Rezerve" v podjetjih
V   prizadevanju,  da   bd dobiM čim    vei    sredstev   za    potrebe svojih proračunov, ljudskl odbo-ri    zelo    pogosto    priliskajo    na podje>tja   in   zahtevajo   od   njih, naj povečajo svoj dobiček. Pod-jetja pa po svojl strand  prikri-vajo svoj dobiček In s tem do-stikrat kršijo veljavne predpise.
•
Ko se uplrajo pritisku ljud-sfeih odborov za povečanje do-biika, mnoge gospodarske orga-ndzacije dostikrat posegajo po nedopustnih in nepravilnih sred-stvih. Tako nekatere od ajih ne-točno prikazujejo svoje poslova-nje z namenom, da bi zmanjšale obvezniostl do skupnosti, to se pravi, izkazujejo čim manjši do-biiek. S tem, da zmanjša.jo do-biček, zmanjšujejo tudi udel*žbo ljiudskega odbora pri tem do-bičku. Tako je na primer pod-jetje »Djuro Djakovič« »rezer-viralo« 60 milijonov diinarjev na ra^un Izgub pri izvozu vagonov v TurCijo. Medmurska trikotaža v Cakovcu pa je »rezervixala« 2 miHjona dina.rjev od dobička za račun teiajnih razlik. Druga podjetja &o povefaia svoje ma-teria;!ne stroške s tem, da so na nje prenašaJe izdatke, ki se po predpisih ne morejo knjižiti med take izdatke. Tovarna »Nada Di-mit« je na primer vfcnjižjila v breme tnaterialnih stroSkov nad pol milijona dinarjev, kar j€ dejansko vložUa za iztooljSanje druibenega srtandairda svojdh de-lavcev.
V  podjetju »zlgirad-njat v Sia-vonskCTn Brodu so zmanjšafll do-Uiek za vet  kot 900.000  dinar-j«v, ker so s teml sredstvi naba-vill   material    za    gn-adnjo   sta-novanjskih  hiš za  dlrektorjia  in tehničnega    vodjo    podjetja.    V podzetju »Oroteks« v Oroslavlju dajejo predoijmc za potne nailo-g« ne samo nameSčencem, tem-vei  tudl  raznim  Sportnlkom, in to  samo   zato,    ker   je   tehni&ni vodja tovajTi« hkrati tudi fumk-daroair Sportnega druStva. Razem tega dlraraj  nobeno pod^jetje ne kn.1!*i stroSkov za reprezemtenoo t  bnme  «klada   u eamcetojdo
razpolaganjc, temveB v brem« mat«riaJnih stroškov, s čimer prav  tako zmanjšuje  dobiček.
Napake delajo pra^ tako pri vlaganju sredstev Iz republišJte-ga investicijskega sklada. »Da-lit«, tovarna strojev in železoli-vama v Daruvarju je dobila kredit za dograditev polovice to-varniške zgradbe, s tem da bo naknadna sredstva dobiia prt drugj razdelitvi kreditov. Toda podjetje ]e začelo gradito celot-no tovarno ln 3« Mtl0 za*lo v težave, ker mu J« zmanjkalo sredstev za nadaljnjo graditev. Da bi pa gradnjo vendarle nadaljevalo, se je podjetje lo-tilo vrste novih nedopusrtnih kombinacij. O(3 Osiječke slad-kjorne tovarne ]e dobilo avans v znesku nad 100 mUijonov danar-jev. V sporazumu z okrajnim ljudskim odborom Je podjetje prepisalo 25 miMjonov dinarjev s svojega rafuna na ratun od-bora, ta pa mu je ia svojega skilada za kreditiranje investicij dodeldl isto vsoto kot investi-eijski kredit. Zaradi teh mahi-nacij ]e bilo podjetje kaznova-no samo s 25.000 diinarji kazni. knjigovodja, ki je bil tehniinl Izvršitelj nedovoljenega postop-ka. pa )e dobdl samo 1500 di-narjev kazni. Sedaj je ta primer dobU v roke javni tožilec. Po-dobno se dogaia tudii v dragih podjetjih.
Ni dvoma, da bi bilo takih prl-tnerov mnogo ma.nj, če bi tudii d-elavski sv«ti In Ijudski odtoori zaostrili bort)0 protri taikitn po-stopkom.
D.  P.