnto Ont- M6G 1K8
VESELO ALELUJO
Vam želi
STAVBENO PODJETJE
i
F - F Construction Co. Ltd.
Lastnik A. FERKUL
U2 BETA STREET, TORONTO M8W 4H5 • Tel.: 259-7334
VESELO ALELUJČT
želim vsem dobrotnikom in prijateljem
Paula Trček
PAPEŽEVA OKROŽNICA O DELU
V	SLOVENIJI
Slovenski prevod okrožnice papeža Janeza Pavla II o človeškem delu je izšla v Sloveniji kot 13. cerkveni dokument. Poleg kratkega uvoda prinaša knjižica tudi nekoliko skrajšan komentar znanega nemškega jezuita Owsalda von Nell—Breuninga. Nell—Breuning, ki je sodeloval pri pisanju okrožnice Quadragesimo anno, je bil že 1. 1980 star 90 let, pa je še vedno zelo aktiven kot predavatelj. Se pred nedavnim je izdal drugo povečano izdajo knjige SOCIALNI NAUK CERKVE (Soziallehre der Kirche, 1978). ki je komentar uradnih cerkvenih dokumentov, predvsem okrožnic, ki zadevajo družbena vprašanja. L 1980 pa je ižšla knjiga PRAVIČNOST IN SVOBODA (Gerechtigkeit und Freiheit), v kateri podaje temeljne orise katoliškega družbenega nauka.
Okrožnica o delu je bila tudi predmet letošnjih pastoralnih tečajev v slovenskih škofijah pod temo: DELO OBLIKUJE ČLOVEKA. Tečaji so bili v več krajih in ponekod ponovno (Celje, Maribor, Beltinci; Mirenski Grad; Ljubljana). Udeležilo se jih je 518 oseb.
Iz poročila, ki ga je ne napisal za revijo CERKEV V sedanjem svetu (št. 11—12, 1982) Rafko Lešnik, povzemamo naslednji odstavek: 5. Pomembni poudarki na tečaju.
V	koprski škofiji so poudarili, da je treba realno utopijo papeške okrožnice uresničevati, da bo počasi prevzela našo zavest in tudi pastoralnim delavcem pomagala bolje vrednotiti lastno delo ter pomagati drugim, da bodo bolj odrešenjsko in veselo opravljali svoje delo. Ker še nimamo pravega pristopa v svet delavca, bi morali ta svet spoznavati. Pod tem vidikom si želijo nove pastoralne psihologije izpod peresa dr. Trstenjaka. Ljudje, ki živijo samo od plače, doživljajo v zaslužku svoj osnovni eksistenčni problem in jih zato ne smemo obsojati. Nove potrebe in naloge moramo osmišljevati na nov način, da se izognemo moraliziranju. Želeli bi si tudi pastoralni tečaj, ki bi bil posvečen samo delu pastoralnih delavcev. Delali so na tečaju tudi po skupinah.
V	mariborski škofiji je delo po skupinah obravnavalo tele teme: Evangelij veselo oznanilo za delavce, kristjan na svojem delovnem mestu, pastoralno delo z delavci, oznanjevanje delavcem. Tečaj bodo poglabljale mesečne rekolekcije po dekanijah, ki jim bo pastoralna služba pripravila poseben program.
V	Ljubljani so bile poudarjene tele misli: Človek je božji sodelavec, vendar je treba pri tem paziti na pravi smisel in analogijo te besede. Napor pri delu ni samo kazen za greh, saj delo spada k človeku kot človeku. Delo nas ne sme popolnoma notranje izpolniti, saj moramo ostati svobodni za Boga in za sočloveka.
Delo bo Bog tudi "poplačal". "Herezija dela" je v tem, da zaradi dela zanemarjamo druge oblike v žiljenju (zaradi dela postanemo nepotrpežljivi itd,). Do "razklanosti" v gledanju na delo
Njegovo ime bo živelo stoletja in tako bo njegovo delo
Pred sto leti, 14.marca 1883 popoldne,je umrl v Londonu Kari Marks.Čeprav so odložili njegov pogreb na soboto,se je udeležilo pogreba samo enajst oseb.Toda že na njegovem grobu se je z Engelsovim govorom začela legenda,ki je napravila iz skoraj pozabljenega kritika kapitalističnega reda Mojzesa,ki bo vodil zatirane v nov raj na zemlji.Z vizijo,ki so jo skovali okrog njega,se je marsikje spremenilo obličje zemlje. Pa tudi tam,kjer niso sprevedli t.zv.marksistične teorije v prakso,ni brez velikega vpliva zlasti v družboslovnih vedah Zapada.Francoz Raymond Aron je zapisal 'Marksizem je opij intelektualcev'.Tudi med kristjani jih je mnogo ki bi radi ločili v marksizmu med filozofijo (dialektičnim materializmom) in pojmovanjem družbenih procesov (dialektiko) ter sprejeli drugo medtem ko bi odklonili prvo. Med zgodovinskim in legendarnim Marksom je tolika razlika,da ju v glavnem druži samo še ime.Marks sam se je tega zavedal,saj je izjavil proti koncu svojega življenja 'Jaz nisem marksist'.Robert Payne je zapisal v uvodu v Marksov življenjepis (Marx.New York: Simon and Schuster,l968): '...mož,opisan na teh straneh ...je bil človeški in ranljiv.preveč ranljiv.Se daleč ni bil vzor komunistčnih kreposti.Potikal se je po slavnih pivnicah,špekuliral na borzi,zapeljal svojo služkinjo,bil oče nezakonskega otroka,uganjal je norčije z mladimi aristokratinjami in užival je obiskovanje dragih toplic,kjer se je lahko družil z bogatimi in priviligiranimi.Bakunin ga je obtožil,da je policijski špijon.toda to je bilo še premalo.Marks je spravil v roke britanskega notranjega ministra,šefa policije,dokumente Internacionale. Kruto je izrabljal vse okrog sebe-svojo ženo,svoje otroke,svojo gospodinjo in svoje prijatelje-kar je bilo toliko straš-
prihaja zato, ker delo trgamo iz večje harmonične celote. Tudi narava in značaj ljudi vpliva na delo in obratno. Odnos do dela je zato po svetu kaj različen (pri nas, v Indiji, na Madagaskarju itd). Iskati moramo stike z doseljenci in jim omogočiti, da zaživijo z nami. Delo in čas za družino odpira dodatna vprašanja. Za marksizem je delo edina osnovna razsežnost, za kristjana pa le ena osnovnih razsežnosti. Sodelovanje s Stvarnikom marksizem obide. Delo oblikuje človeka kot etično osebnost v vesti. Gre za božje naročilo in za sodelovanje z Bogom. Torej nima šlovek odgovornosti samo pred ljudmi, ampak tudi pred Bogom. V Ljubljani ni bilo dela po skupinah, pač pa je vprašanja obravnavala "okrogla miza".
V isti številki revije je tudi prispevek slovenkega metropolita nadškofa dr. Alojzija Susterja pod naslovom SVET DELA IN NALOGE CERKVE. Iz njega ponatiskujemo zadnja dva odseka.
(F. ENGELS)
nejše,ker je bilo namerno in preračunano. Njegov okus je bil okus fevdalnega aristokrata.Bil je eden tistih,ki hočejo zapovedovati brez ozira na to,koliko bolečine in trpljenja stane to druge.'
Marks ni bil originalen mislec.Ideje,ki jih danes večina enači z marksizmom,so izrazili že mnogi drugi pred njim,in Marks sam večkrat navaja vire svojih idej.Kar je doprinesel,je bila povezava teh elementov v kolikor toliko povezan in dosleden sistem.Pa še v tem so težave.Ker je pisal dolga leta in ker je bilo mnogo njegovega pisanja odgovor n|i dogodke in v veliki meri tudi polemika,je večkrat dal tej ali oni misli večji poudarek kot bi zaslužila v sestavu samem.Zato ni tako težko najti v Marksovih spisih stavkov,ki podpirajo popolnoma si nasprotujoče interpretacije marksizma.Od svojega glavnega dela Kapital je sam napisal samo prvi del.Drugi in tretji del je pripravil za tisk njegov tesni sodelovale Engels .katerega je stalo mnogo truda,da je spravil na papir besedilo iz njegovih neurejenih in težko čitljivih zapiskov.Dejansko so ljudje raje brali Engelsovo poljudno napisano delo,znano pod imenom Antiduhr-ing,kot pa	Kapital.
Kljub temu,da je ostal bolj ali manj zvest svojim temeljnim mislim,je vendar v marsičem menjal svoje mnenje.Celo glede revolucije,ki bi morala uničiti kapitalizem,je priznal,da bi bilo možno,da bi se v visoko razvitih kapitalističnih državah izvršil prehod v novo družbo brez revolucije.Tudi glede zadružništva je možno najti pri Marksu izjave,ki si nasprotujejo.Zato tudi ni čudno,da se toliko ljudi in gibanj,ki se ne samo ločijo drugo od drugega,marveč skušajo drugo drugega tudi ideološko ali celo politično (kjer imajo oblast,tudi nasilno) uničiti,sklicujejo na istega Marksa kot zadnjo avtoriteto.
Marksu je bila zgodovina odvijanje neizbežnega procesa-in vendar je usmerjal vse svoje delo,da bi spremenil družbo.Ce bi bil dosleden,mu ne bi bilo treba ničesar podvzeti.ker bodo za to poskrbele zgodovinske sile same.
Ce bi jemal resno svojo trditev,da so ideje samo odraz sistema proizvajalnih sredstev,bi moral smatrati,da je večina njegovega pisanja in govorjenja prazno mahanje po zraku.
Marks je odklanjal delavno razmerje,pa je imel ves čas služkinjo Heleno Demuth (ki je tudi rodila nezakonskega sina).Očitno je niti on niti Engels,ki jo je prevzel po Marksovi smrti,nista preveč dobro plačala,ker je imela ob svoji smrti komaj 95 funtov prihrankov.
Tega sina Friderika Demutha Marks ni priznal.Mnogi so mislili,da je bil njegov oče Engels,toda Engels je pred svojo
smrtjo ponovno izjavil,da je bil Friderick Marksov sin.Po smrti svoje žene je prebil Marks eno noč v isti hiši,kjer je stanoval Friderik.Friderik se ni brigal za Marksove ideje,pač pa je bil aktiven v angleški Labour Party.
Marks je hotel uničiti kapitalistični sistem,toda on,in še bolj Engels,sta živela od 'brezdelnih dohodkov'.
Kljub temu,da je bil Marks židovskega rodu (tudi o tem ni rad govoril) ,se je enačil z nemškimi interesi ter je zaničeval Slovane.Bil je razočaran,da so bili Rusi prvi,ki so prevedli njegov Kapital.Sele proti koncu svojega življenja,ko so ga obiskovali ruski komunisti v Londonu in mu skušali dopovedati,da mora priti v Rusiji do revolucije brez razvitega kapitalizma, je omilil svoj šovinizem ter se je celo pričel učiti ruščine z namenom,da bi preučil rusko kmetijstvo in videl,ali je mogoče najti kako rešitev za skorajšnjo revolucijo,ne da bi mu bilo treba opustiti svojo shemo.(Krekov Socijalizem ima več strani prevodov Marksovih člankov,v katerih izraža svoje zaničevanje Slovanov in zlasti manjših slovanskih narodov,ki jim odreka pravico do samostojnega obstoja).
Ne bi bilo težko nadaljevati s podobnimi protislovji in nedoslednostmi pri Marksu,toda sto let po njegovi smrti je to samo še zgodovinska zanimivost. Marks, kot je dejansko bil, je predmet preteklosti, toda mit, ki se je izoblikoval okrog njega in gibanja, ki so vzbudila upanje milijonov na boljšo bodočnost, so še vedno stvarnost. Na svoji poti so uničila milijone ljudi v imenu "zgodovinsko neizbežne revolucije" in "brezrazredne družbe, v kateri bo vsakdo prispeval po svojih najboljših močeh in jemal samo, kar potrebuje". Kar je še bolj tragičino pa je, da niso nikjer, kjer so prevzela oblast, izpolnila niti sence napovedanih obljub. Čeprav je marksizem z raznimi dodatki (—leninizem; — castroizem, itd) še vedno uradni nauk, nihče več vanj ne veruje. Marksizem pa je, žal, še vedno v modi v državah, kjer se mu še ni posrečilo priti do oblasti in pokazati svojega pravega obraza. Na žalost niso uspeli poskusi, da bi nadeli marksizmu malo bolj človeški obraz v sovjetksi sferi (Češko—Slovaška, Poljska).
Pri vsem tem ne gre toliko za vprašanje lastništva na proizvajalnih sredstvih kot pa za vprašanje totalne družbe. V pluralistični družbi je moč razdeljena med več organizacijami (gospodarskimi, verskimi, vzgojnimi, itd) z nalogo države, da skrbi, da nobena ne prestopi svojega upravičenega območja, v totalitarni pa si prilasti ena sama (v emenu "naroda", "države", "delavskega razreda") absolutno oblast nad vsemi področji zasebnega in družbenega življenja, vključno mišljenje in vest.
Na žalost je bilo Marksovo ime in delo pritegnjeno kot opravičilo takega totalitarizma. Bil je
"...človek, ki meče najdaljšo senco na naše stoletje. Bil je velik, kajti ni mogoče zanikati veličine človeku, ki je spremenil klimo celega sveta, toda je to veličina, ki
jo deli s tirani. Nikdar se ni boril na barikadah, nikdar ni vodil armade v bitko, nikdar ni vladal narodu; namesto tega je koval nova orožja tiranije v tišine svoje študijske sobe. Ta čudaški in samovoljen genij je zapustil znamenje na svetu, katerega odstranitev bo trajala morda stoletja." (R. Payne).
Marksova senca je kruto oplazila tudi Slovence. Ker smo majhen narod na križišču evropskega sveta, so izid naše tragedije povzročile bolj zunanje sile kot pa mi sami. Toda na splošno je treba priznati, da mora prevzeti velik del odgovornosti za vse tragične posledice marksizma tudi krščanstvo, ki se ni znašlo po zlomu srednjeveške kulture in je nehalo biti tvorni element novega veka. Kristjani so prepustili kulturno in družbeno ustvarjalnost drugim, ki niso počasi razgiasili samo, da je Bog mrtev, ampak so žrtvovali snovi in zgodovinski nujnosti tudi človeka. Se v naši dobi so slabo služili in še služijo tisti kristjani, (kot je jasno povedal v okrožnici Divini Redemptoris Pij XI. ali v Kanadi Moses M. Coady), ki se izživljajo v pobijanju vseh oblik marksizma, sami pa ničesar ne podvzamejo, ali vsaj manj kot bi mogli, da bi odpravili zlorabe obstoječega sistema. Človeka nevredne razmere so namreč gorivo, ki razplamtijo teoretično še tako nedosledno ali zgrešeno ideologijo v razbesnelo povodenj, če ji uspe prikazati vizijo boljšega življenja. In to je Marksu očitno uspelo.
Rudolf Cuješ
• V Združenih državah narašča število oseb, ki žive sami zase, mnogo hitreje kot pa prebivalstvo na splošno. Število takih oseb je naraslo od 1970 do 1982 od 10.9 milijona na 19.4 milijona, kar pomeni porast za 78%. Razlogov je več: število razporok je visoko, višji življenjski standard, ki omogoča mnogim mladim, da se osamosvo-je. V ozadju pa je gotovo tudi večji individualizem. Ljudje hočejo vedno uveljaviti svojo voljo in ne marajo, da bi jih kdo pri tem oviral
—	ne starši in tudi ne zakonci. Med osebami, ki žive same, je približno tretjina neporočenih. Njih število se je povečalo v tej dobi od 2.8 milijona na skoraj 6 milijonov, kar pa gre v glavnem na račun povečanega števila mladostnikov med prebivalstvom, deloma pa tudi na račun, da se dekletom ne mudi več tako v zakon in jih hoče dosti končati študije ali si celo zagotoviti kariero. Starost oseb, ki se prvič poroče, določena tako, da je polovico mlajših in polovico starejših od te starosti ob poroki, se je dvignila od 1. 1960 za dve leti
—	od 20.3 na 22.3 za ženske in od 22.8 na 24.8 za moške, Ženske predstavljajo veliko večino oseb, ki žive samo — 61.7%, mnoge med njimi so vdove. Po starosti sta najmanjši skupini osebe stare med 15 in 24 leti ter med 35 in 44 leti ( 8.7% vsaka). Starostna doba 25—34 let predstavlja 18.4%, 45—64 24.6% in nad 65 let 39.6%. Po zakonskem stanju predstavlja 8.5% skupina oseb, ki so poročne, pa je zakonec odsoten: 19.6% je razporočenih, 31.3% je samskih in 40.6% so vdovci.

N.O.B. in professor Jošt Zabkar
v "Zalivu 1982" mi oporekate ;nekatere moje misli napisane v "Slovenski Državi" maja 1982.
Primerno bi bilo, da bi uporabil za ta moj odgovor "Zaliv", toda na žalosfmTprof. B. Pahor do danes še ni hotel objaviti mojih prispevkov.
Da začnem z Goldonijem, ki ga Vi citirate: Marchese "Fra Voi e me Vi e qualche differenza" (med Vašim in mojim mnenjem je morje razlik).
Vi razlikujete med neko partizansko osvobodilno vojno in revolucijo in greste celo tako daleč, da ste takorekoč edini, ki se ukvarjamo z medvojnimi prilikami, ki postavlja trditev, da so bili partizani neodvisni od komunistične partije Slovenije.. V tem greste celo preko nekih osamljenih, razočaranih bivših vplivnih članov OF, ki še vedno trdijo, da je bila OF dejanska koalicija političnih strank. Ta Vaša trditev Vam služi za podlago za ustvaritev mita in pravljic, ki jih režim plete okoli revolucije, ki pa ni zivtljir pred dejstvi,ki dokazujejo drugače.Uporabljam komunistični vir, ker v razpravi je priznanje prizadetega, podprto z dejanskimi dokazi, najbolj prepričljivo.
Kardelj pravi v svojem dopisu CK KPJ in Titu koncem leta 1941:
"Naša borba se je spremenila v razredno borbo proti buržuaziji. OF je v naši oblasti in med partizani so VSI politkomisarji naši (člani KP),VSI komandanti razen enega so naši, VOS, ki je dosegel do 20% moštva je ves KP". Črne bukve stran 19. dokument podpisan po Fricu Novaku, politkomisarju odreja za mobilizacijo, da se vse mobilizirance, ki ne vedo nič o komunizmu ali ki ne kažejo zanimanja zanj LIKVIDIRA. Nihče ne zanika borb partizanov z okupatorjem, toda analiza akcij pokaže nekaj dejanskih borb z okupatorjem, da so zadovoljili zaveznike, večinoma pa je šlo za izzivanja, nepomembne sabotaže in umike pred ofenzivami okupatorja. Elementi borbe z okupatorjem So bili prisotni toda bistvo in cilj partizanov sta bila od začetka do konca borba in to krvava in junaška, ako hočete, za zmago revolucije. Premnogi partizani so se pridružili samo radi borbe proti tujcu. Toda po simbolih kot rdeča zvezda, srp in kladivo, po prisegi, po srečanju z politkomisarjem, po predavanjih in po kratkem bojevanju je vsak partizan vedel, da se rad ali nerad bori v glavnem samo za komunistično partijo in njene cilje.
vpisavali v Kulturbund in Heimat-bund in da so Štajerci in Korošči imeli tako—imenovano Wehrman-nschaft, ki je v imenu nemškega rajha branila pred partizani slovenske vasi. Vse to je bilo napravljeno pod gotovo silo, iz nekega vidika začasnosti in jim zato nihče ni očital kolaboracioniz-ma ali celo izdajstva. Iz te perspektive pa zato silno čudno zveni, ako v zamejstvu čujemo režimsko struno o kolaboracioniz-mu domobrancev na Gorenjskem,
Primorskem in Ljubljanski pokrajini. Kar se tiče slovenske zavednosti so premnogi Primorci bili junaki, vendar tudi med njimi so bili številni, ki so se odpovedali slovenstvu in demokraciji. Blizu Trsta je slovenska vas P., kjer vedo povedati, da je pred revolucijo štela 90 fašistov, danes pa šteje 300 komunistov. To seveda ne velja samo za Primorsko. Slične primere bi lahko našli na Koroškem in drugod po Sloveniji.
Revolucija in Duhovniki
Kolaboracionizem
Ko je bila nasa dežela zasedena po tujcih, je bilo nujno, da se ekonomsko in kulturno življenje naroda nadaljuje. To je seveda vezano na gotove stike z okupatorjem. Tako sodelovanje je neprijetno, a se ga ne moreš izogniti. V slučaju neredov je narod po mednarodnem in naravnem pravu upravičen ustvariti si lastno obrambo. V Ljubljanski pokrajini je bil od julija 1942 tak primer. Do tega trenutka, ko še nihče ni govoril o kolaboracijonistih ali izdajalcih, je že padlo po roki VOS-a in partizanov 1500 ljudi. Človek se čudi zakaj narod in voditelji niso že mnodo preje organizirali obrambe. Cista fantazija in naivnost je nasvet, ki ga tako radi dajejo, kot generali po že odigrani bitki, da bi SLS in liberalci šli 1941 v ilegalno oboroženo borbo. To bi ustvarilo nevaren položaj, ki bi ga narod plačal z nesprejemljivimi in nepotrebnimi žrtvami. Zavezniki so pozivali Francoze, Belgijce, Holandčane in Novervežane vse do leta 1944, naj ne začno z borbo proti okupatorju, ker še ni čas zrel in naj se varujejo nepotrebnih žrtev. Za Slovence pa naj bi veljalo: leta 1938 klecniti pred Nemci kot Angleži v Muenchenu, ko pa so Angleži zašli v vojno pa naj bi se Slovenci žrtvali do zadnjega.
Potem pa še: ko Angleži priznajo 1944 Tita, postanejo domobranci kolaboracionisti. Za Kominterno s KPS vred do 22 junija 1941, je bila anti—imperialistična vojna, ta dan je pa postala "osvobodilna in domovinska". Nasvet profesorja iz Heidelberga, ko pravi, naj bi škof Rožman leta 1941 proglasil vstajo slovenskega naroda pa seveda že prekorači mejo naivnosti.
Da velja enakost pred zakoni tudi za duhovnike ni nič novega. Kar pade v oči pri slovenskih duhovnikih je dejstvo, da so delali silno požrtvovalno med narodom več kot tisoč let. Da se je ohranil Slovenski narod pred navali potuj-čevanja je v največji meri zasluga teh narodno zavednih duhovnikov. Narod je duhovnike zato spoštoval in tekom stoletij skoraj ni poznan primer, da bi bil slovenski duhovnik obsojen ali celo umorjen. Potem pa pridejo leta 1945/45 pa imamo Slovenci naenkrat 70 pomorjenih duhovnikov, 300 v ječah in 250 v politični emigraciji. Z zaprepaščenjem ugotavljamo, da je kar naenkrat z delom naroda to postal najbolj izdajalski stan na svetu! Naš profesor iz Heidelberga to razlaga z objektivno krivdo dela duhovnikov, četudi obžaluje umor nekaj primorskih duhovnikov, poboje ostalih pa sprejme kot nujni rezultat revolucije. Med drugim navaja inkvizicijo, ki je umorila le par duhovnikov in Francosko revolucijo s svojimi žrtvami.
V primeru s slovensko revolucijo, ki se samo v juniju 1945 lahko pohvali s pokoljem 11.500 rojakov, sta inkvizicija kot francoska revolucija povročili samo okrog 10 tisoč žrtev. Ko so se začeli umori v Ljubljani (Inž F. Emer) bi bilo za
škofa Rožmana sila enostavno iti preko zadeve molče. Ker pa se je zavedal svojega poslanstva in položaja,je javno obsodil tak teror in začetke bratomorne vojne. Namesto rokovanja s fašisti in nacisti in interveniranja za zaprte rojake, bi gotovo raje sedel v svoji rezidenci. Njegovo delo pa je bilo herojsko, ko se je žrtvoval za narod; vprašam profesorja, ali so take žrtve kolaboracionizem? Prof. J.Z opisuje kot klerikalizem delo SLS med obema vojnama. Po njegovem smo živeli v nekaki teokratski državi, kjer so, duhovniki vodili duhovno in svetno življenje. To pa v resnici ni bilo tako hudo. Delo SLS se bi dalo primerjati s vplivom DC v Italiji v povojnih letih, To zveni posebno nerealno ko trdi, da je revolucija (torej ne NOB!) nastala ker klerikalci in liberalci niso izvedli socialnih reform!
Najbolj pa razočara prof. J.Z v tolmačenju pluralizma, ki ga na politično ekonomskem polju razume samo v sklopu SLOVENSKE SOCIALNE LASTNINE PRODUKCIJSKIH SREDSTEV. Tu pa smo že na stališču E, Kardelja, ki je izumil originalno formulo pluralizma slovenskih samoupravnih interesov.
DR. PETER URBANC
— — — — "i^inVVllVVVVl'!*!*!*!* *	» ^ ^
Samoobramba naroda se je razvila v strašno in nepotrebno U*g?2ivljenjepis Franka Kosmača£<*f*£Krti*>
državljansko vojno. To dejstvo je naložilo dolžnost voditeljem, da so organizirali oboroženo obrambo naroda in sprejetje orožja s katere koli že strani,je postalo upravičeno. Profesor J. Z to borbo napačno imenuje kolaboracionizem, dočim jo drugod pravilno imenuje kontrarevolucijo. Ta borba dela slovenskega naroda za obstoj se ne da primerjati z delovanjem raznih "Qusl-ingov", ki so bili izdajalci, ker so svoje cilje istovetili z nemškimi. V našem primeru nihče niti KPS ne govori o kaki istovetnosti slovenskih ciljev z nemškimi ali italijanskimi.Iz tega dejstva samega sledi, da so obsodbe "velikih" domobrancev in klerikov, kot jih zagovarja Prof. J. Z., navadni pravni umori, da o pokolju tisočev domobrancev niti ne govorim.
Kolaboracionizem Primorcev:
Moje ugotovitve, da so Primorci služili v italijanski vojski vse do septembra 1943 prof. J. Z spreminja samovoljno v neko obtožbo, češ,da so Primorci kolaboracionisti. Potem navaja, kot da podpisani ne bi vedel za vse naše Primorce, kulturne delavce, preproste ljudi in duhovnike, ki so med obema vojnama tako junaško
Temu dejstvu nihče ne oporeka. Kar se tiče podpisanega, je že mnogokrat trdil in moram spričo gornjega ponoviti, da so Primorci služili v italijanski vojski, da so Korošci, Gorenjci in Štajerci služili v nemški vojski in prisegali na tuje voditelje in tako bili prisiljeni streljati na zaveznike na različnih italjanskih in nemških frontah. Da
branili pravice svojega naroda. so se Štajerci in Gorenjci množično

• Za izredno sveto leto v počastitev 1950 letnice Kristusove smrti na križu je mnogo manj priprav kot jih je bilo za prejšnje sveto leto 1975. Tokrat ne nameravajo niti izdati spominske medalje. Priprava so v rokah posebnega centralnega odbora, ki mu predseduje nadškof Mario Schierano, apostolski vikar pri italijanski vojski.
• Kanadski katoličani so
darovali za razvoj in mir v postni zbirki 1982 $ 4 778.536. Ker podpre država preko svoje mednarodne agencije za razvoj (CIDA) zasebne prispevke z enako vsoto, je uporabila Kanadska Katoliška Organizacija za Razvoj in Mir (CCODP) v zadnjem finančnem letu 1981/82 nad 14 milijonov dolarjev, pri čemer so izdatki presegli dohodke za $ 452 998 — v upanju, da bo primanjkljaj krit z letošnjimi zbirkami. Največji del (35.15%) denarja so porabili za razvoj vasi, 12.65% za poljedelstvo, 11.15% za vzgojo, predvsem vzgojo odraslih in 11.55% za izboljšanje zdravja. Veliko večino podprtih akcij predlagajo domačini preko svojih cerkvenih in drugih organizacij. Pogoj za podporo je, da prispevajo tudi domačini po svojih močeh, ker le tako je upati, da bo pomoč rodila trajne uspehe in ne bo samo nadaljevala njihove odvisnosti od tuje pomoči.
Vsak kulturno zrel narod se veseli uspehov svojih rojakov. Posebno veseli pa smo uspehov tistih rojakov, ki so s svojim življenjem tudi lep in svetel zgled drugim, zlasti še naši mladini. Tak mož je brez dvoma naš slovenski rojak, g. Frank Kosmach, čigar življenjepis je pred kratkim izšel v knjigi FRANK KOSMACH -FROM PAUPER TO PRESIDENT OF ST. PAUL FEDERAL SAV-INGS AND LOAN ASSOCIATION.
Slavljenec, ki je ob izidu tega življenjepisa dopolnil 89 let, se je rodil kot sirota 19. novembra 1893 v vasi Selca pri Skofji Loki. leta 1901 je prišel v Ameriko k družini svojega strica Janeza. Ze kot šolarček je zagrabil za vsako delo.Raznašal je mleko in pozneje pivo,, čistil čevlje, komaj trinajstleten pa se je ' že zaposlil v tovarni McCormack's Tractor Works, kjer so šele dve leti pozneje ugotovili, da še ni 16 let star in ga odslovili. Ministriral je tudi Father Plevniku v cerkvi Sv. Štefana v Chicagu, za katero je njegov stric, skupaj s Frankom Kobalom, zastonj opravil večino mizarskih del, mladi Franci pa je vedno pridno pomagal z zbiranjem finančnih sredstev. Marljivi mladenič je pozneje obiskoval Watson's Business College, leta
1913. pa se je zaposlil kot prodajalec in knjigovodja pri majhni farni ustanovi St. Paul Credit Union, ki je takrat delovala v kletnih prostorih župnije Sv. Pavla in je njen celotni kapital znašal komaj $101 000. Vmes je bil med prvo svetovno vojno ameriški vojak v Franciji, a takoj po povratku se je spet zaril v delo in to majhno in skromno hranilnico in posojilnico spremenil v enega največjih zavodov te vrste nele v Chicagu, ampak v vsej Ameriki. Leta 1945 je postal predsednik zavoda St. Paul Federal, ko je slednji imel tri milijone kapitala. Pod njegovim vodstvom se je premoženje v letu 1968 dvignilo na 275 milijonov dolarjev, danes pa presega en bilijon in pol (ali 1 500 milijonov).
Frank Kosmach pa je vendar vedno ostal skromen, delaven in navdušen za vse dobro. Svoj delovni dan vedno začne v cerkvi, toda vera mu ni bila nikdar maska ali okras — vero je skušal živeti — predvsem še v skrbi za bližnjega in dobrih delih. Ogromno je pomagal na vse strani — študiral sirote, podpiral bolnike, dobrodelje, vzgojo in cerkve, vodil je tudi chikaški odbor za postavitev slovenske kapele v Washingtonu. Udej-stvoval se je pri KSKJ, kjer je bil
med drugim prvi tajnik "KSKJ Midwest Bovvling Association", ki jo je leta 1982 sam pomagal ustanoviti. 9Zivljenjepis prinaša mnogo slik njegovih uspehov in dobrih del tudi v številnih drugih organizacijah, kjer je ponovno prejel razna priznanja in odlikovanja. Med slednjimi naj omenimo tudi Slovensko nagrado v Chicagu, ki mu jo je leta 1955 ob odobravanju množice chikaških Slovencev izročil ugledni rojak dr. Ludvik Leskovar. Kot dobrotnik pa je slavljenec navadno ostal anonimen.
Vkljub svojim visokim in častitljivim letom je g. Kosmach še vedno delaven, vesel in korajžen — lastnosti, ki so ga odlikovale vse življenje. Ko ga je ponovno zadela kap, je svoji bolničarki naročal: "Ohranite me še nekaj časa pri življenju, ker bi še rad kaj dobrega napravil!" Gospodar življenja ga je uslišal.
Življenjepis obsega 40 strani in ga je napisal dr. Edi Gobec, profesor sociologije in antropologije na univerzi v Kentu, Ohio, izdal pa Slovenski ameriški inštitut — Slovenian Research Center of America, Inc., in sicer v 550 izvodih, v glavnem za slavljenčeve sorodnike, sodelavce in številne prijatelje in knjižnice, tako da knjiga žal ni naprodaj. Pač pa bo življenjepis spet isšel kot posebno poglavje v dr. Gobčevi zajetni knjigi SLOVENIAN AMERICAN SUC-CESS STORIES, ki je zdaj v tisku.

Slavljencu k vsem njegovim uspehom čestita in mu želi še mnogo zdravih in zadovoljnih let tudi naš list. Hvala Vam, g. Kosmach, za vsa Vaša dobra dela! Bog Vas živi še na mnoga leta!
Z nasmehom na obrazu je pozdravljal nemški ministerski predsednik g Helmut Kohl po zmagi na zadnjih volitvah, ko je dobil skoraj 50% volinih glasov. —Uspeh je bil dosti boljši, kot so napovedovale različne napovedi.
Marsikaj celo za milijonarje ni kupljivo: LJUBEZEN, ki nas objema; ČAS, ki nam je darovan; SVOBODA, ki nam da dihati brez utesnjenosti; POTRPEŽLJIVOST, da pustimo rasti; MOČ, da prenašamo trpljenje;
TIHOTA, ki daje zoreti ne samo cvetlicam, ampak tudi človeškim srcem. Tako nam v resnici ne preostaja nikakršna izbira med Bogom in denarjem. Kdor hoče resnično živeti, potrebuje sonce pred zlatom.
(Prosto po A. Albrecht)
Družina ruskega carja Nikola II, ki so
jo pobili za časa komunistične revolucije na koncu prve svetovne vujne.
• PAPEŽ PRIPOROČA UKRAJINSKIM ŠKOFOM EKUMENIZEM
V govoru ukrajinskim škofom, ki so nedavno dva tedna zborovali v Rimu, je papež poveličeval zgodovino z Rimom združene ukrajinske Cerkve. Govoreč o današnjem položaju, ko je katoliška Cerkev v Ukrajini od leta 1946 prepovedana in životari v katakombah In živijo milijoni
ukrajinskih katoličanov v dla-sporl, je rekel papež: „Ta čas za vas In vašo Cerkev — posebno to v domovini — nI lahek." Janez Pavel II. je podčrtal veliko vrednost bizantinske llturgije tudi v katoliški Cerkvi. Posebej je položil ukrajinskim škofom na srce zadevo ekumenlzma. „Vaša sveta naloga je, da nadalje intenzivno delate za veliko zadevo edinosti vseh kristjanov." Je dejal papež.
Andropov — novi vodja Sovjetske
zveze
ificrajinski škofje, ki delujejo v zahodni Evropi In v Ameriki, so se v Rimu na sinodi ukrajinskih škofov dva tedna ukvarjali s problemi svoje Cerkve v diaspori, pa tudi s položajem v Ukrajini sami. L. 1988 se bo obhajala ti-
1953
Vesele velikonočne praznike želi
1983
SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA
JANEZA E. KREKA
Daje osebna in hipotečna (mortgage) posojila pod zelo ugodnimi pogoji. Hranilne vloge so visoko obrestovane. Zavarovanje posojil in hranilnih vlog daje ob8utek varnosti. Članom nudi možnost osebnega čekovnega računa, R.R.S.P., H.O.S.P., Travellers cheques
PREBERI, PREMISLI, POSTANI ČLAN!
Pisarna je odprta: na 646 Euclid Ave., v torek, četrtek in sredo od 10 zj. do 8 zv.
na 731 Browns Line v četrtek in petek od 7 do 9 zvečer.
646 Euclid Ave., Toronto, Tel. 532-4746 731 Browns Line, Toronto, Tel. 252-6527
• Cestna pometalka z dvema doktoratoma. Janice Allen, 34letna inteligentka z dvema doktoratoma v Angliji (Wye,Kent),ki obvlada pet jezikov,ni dobila kljub neštetim prošnjam nobene zaposlitve.Ko je zvedela,da iščejo cestne pometalke.je vložila prošnjo in seveda zamolčala svoje šolanje.Poudarila je,da je velika in mcčnia in da nima nobenega poklica.Dobila je službo in povzročila dokaj zadrege, ko se je končno izvedelo,kakšne so njene kvalifikacije.Vendar je niso odpustili.Upajo,da bo zaradi pisanja v javnosti dobila kako boljšo ponudbo in bo sama odpovedala službo.
• Kupna moč ameriškega dolarja v dvajsetem stoletju se bliža ničli. Ameriški dolar je v mnogih ozirih zavist narodov in poedincev. Cena mnogih važnih predmetov svetovne trgovine uporablja ameriški dolar kot izraz cene kot n.pr. zlato, srebro in nafta. Nekoliko daljša perspektiva pa kaže, da je padla tudi kupna moč ameriškega dolarja v tem stoletju tako nizko, da je v primeri z letom 1900 danes skoraj brez vrednosti. Z izjemo let velike gospodarske krize od 1920 do 1939 mu je stalna inflacija spodjedla kupno moč. V primeru z 1.1900 je padla kupna moč dolarja 1. 1930 na 50 centov, 1. 1960 na 28 centov in 1. 1982 na 9 centov. Ce bi ostala inflacija za preostali del sedanjega stoletja pri 4%., bo vreden dolar v primeri z njegovo kupno močjo ob začetku stoletja
Alesander Solzhenitsyn , has not made a major puhlic speech since his renowned address to Harvard University in 1978. However, on October 23,1982, be travelied to Taiwan where he delivered a major address, discussing the roles of Red China, Taivvan and the United States of America, in the struggle between free and captive na-tkms. Inexplicahly, the speech was totally ignored by the free world press. The follovv-ing is an English translation.
FOR 33 YEARS, Taivvan, I believe, has attracted, by its specific fate, the atten-tion of many people throughout the world. I myself felt that way long ago. Three score couptries have already fallen under the yoke of Communism. Scarcely one of them has been fortunate enough to retain even a tiny patch of its independent national territory, where its state authority could continue to develop despite the disruption, and through comparison show the world the difference between itself and Communist disorganiza-tion. In Russia, such a patch of land could have been Wrangel's Crimea. But lacking any external support and abandoned by its unfaithful former allies, it was soon crushed by the Communists. But in China, thanks to a wide Strait, a fragment of the former state became the Republic of China on Taiwan, vvhich, for a third of a century, has proved to the world what heights of development could have been reached if the whole of China had not fallen under the yoke of Communism. Today, the Republic of China on Taivvan differs from the other in its development,- its industrial achievements and the well-being of its population, thereby proving how logically the forces of a nation can be guided, if they are not in inimical hands.
It would seem that the population of our planet should clearly perceive such an in-structive comparison and fhould have its eyes opened to see how peoples who escape Communism flourish.and how those who fall victim to Communist tenets perish by the millions. The history of Communist destructions in the Soviet Union, Poland and Cambodia are now knovvn to ali. The history of the millions destroyed in China, Vietnam or North Korea is yet to be reveal-ed in detail, but many signs allow us to judge this history even now.
But NO! It is Free China which has had to endure and suffer from the greatest in-justices and ignoble attitudes of other coun-tries. The United Nations, long degraded to an irresponsible side show, disgraced itself by pxpelling from membership the 17 millions of Free China. The majority of countries on our planet treacherously ex-pelled Taivvan frOm the U.N., whose delegates, adding insult to injury, whistled, jeered and shouted. The majority of Third World countries behaved like madmen who don't know the priče of freedom but are themselves waiting for the kick of the boot.
For centuries the Western Worid has known very well the priče of freedom. But with years passing and well-being achieved, it is less and less prepared to pay for it. The Western people value their state systems but &re less and less inclined to defend them with their own bodies. From decade to decade, the West has become increasingly senile and unable to defend itself. The betrayal of one country after another had already begun before the Second World War. Afterward, no scruples vvere fek in abrogating the whole of Eastern Europe just for the sake of the West's own vvell-being. How easy it was to betray the Yugoslavian government of Mikolaychik; how easy it was to withdraw support from one's ally, Chiang Kai-shek. And soon we shall witness how one country will betray another for the priče of surviving just a little longer. Should it be surprising that the ma-jority of the frightened Western countries are even afraid to seli Taivvan vveapons for fear of angering Peking? That's how much their drive and concern for freedom is worth. Meanwhile, threatened Europe should understand Taiwan's position better but is so cowardly that it fails to recognize that the Republic of China and other countries of Asia, are themselves endangered. Just recently, the former premier of Japan
Solzhenitsyn warns Taiwan:
OUR CANADA FEBRUARY 1,1983 Page 15
The cost of freedom
declared that the arming of Free China would destabilize the Far East! What more can be said?
They are aH obsessed with the search for self-protection and the quest for a stand-in. So there emerged an attractive myth—that there are "bad" and "good" Com-munisms. And out of such a myth grew the image of Communist China as a good-natured peacemaker! But should that be surprising—vvhen in South Korea, which herself survived a Communist assault, there, exists a myth that actually the Soviet Union is not directly hostile to them, not so much an enemy, not like North Korea. The South Koreans have also been doing their utmost to curry favor with Peking. Now they are hesitating about whether to give a defecting Red Chinese aircraft to Free China.
No, it is not out of šhortsightedness, not out of stupidity, that such myths are believ-ed, but out of despair, out of the loss of špirit.
In a particular relationship to Taiwan is the United States of America. Up to this day, the United States provides the only outside guarantee restraining the Communists from attacking the island. But how difficult it becoihes for the United States to remain faithful to Taiwan; how much has already been lost on the way! The Americans have also succumbed to the general world trend to leave the Republic of China to its perils, to abandon it to its fate. America moved to abrogate its diplomatic relations with the R.O.C. For what? For what fault of hers? Only to follovv the futile Western dream of gaining an ally in Communist China. America has restricted its connections with Taiwan, curtailed its military support and is denying Taivvan much of vvhat is needed.
What presšures have been exerted upon American presidents, urging surrender of Taivvan! Not ali of them could bear the strain. Here we have a former president, just back from a visit to China, where he flattered his hosts by saying that "a strong Communist China is a guarantee for peace" and that America seems to be interested in a strong Red China. Such people in former years have governed the United States and there is no guarantee that another such per-
son might not succeed President Reagan.
What, then, does Communist China want from Taiwan? Certainly, it is eager to grab its blossoming economy, to plunder and devour it. After ali that has happened in the 20th century, only shortsighted simpletons can trust Peking's promises that it vvill totally preserve Taiwan's economic and social system, and even the armed forces along with some elements of freedom. But the main issue is not to tafce away the vvealth, to steal the fruits of hard work. The main thing is that the Communist system does not tolerate any devia-, tion in anything, anywhere. Not even the wealth of the island is important. What matters is the deviation from their system. Communist China hates Taiwan's economic and social superiority. For them it is not permissible that other Chinese should knovv that there can be a better life vvithout Communism. The Communist ideology does not tolerate any islets of freedom. And so, with ali their might, the Communists want to cut off the sale even of defen-sive arms, to try to vveaken the defense capability, to disturb the balance of power in the Straits —and thus to bring closer the day of intrusion into Taivvan.
In order to nur-ture the apathy of the United States, Red China plays speculatively on the negotiations bet-vveen Peking and Moscovv on matters of China-Soviet rap-prochement. Such rapprochement is not make-believe. It is a very realistic perspective. Both governments have long had common roots, a fact which everybody seems to forget. As far back as 1923, a Soviet agent Grusemberg, alias "Borodin", prepared a Communist coup, and it was he who pro-moted Mao Tse-tung and Chou En-lai to the highest positions in the party.
Ali that I'm saying—because of the dead-ly danger in vvhich Taiwan finds itself—is understood well by many if not yet by ali. The threat is imderstood better here than in South Korea/ vvhere the young generation, the students, have quite forgotten the brief horrors of Communist intrusion, so that the present freedom seems to them not enough. But they vvill remember and revalue their present "non-freedom" vvhen, after a com-mand "hands back", they are driven under armed guards into concentration camps.
It seems to be fashionable in the West to demand from ali who stand in the forefront of defense, under machine-gun fire, to demand the vvidest democracy, and not just simple, but absolute democracy, bordering on total dissoluteness, on state treason, on the right to destroy their own state and country—such freedom as Western Countries tolerate. Such is the priče the West demands from each menaced country, in-cluding Taivvan.
There is another danger stalking Taivvanese. Economic success, living stan-dards and vvell-being are of a tvvo-fold nature. These are the bright hope of ali the
Chinese "people. But they also can become a vveakness. Ali prosperous people tend to lose the avvareness of danger, and addiction of the good living conditions of today, and consequently lose theii vvill for resistance. I hope and I urge ali to avoid such a vveaken-ing. Dont' permit the youth to become soft and placid, to bepome slaves to material goods, untU finally they vvill prefer captivity and slavery to the struggle for freedom.
You are 18 millions, about as many as there are Jews in the vvorld, and your problem is of the same dimensions. But the Jewish problem attracts the attention of ali states and has become one of the central problems of contemporary times. Compar-ing this with the uniqueness of ypur position, I don't perceive why the fate of Taivvan should not command the equal at-tention of the vvorld.
In your books you vvrite that Taivvan is a "bastion of national recovery". So be it! Not only defense, not only self preservation should be your goal—but help, but the liberation of your compatriots suffering on the mainland, and first of ali, through free and courageous radio broadcasts.
It may seem, since no one cpmes to mind, that you have no firm, reliable allies, although they might appear in the hour of destruction. But you have the most for-midable ally in the vvorld: one billion Chinese people. Their sympathy is your moral and spiritual support. Recently, you had an encouraging signal from your compatriots through the act of defection of a Red Chinese air force pilot. Often I think of stili anonymous prisoners of the Chinese Gulags vvhose true story might not be told until the 21 st century.
Ali the oppressed people, including the peoples of the Soviet Union, cannot rely on outside help, only on their own strength. At the best, the vvhole vvorld vvould vvatch in-differently, but possibly vvith a great deal of relief, if the mad rulers of China and the USSR should unleash vvar among them. I hope that won't happen. But in any čase, let us testify here and novv to the mutual amicability and trust betvveen the Chinese and Russian peoples, to the absence of con-tradictions amongst them; even more, let us hope for a union of our long suffering compatriots against both Communist governments. Whatever might happen betvveen these two self-interested, anti-national governments, let us preserve mutual understanding, mutual compassion and friendship; let's not allovv them to blind our eyes and deaden our ears through fruitless national hatred.
We don't knovv hovvlong the plague of Communist vvill affect our vvorld. One hun-dred and thirty-five years ago, who vvould have told the leaders of the then great em-pires that the tiny group of utopians—Communists vvho organized themselves in Europe—vvould conquer them ali vvith iron and blood, and force to their knees their might and pride? They vvould not even have smiled at such a prophecy. Such forces could not then be seen anywhere. The strength of the Communists vvas based on their drive and their cruelty; the vveakness of the West vvas rooted in the absence of the vvill to fight.
We don't knovv vvhat vvhimsical zigzags human history vvill follovv. I have already expressed a supposition that vvorld Communism vvill outlive both Soviet and Chinese Communist regimes and spread over other countries, many of vvhich are stili eager to experience Communism. But in our tvvo countries, Russia and China, national common-sense shall finally prevail! / Both our people have suffered too much, lost too much! They are already moving along the way of liberation and recovery!
—The Cardinal Mindszenty Foundation