GLAS
LETO XXIII. ŠT. 42 (1104) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 15. NOVEMBRA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Poklon Alojzu Rebuli
Sedem 
pričevalcev 
se je 
na prijetnem
kulturnem 
srečanju v Galeriji Ars v Gorici poklonilo
profesorju, velikemu pisatelju in mislecu 7
Knjižni sejem v Ljubljani
Goriška Mohorjeva
družba, Založba
Mladika in
Založništvo
tržaškega tiska
predstavljajo
letošnje knjige
8,
9
Škrbina na Krasu
Tudi letos je bila
mednarodna
spominska
slovesnost za
primorske padalce
dobro obiskana in
občutena 11
Foto Manuel Demori 
Minister Česnik na obisku v Trstu
Spoznavno
srečanje
  inister za
Slovence v
zamejstvu
in po svetu
Republike Slovenije
Peter Jožef Česnik se
je minuli konec
tedna mudil v naši
deželi, v petek je
obiskal Trst in se
tam srečal z
najvišjimi
predstavniki naše
narodne skupnosti v
Italiji, v nedeljo pa
je spregovoril ob spomeniku padlim vojakom
iz prve svetovne vojne v Doberdobu in odšel v
Beneško Slovenijo, kjer se je udeležil festivala
beneške popevke Senjam beneške pesmi.
Prav gotovo je največ zanimanja vladalo za
petkova srečanja naših predstavnikov z novim
ministrom za Slovence v zamejstvu in po
svetu. Mirno lahko zapišemo, da gre za prva
spoznavna srečanja in tako se je tudi minister
Česnik vedel, v svojih izjavah je bil
dobrohotno optimističen, predvsem pa je
vedno znova poudarjal, da komaj spoznava
našo stvarnost.
Morda lahko izpostavimo le dejstvo, da je
minister Česnik napovedal skorajšnje srečanje
med slovenskim in zunanjim ministrom v
Rimu, kamor po zadnji podatkih slovenski
zunanji minister Miroslav Cerar odpotuje 28.
novembra, ko naj bi se srečal z italijanskim
kolegom.
/ str. 2
M
www.noviglas.eu
Hvaležni za prejete 
darove
Voz s pridelki - Sovodnje ob Soči
  Walter Bandelj
Privabiti moramo
mlade!
POGOVOR 
  mo tik pred 14.
občnim zbo-
rom Sveta slo-
venskih organizacij,
ki bo v petek, 16. t.
m., ob 17. uri v dvo-
rani občinskega sve-
ta v Špetru. Zato
smo se pogovorili s
predsednikom Wal-
terjem Bandljem, ki
je SSO vodil zadnja
tri leta.
Boste ponovno kandidirali?
Bom, seveda, če na izvršnem odboru sprejmejo
mojo kandidaturo. Po nenapisanem pravilniku
je isti predsednik SSO vsaj dva mandata, lahko
pa tudi tri. Velja namreč nenapisano pravilo,
da se predsedniki vrstimo po pokrajinah.
/ str. 3
Jurij Paljk
S   etrtkovosrečanje podlipami, 8.
novembra 2018, pod
organizacijsko
taktirko Kulturnega
centra Lojze Bratuž in
Krožka Anton
Gregorčič, je v mali
dvorani KCLB
potekalo v povsem
lirično umirjenem
ozračju. Na tokratnem
večeru je bila namreč
v ospredju poezija, in sicer pesmi Ljubke Šorli
(1910-1993), ki jo na širšem Goriškem in
Primorskem dobro poznamo, v osrednji Sloveniji,
tudi v prestolnici Ljubljani, pa je še zmeraj
premalo cenjena in upoštevana. V slovenski
literarni zgodovini ni še našla mesta, ki ji pritiče.
/ str. 12
IK
Č
Srečanje pod lipami
Predstavitev
pesmi Ljubke Šorli
Senjam beneške piesmi 
Pesem, ki krepi
korenine
  etdeset let delovanja in triintrideset izvedb
festivala Senjam beneške piesmi: to je za
kulturno društvo Rečan - Aldo Klodič bogata
bera, na katero sta celotna Rečanska dolina in
Benečija lahko močno ponosni. Letošnji “sejem”,
senjam pesmi in skladb v beneškem narečju, ki je
kot vedno potekal v Ljesah minulo soboto in
nedeljo, je bil kakovostno in vsebinsko
nadpovprečen, organizacija pa brezhibna. Kot vsako
leto je prireditev potekala pod pokroviteljstvom
občine Grmek, prvič pa je bila izpeljana ob podpori
Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V
nedeljo je prisotne v imenu le-tega pozdravil
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J.
Česnik, ki je bil nadvse vesel množičnega odziva
občinstva. Kot je poudaril, ga je prijetno presenetila
beneška govorica, ki se sicer močno razlikuje od
slovenščine, ki jo govorijo, denimo, v Ljubljani,
vendar to ne pomeni, da ne gre za isti, slovenski
jezik.
/ str. 15
Suzi Pertot
P
Foto JMP
Foto JMP
Svet okrog nas15. novembra 20182
Povejmo na glas
Nova Evropa je tudi sprava
SLORI 2018/2019
Nagradni natečaj za
univerzitetne študente
  lovenski raziskovalni
inštitut - SLORI razpisuje
nagradni natečaj za
zaključna dela študentov
druge in tretje bolonjske
stopnje, diplome štiriletnih
študijskih programov,
predbolonjske magisterije in
doktorate. Natečaj je
namenjen študentom, ki so v
času natečaja opravili
diplomski oz. podiplomski
študij na družboslovnih
področjih, s katerimi se
ukvarja SLORI.
Z nagradami namerava SLORI
spodbuditi mlade in
perspektivne diplomirane
strokovnjake k študijskemu
izpopolnjevanju in
raziskovalnemu delu oziroma
k sodelovanju s Slovenskim
raziskovalnim inštitutom pri
raziskovalnih projektih.
Pogoji za prijavo
Na Slorijev nagradni natečaj
2018/2019 se lahko prijavijo
kandidati, ki so:
- diplomirali/magistrirali/dok-
torirali na univerzah v Italiji,
Sloveniji in drugih državah v
akademskem letu 2017/2018;
- diplomirali/magistrirali/dok-
torirali na univerzah v Italiji,
Sloveniji in drugih državah v
akademskih letih 2015/2016 in
2016/2017, in sicer pod pogo-
jem, da se niso prijavili na
SLORI-jev nagradni natečaj v
letih 2016 in 2017.
Kandidati lahko prija-
vijo naloge, ki pred-
stavljajo pomemben
ali izviren prispevek k
poznavanju slovenske
skupnosti v Italiji,
njene družbene struk-
ture, funkcije v sklo-
pu njenega naselitve-
nega in družbenega
prostora, njenih raz-
vojnih procesov na
družbenem, kultur-
nem, političnem, go-
S spodarskem, pravnem in izo-braževalnem področju, medet-ničnih odnosov, identitetnih
in jezikovnih praks ter komu-
nikacije. Naloge se lahko osre-
dinjajo tudi na druge manjšin-
ske študije, ki vsebujejo pri-
merjavo s slovensko skupno-
stjo v Italiji ali so relevantne za
razumevanje slovenske stvar-
nosti v Italiji.
Ob oddaji prijavnega obrazca
morajo kandidati v zaprti ovoj-
nici z oznako “Nagradni na-
tečaj SLORI za univerzitetne
naloge 2018/2019” priložiti še:
a) fotokopijo osebnega doku-
menta, iz katerega je mogoče
razbrati kandidatove osebne
podatke, državljanstvo in stal-
no prebivališče;
b) kopijo diplomske/magi-
strske/doktorske naloge;
c) kratko predstavitev obravna-
vane tematike (v obsegu naj-
več ene tipkane strani), z nave-
denimi razlogi za njeno izbiro
in pomenom zaključnega dela
za slovensko skupnost v Italiji,
z lastnoročnim podpisom in
datumom;
č) kratek življenjepis.
Izbor nagrajenih zaključnih
del bo opravljen predvidoma v
devetdesetih dneh od roka za
oddajo prijavne dokumentaci-
je. Selekcijski postopek predvi-
deva preverjanje formalnih
ustreznosti nalog in recenzijo
ter oblikovanje strokovnega
mnenja o nalogah, ki za-
doščajo prijavnim pogojem. Iz-
bor nagrajencev opravi znan-
stveni svet SLORI na podlagi
recenzentskih mnenj in pre-
dlaga kandidate upravnemu
odboru. Na sklep upravnega
odbora ni pritožbe.
Naloge (diplomske, magi-
strske, doktorske) bo SLORI
nagradil s spodaj navedenimi
denarnimi zneski.
SLORI lahko najboljša prejeta
dela tudi objavi. Del ne
vračamo. Prejeta dela bo SLO-
RI vključil v svojo zbirko uni-
verzitetnih del. Po predhod-
nem dovoljenju kandidatov
bodo dela na razpolago za
vpogled širši javnosti.
Razglasitev nagrajencev bo po-
tekala aprila 2019.
Kandidati bodo o tem pra-
vočasno obveščeni.
Prijavne obrazce s pogoji na-
gradnega natečaja je mogoče
prevzeti na sedežu Slovenskega
raziskovalnega inštituta - SLO-
RI, Trst, Ul. Beccaria 6. Telefon-
ska številka za dodatne infor-
macije je 040 636 663, e-pošta
pa info@slori.org. Besedilo na-
tečaja je objavljeno tudi na
spletni strani www.slori.org.
Rok za oddajo prijavne doku-
mentacije je ponedeljek, 7. 1.
2019, na sedežu inštituta ali po
pošti (s priporočenim pi-
smom, oddanim do vključno
7. 1. 2019). 
  emara nismo pomislili, da je Evropska
unija tudi sprava med narodi, torej po-
miritev ali celo osvoboditev od krute
preteklosti ter sporazumen skupen obrat v pri-
hodnost. Sprava je sicer nekam privzdignjena
beseda, nemara prevečkrat ponovljena in idi-
lično obarvana: nekega dne bomo vsi prijatelji,
vse bo pozabljeno in preteklost nas ne bo več
obremenjevala in zasledovala s trdovratnimi
zamerami in iskanjem krivcev. Gotovo stvari
niso tako preproste in sprave na ta način ni
mogoče nikoli doseči. Zelo pomembno pa je,
da jo dosežemo, saj je v premnogih smislih iz-
jemen in nadvse dragocen dosežek. In če zdaj
v tej luči obrnemo pogled na Evropsko unijo,
lahko hitro ugotovimo, da je unija že sama po
sebi sprava, ki se prebija skozi čas zdaj z večjim
zdaj manjšim uspehom. Bistven je pri tem usta-
vodajen pričetek in nagovor: evropski narodi,
obrnimo se v prihodnost, izgrajujmo Evropo
kot skupni dom, morda še nikoli tako zavestno
v vsej zgodovini, odmaknimo se od bolečih
minulih dogodkov medsebojnega sovraštva in
vojn grozljivih razsežnosti, načrtujmo in delaj-
mo sporazumno, gradimo in utrjujmo prijatel-
jstvo in sodelovanje. Resnično, bistven je
pričetek, namreč, da je le takojšen obrat v pri-
hodnost zmaga nad mračnim delom preteklo-
sti. Šele ko se enkrat zares obrnemo v prihod-
nost, je sprava mogoča, saj smo se pomirili in
tako rekoč spoprijateljili prav s tem, da se sku-
paj že prebijamo v prihodnje dni. Brez vna-
prejšnjega obrata v prihodnost je vse zgolj sto-
picanje na mestu, nenehno obnavljanje prete-
klih obračunov, tragedij, česar seveda na ta
način ni mogoče nikoli preseči in odpraviti.
Zato ni nobenega dvoma, da je Evropska unija
kljub pomanjkljivostim in nedorečenostim ne-
popisno obetavna in obdarovana skupnost, ker
vsak dan dodatno ustvarja nekaj povsem na-
sprotnega, kar se je z evropskimi narodi doga-
jalo v prejšnjem stoletju in so ti narodi počen-
jali drug drugemu. Evropska unija je potemta-
kem utelešena sprava, in to zaradi skupnega
delovanja njenih narodov, ki so na ta način že
ustvarili sedem desetletij miru, kar je rekorden
dosežek. Ob tem se evropska preteklost kaže
kot srhljivo zaporedje izbruhov sovraštva in
vojn in že zaradi tega je razsodno od te de-
diščine zbežati, da ponovno ne zaživi, saj je za-
koreninjena in je živela stoletja. Zato ni mo-
goče kar molče mimo ostrih vzgibov dela naj-
novejše politike, ki prisega na nekakšno suve-
renost narodov, pri čemer ji je napoti prav nova
Evropa, napoti ji je njena sedanja skupnost, na-
poti sta ji razumevanje in sodelovanje, napoti
sta ji dogovarjanje in povezanost. Upati je, da
ti razgrajevalni vzgibi ne bodo prevladali, ker
v tem primeru se bodo napetosti med narodi
skokovito povečale. Povečala se bo vsakršna ne-
strpnost, tudi tista znotraj posameznih naro-
dov, ki zna biti še posebno kruta in hoče tra-
gične notranje razkole znova in znova oživljati
in jih potiskati v sedanjost, pri tem pa ubija
moč in voljo za prihodnost.
Janez Povše
N
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
vabi cenjene člane na
izredni in redni občni zbor v drugem sklicanju
v nedeljo, 18. novembra 2018, ob 10. uri
na sedežu SISSA (bivši Santorio) 
v ul. Bonomea 265, Opčine (Trst)
DNEVNI RED
– IZREDNI DEL – 
1. Sprememba statuta družbe – s tem povezani in iz tega izhaja-
joči sklepi; 
2. Pooblastitev upravnega odbora, v smislu 2443. člena civilnega
zakonika, da izvrši povišanje kapitala družbe, po potrebi tudi z
izključitvijo opcijske pravice deležnikov v smislu 4. in 5. alineje
2441. člena civilnega zakonika – s tem povezani in iz tega izha-
jajoči sklepi. 
– REDNI DEL – 
1. Sprememba pravilnika rednega in izrednega občnega zbora. 
Po zaključku občnega zbora bo sledila družabnost z zakusko
“OKUSI KRASA” v sodelovanju z SDGZ
Za vstop v dvorano je potrebno vabilo. Če ga slučajno niste prejeli
se obrnite na vašo podružnico za duplikat. 
Če se kateri izmed članov ne more udeležiti občnega zbora prosimo, da
v smislu 1. odstavka 5. člena pravilnika občnega zbora, pooblasti drugo
včlanjeno fizično osebo (ki pa ne sme biti član upravnega odbora, nad-
zornik ali uslužbenec zadruge) na način, ki ga predpisuje 25. člen statuta.
Overitev pooblastil poteka med delovnim urnikom v prostorih banke. 
Za člane z goriškega je predviden brezplačen avtobusni prevoz v
Trst in nazaj, prijave v podružnicah Doberdob in Sovodnje.
S 1. strani 
Spoznavno srečanje
  ako lahko torej upamo,
da se bosta zunanja
ministra Italije in
Slovenije končno srečala in
spregovorila tudi o zadevah, ki
se še kako tičejo naše narodne
skupnosti v Italiji. Predolgo je
namreč na tem področju
zatišje, ki nikdar ni dobro ne za
nas in ne za obe državi.
Minister Peter Česnik je v Trstu
na konzulatu Republike
Slovenije imel najprej srečanje z
generalnim konzulom RS v
Trstu Vojkom Volkom in
konzulko Tanjo Mljač,
spremljali pa so ga državna
sekretarka na Uradu RS za
Slovence v zamejstvu in po
svetu Olga Belec, vodja
kabineta ministra Saša Jerele,
sekretarka Urada Irena Vadnjal
in svetovalec na Uradu Miha
Praprotnik. Omenjeni so se
nato najprej sestali s
predstavniki skupnega
zastopstva naše narodne
manjšine v Italiji, ki so jo
sestavljali senatorka v
italijanskem parlamentu
Tatjana Rojc, predsednica
T paritetnega odbora KsenijaDobrila, predsednika SKGZRudi Pavšič in SSO Walter
Bandelj ter deželna svetnika
Igor Gabrovec stranke
Slovenska skupnost in Danilo
Slokar stranke Liga.
Minister je po srečanju
poudaril, da je šlo bolj za
spoznavno srečanje, na katerem
so mu predstavniki naše
narodne skupnosti predstavili
problematiko in uspeh naše
narodne manjšine. Takoj nato
se je minister Česnik sestal še s
člani gospodarskega foruma
naše narodne skupnosti v Italiji,
ki so ga sestavljali Andrej Šik in
Alan Oberdan za Slovensko
deželno gospodarsko
združenje, Kmečko zvezo je
predstavljal Franc Fabec,
Adriano Kovačič edino
slovensko banko, Zadružno
kraško banko, v imenu Agrarne
skupnosti pa je bil na srečanju
Vladimir Vremec.
Minister Česnik je takoj po
dopoldanskih srečanjih na
kratko obrazložil namen teh
srečanj. Dejal je, da si bo sam
prizadeval, da bi njegovo
ministrstvo imelo na razpolago
več denarnih sredstev, povedal,
da so odnosi med državama
dobri, bi pa se seveda dalo te
odnose še nadgraditi, še
posebej v luči sedanjih časov in
potreb, ki kar kličejo po
tesnejših in bolj oprijemljivih
sodelovanjih. Na vprašanje,
kako ocenjuje napovedi
zdajšnje italijanske vlade, da bo
zbrisala finančna sredstva v
podporo časopisju, je minister
Česnik dejal, da tega ne more
komentirati iz dveh razlogov.
Prvi je ta, da se še ne ve, ali se
bo to kdaj in kako zgodilo; kot
drugi razlog pa je navedel
dejstvo, da gre za notranje
odločitve italijanske države in
jih zaradi tega noče
komentirati.
V popoldanskem času se je mi-
nister Česnik v Trstu srečal s
predstavniki krovnih organiza-
cij v Narodnem domu, nato je
obiskal Dijaški dom Srečka Ko-
sovela, Glasbeno matico, Na-
rodno in študijsko knjižnico,
Slovenski raziskovalni inštitut,
odšel na obisk k Slovenski pro-
sveti, se srečal s predstavniki
Zveze slovenskih kulturnih
društev, s predstavniki Združen-
ja slovenskih športnih društev v
Italiji, z upravo DPZ-PRAE Za-
druga Primorski dnevnik, z
upravitelji založbe in revije Mla-
dika ter s predstavniki Za-
ložništva tržaškega tiska. Mini-
ster Česnik je svoj obisk v Trstu
sklenil z udeležitvijo na prire-
ditvi ZSŠDI Laboratorij bo-
dočnosti v Kulturnem domu v
Trstu, o čemer podrobneje
pišemo na 15. strani našega ted-
nika.
JUP
Alexander Faganel je v Veroni
minuli konec tedna na fil-
mskem festivalu Believe Film
Festival, ki je namenjem mla-
dim do 19 let, prejel prvo na-
grado za najboljši film. Film
je mladi goriški režiser naslo-
vil Louder. Poleg nagrade bo
Faganelov kratkometražni
film Louder predvajan na fe-
stivalu Giffoni experience v
Rimu. Iskreno čestitamo!
Foto JMP
STOPNJA ŠTUDIJSKEGA
PROGRAMA
VIŠINA 
NAGRADE
ŠTEVILO
NAGRAD
SKUPNI
ZNESEK
univerzitetna diploma II. stopnje ali
diploma štiriletnega študijskega 
programa ali predbolonjska 
magistrska naloga
250 EUR do 2 500 EUR
univerzitetna diploma 
III. stopnje oziroma 
doktorska naloga
500 EUR do 2 1.000 EUR
Aktualno 15. novembra 2018 3
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
KNJIŽNA ZBIRKA 2019
KOLEDAR 2019
Fotografije: Fotovideo Trst 80
Andrej Arko: ODKRUŠEK
Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK
1915-1919 Ob 75. obletnici umora
Ivan Vogrič: VIKTOR IN ELISA
NAŠ KOLEDAR 2019
Fotografije: Fotovideo Trst 80
PREDSTAVITVE BODO:
V GORICI: v ponedeljek, 19. novembra 2018, ob 17. uri 
v galeriji Ars na Travniku 25
V LJUBLJANI: v sredo, 21. novembra 2018, ob 12. uri 
Cankarjev dom, dvorana Lili Novy, v sklopu predstavitve slovenskih založb
v Italiji na Slovenskem knjižnem sejmu
V TRSTU: v torek, 11. decembra 2018, ob 18. uri 
v Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu
  e me izvršni odbor ne bi
potrdil za kandidata, bi
morali na Goriškem poi-
skati drugega kandidata ali kandi-
datko. Kandidiram pa seveda tudi
zato, ker bi rad v drugem manda-
tu nadaljeval začeto delo, v treh
letih sem namreč zelo dobro
spoznal problematiko vseh naših
pokrajin.
V zadnjih treh letih ste bili iz-
jemno delavni, prisotni skoraj
na vsaki pomembnejši priredit-
vi v naši deželi, če seveda od-
mislimo številna srečanja v Lju-
bljani, Trstu, Vidmu, Rimu in
drugod. Dodobra ste spoznali
našo stvarnost. Kaj bi povedali
o svojem triletnem predsedo-
vanju SSO?
Res je, da sem skušal biti prisoten
povsod, menim pa, da nikdar ni
dovolj teh srečanj, ker je naša na-
rodna skupnost v Italiji zelo živa
in njena dejavnost razvejena. Prav
zaradi tega je pomembno, da si
vedno prisoten. Naša družba se iz-
jemno hitro spreminja in je zato
nujno, da sem prisoten, da vidim,
kje so nove potrebe. Danes moraš
biti hiter, predvsem pa moraš po-
slušati, na dan prihajajo nove po-
trebe, ki zahtevajo premišljene, a
hitre odgovore, rešitve. Spoznal
sem stvarnost in sam uvidel, da
na nekaterih krajih potrebujemo
spremembe. Gre za spremembe v
samem mišljenju, kot se moramo
tudi reorganizirati. Predvsem mi-
slim tu na potrebo po pomlaje-
vanju naših društev, vodstev. Pri
nas se na veliko govori o tem, ka-
ko bi morali na vodilna mesta pri-
ti mladi, a dejstva so potem dru-
gačna, zelo malo je namreč
društev in ustanov, ki prepustijo
funkcije mladim. Starejšim sem
seveda še kako hvaležen, ker so
nam ohranjali slovenstvo, demo-
kracijo, krščanske vrednote.
Veliko svojih naporov ste na-
menili pomlajevanju naših
društev. Nekaj besed o tem.
Pri mladih je pomembno, da jih
formiramo, da spremljamo njiho-
va prizadevanja, brez nepotrebnih
kritik, ki bolj škodijo kot koristijo.
Mlade nujno moramo vključiti v
našo sredino, dati jim moramo
vodilna mesta. Mladi so sveži, pol-
ni idej in življenjskega elana, zato
jih moramo vključiti v delovanje.
Že sam pregovor pravi, da nihče
ni prišel učen na svet, tega se mo-
ramo zavedati, ko se z njimi
srečujemo, ko spremljamo njihov
trud in jih poslušamo. Jasno je, da
lahko pogrešijo, kdo pa ni tega
kdaj naredil? Prav tako pa je jasno,
da brez mladih nimamo nobene
prihodnosti, zato sem si in si bom
še prizadeval, da vključimo v naše
vrste čim več sposobnih mladih.
Samo poglejte okrog sebe in boste
videli, koliko lepih predstav, kon-
certov nam prirejajo mladi! In
mladi s svojimi nastopi prinašajo
v naš prostor svežino, zagotavljajo
tudi živo prihodnost naše narod-
ne skupnosti. Na mladih svet sto-
ji! Model, ki se ustvarja v Štever-
janu in Devinu, je eden pravih
modelov notranje reorganizacije,
ki se je bistveno začel pri mladini.
Lahko pa so še drugi modeli; do-
volj je, da jih kdo predstavi in ope-
rativno tudi izdela. Seveda ni vse
zlato, kar se sveti; nikoli ne veš,
kje se lahko konča nekaj, kar si
začel. Nekaj novega se je začelo,
dovolj je, da verjamemo in da de-
lamo vsi skupaj v prid narodni
skupnosti.
V svojih nastopih ste eden red-
kih, ki stalno opozarjajo na de-
mografski padec, ki zadeva tudi
našo narodno skupnost.
Kaj bi lahko storili na tem
področju?
Demografski padec je v
deželi Furlaniji Julijski krajini
zelo viden. Če pomislimo sa-
mo na Beneško Slovenijo, ki
je v zadnjih dvajsetih letih iz-
gubila deset tisoč ljudi, kot
pravi predragi član odbora
Riccardo Ruttar, je to dovolj
zgovorno. Nič boljše ni v
tržaški in goriški pokrajini,
morda ni tako opazno na
prvi pogled, a demografski
padec je močan. Tudi na
Tržaškem in Goriškem posta-
jajo državne šole s sloven-
skim jezikom “dvojezične”.
Je to prav? Si bomo že
končno nalili čistega vina?
Moramo se vsi zamisliti, za-
kaj do tega prihaja. Vedno
manj nas je. Vprašajmo se,
zakaj je tako, in tudi to, zakaj
naši ljudje odhajajo iz naših
vrst, se dejansko utapljajo v
večinskem narodu in današnji
brezbrižnosti. Je sploh še prisotna
narodna zavest? In če je ni ali pa
je je premalo, kaj lahko vsi skupaj
naredimo, da bi je bilo več? Vsi
skupaj moramo razmisliti, ali so
stari koncepti naše organizirano-
sti še aktualni, ali še odgovarjajo
današnji globalizirani družbi, ka-
tere del smo tudi mi predstavniki
slovenske narodne skupnosti. Do-
volj je, da pogledamo številke v
naši politiki. Kaj se je zgodilo? Za-
kaj drsimo v neko nedoločljivo
gmoto, saj vemo, da nas brez po-
litike ne bo!
Izjemno veliko ste se ukvarjali
z Beneško Slovenijo, zakaj?
Sam delam v Čedadu, sem torej v
okolju, v katerem se družijo Be-
neški Slovenci. Že pred časom
sem omenil grozovit demografski
padec v Benečiji, ki razjeda narod-
no telo. Čutil sem potrebo, da
sem Benečanom zelo blizu, zaradi
gospodarskih razmer se namreč
velika večina mladih odpravlja v
dolino, kjer išče kruh. Osebno ze
zgražam predvsem nad politiko,
ki v zadnjih desetih letih ni nare-
dila ničesar za gorata območja. Ne
smemo pozabiti na ukinitev gor-
ske skupnosti, ki je močno priza-
dela Benečane. Tu je še ustanovi-
tev nelogične meje med občinski-
mi zvezami, kjer živijo Beneški
Slovenci. Zaradi izjemno obširne-
ga območja teh občinskih zvez so
naši Benečani postali še večja na-
rodna manjšina. Sam sem si ved-
no prizadeval in si bom tudi v pri-
hodnje za gospodarski razvoj Be-
neške Slovenije, saj edino
ta razvoj pomeni podla-
go za življenje. Sodelo-
vanje med občinami iz
Beneške Slovenije in
bližnje Slovenije, iz Po-
sočja, je svetel primer do-
bre prakse, kot se temu
reče. Ustanovitev t. i.
“clusterja”, grozda, ki si
ga je zamislil župan iz Ti-
pane, Alan Cecutti, je
zgled tega sodelovanja, ki
ga bo treba še nadgraditi.
Kako pa je na Tržaškem
in Goriškem?
Tudi na Tržaškem sem bil
zelo prisoten, najprej za-
to, da bi spoznal krajevne
stvarnosti, drugič pa za-
to, da bi na samem kraju
spoznal značilnosti, a tu-
di potrebe tamkajšnjih
ljudi. Morda sem malo
zanemaril Goriško, a go-
riški prijatelji me imajo
za svojega, skušal sem pa
biti vedno prisoten na najbolj po-
membnih prireditvah, sestankih.
Izvršni odbor SSO je uvedel, prav-
zaprav sem si to sam zaželel in
udejanjil, da imamo sestanke
izvršnega odbora izmenoma na
Videmskem, Tržaškem in Go-
riškem, a to tako, da gremo v
društvene ali pa prostore ustanov,
v katerih se srečujemo z glavnimi
akterji tamkajšnjega delovanja.
Samo “na licu mesta” lahko nam-
reč izveš za potrebe, slišiš upra-
vičene kritike, a tudi nove predlo-
ge. SSO je blizu ljudem, nismo od-
daljeni od njih, kot je današnja
politika!
Kateri so izzivi pred SSO-jem v
prihodnjem triletju?
Veliko jih je, predvsem pa bi rad
nadaljeval to, kar smo začeli.
Upam, da bom v primeru ponov-
ne izvolitve za predsednika imel
v izvršnem odboru ljudi, ki mi bo-
do pomagali pri delu, predvsem
pa mlade, ki imajo ideje, samo
možnost jim je treba dati, da jih
lahko izvedejo. Sam nisem pristaš
trepljanja po ramenu mladih, am-
pak jih hočem imeti v prvih
vrstah, da se naučijo delati, da sa-
mi spoznajo, da bo naša narodna
skupnost živa in dejavna tudi v
prihodnje samo v primeru, da bo
ponosna, mlada, delovna in pol-
na zanosa, ki ga vsi rabimo pri de-
lu. Prav zaradi tega bomo veliko,
največ pozornosti posvetili pro-
blematiki šolstva. Potrebujemo
več analiz, s katerim nas lahko do-
bro seznani nekdanji vodja šolske-
ga urada Dežele FJK dr. Igor Gia-
comini. Jasno je, da ne bom po-
zabil niti na zajamčeno zastopstvo
za Slovence na vseh ravneh, od
občinske, deželne pa do rimskega
parlamenta in senata. Vem, da to
nekatere moti in se jim zdi, da
sanjam, kot se tudi izogibajo tej
zahtevi, a sam sem prepričan, da
se moramo Slovenci boriti na po-
litični ravni za zajamčeno zastop-
stvo, politika je namreč še vedno
tista, ki določa, usmerja družbo,
nam daje in tudi jemlje pravice.
Italijanska in madžarska narodna
manjšina v Sloveniji sta primer
dobre prakse zajamčenega poli-
tičnega zastopstva. To niso sanje!
Č
ZKB na Opčinah in v Sovodnjah ob svetovnem dnevu varčevanja
Varčevanje, ekipno delo,
solidarnost, študij in znanje
  arčevanje, a tudi solidarnost, znanje in
ekipno delo ter boj proti sovražnemu go-
voru. V duhu teh vrednot je na svetovni
dan varčevanja, 31. oktobra, v popoldanskih urah
v dvoranah Zadružne kraške banke na Opčinah
in v Sovodnjah (na sliki) potekalo nagrajevanje
zaslužnih učencev in dijakov osnovnih in nižjih
srednjih šol na Tržaškem in Goriškem.
Na dveh srečanjih so denarne nagrade v skupni
vrednosti 6250 evrov izročili 73 osnovnošolcem
in nižješolcem, ki obiskujejo slovenske oz. itali-
janske večstopenjske zavode na območju poslo-
vanja banke: na Tržaškem je denarne nagrade pre-
jelo 34 osnovnošolcev in 26 nižješolcev, ki obi-
skujejo slovenske večstopenjske šole Josipa Pan-
gerca v Dolini, Opčine, Nabrežina, Vladimirja
Bartola pri Sv. Ivanu in Sv. Jakob - ter italijanske
večstopenjske zavode Rilke, Altipiano, Roli in Lu-
cio. Na Goriškem je bilo nagrajenih osem osnov-
nošolcev in pet nižješolcev, ki obiskujejo sloven-
ski večstopenjski šoli v Gorici in Doberdobu.
Zbrane nagrajence in njihove svojce je nagovoril
predsednik uprave ZKB Adriano Kovačič, ki je
med drugim poudaril štiri vrednote, ki so zelo bli-
zu vrednotam ZKB: gre za varčevanje, ekipno de-
lo, solidarnost ter študij oz. znanje. Obenem je
skupaj z Evo Campi iz združenja Parole O_Stili
predstavil projekt preprečevanja sovražnega go-
vora, ki ga bodo ponudili šolam.
Vodstvo banke ceni dragoceno delo ravnateljev
in učnega osebja v korist mladih, pa tudi staršev,
ki naj otroke učijo, da se z odrekanjem trenutnim
nakupom lahko pozneje nagradijo z izpolnitvijo
večjih želja, je dejal Kovačič zbranim v dvorani
na sedežu bančnega zavoda v Sovodnjah. Delo in
varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti do
blaginje, napredka in dostojanstva vsakega posa-
meznika in družbe kot celote, je poudaril. Ob sve-
tovnem dnevu varčevanja je želela ZKB posredo-
vati svoje vrednote in primere dobrih praks v naši
družbi s posebno pozornostjo do mladih, ki so
“prihodnost naše skupnosti... Samo če mislimo
nanje, bomo lahko naredili kaj dobrega in imeli
boljšo prihodnost”. Mladim je položil na srce, naj
veliko berejo in študirajo, ker jim bo pridobljeno
znanje zelo pomagalo. “Spoznajte različne kultu-
re, jezike, predvsem pa nove poti in uresničevanje
novih projektov”!
V
Foto JMP
foto dd
  Pogovor / Walter Bandelj
Privabiti moramo ...
S 1. STRANI 
Kristjani in družba15. novembra 20184
Cerkveni in družbeni antislovar (50b)
W kot WOLFE 2
  ovorimo torej o Wolfu
in najprej o njegovih
“radical chic” buržujih,
ki v svoji nezrelosti vse presoja-
jo po sebi in so prepričani, da
imajo ključ razumevanja vsega
in da so središče sveta. Ti so bili
takrat, ko je pisal, in so še vedno
otročji v tem, da želijo spreme-
niti tisti svet, ki se ga spremeniti
ne da, ker ga je najprej potreb-
no sprejeti takšnega, kakršen je,
predvsem pa je ta svet potrebno
dobro opazovati, saj je bil tu že
pred nami in bo še tu za nami.
Zakaj? Ker ga seveda nismo na-
redili mi. Kadar človek to spoz-
na, prične živeti svet oz. v njem
in preneha biti buržujski. Pre-
neha misliti revolucionarno in
postane protirevolucionaren,
kakor se tudi nauči tega, da je
hvaležen za tisto, kar ima, in za
tiste, ki jih ima. Wolfovi “radi-
cal chic” so bili tako mrtvi že v
času njegovega pisanja, pa se te-
ga niso zavedali, kakor se tega
ne zavedajo niti zdaj, ko je umrl
tisti, ki jih je s svojim pisanjem
“uničil”. Nanj so po nekaj me-
secih že pozabili, ob času smrti
pa so seveda točili krokodilje
G solze. Še vedno pa velja tisto,kar je Wolfe preroško napove-dal, da namreč gre za jalove, im-
potentne ljudi v njihovem bi-
stvu. To vidimo, on pa je to vi-
del že prej, precej prej. Kot vidi-
mo na slikah, je šlo za vselej
urejenega in elegantnega moža,
ki je bil vedno v beli obleki,
obleki čistosti, pa ne zato, ker
bi bi sam brez greha, temveč za-
to, ker je greh klical z njegovim
pravim imenom. Vedno je torej
znal reči bobu bob, kot je slo-
venski rek. Pravzaprav pa je re-
kel, da je nosil “vanilijevo” in
ne belo obleko, a to so podrob-
nosti. Težava je v tem, da je
Wolfe iskal tudi podrobnosti.
Bil je torej vedno “chic”, nikdar
pa “radical”, vsaj ne v tistem
političnem smislu, kakor ga vi-
dimo, recimo, v Italiji. Bil je
konservativec z juga, in sicer iz
slavnega Richmonda v državi
Virginia, kjer še vedno razume-
jo, da mora vladati neki red, ne-
ka hierarhija, kar je odsev ure-
jenosti duše in posedovanja
smisla življenja. Bil je gentle-
man v belem, z velikim spošto-
vanjem in obvladanjem jezika,
zelo kreativen, a še pred tem ze-
lo delaven. Potrjeval je tako, da
je potrebnega precej več trdega
dela kot pa kreativnosti in in-
spiracije oz. ravno za to, da ti
dve prideta do človeka. Zato je
bil vedno pred ostalimi, kot re-
cimo leta 1968, ko je predvidel,
kako želijo le doseči prvo mesto
v hedonističnem narcizmu pod
vplivom drog – napisal je knji-
go “The Electric Kool-Aid Acid
Test”. Nato je napisal hvalnico
herojstvu malega človeka s
“The Right Stuff”. Zanimivo je
pokazal na to, kam pelje sek-
sualno sprevržena družba z “I
Am Charlotte Simmons” - naj-
stnik se osvobodi vseh zavor in
se počuti kot Prometej, nato pa
postane le meso za posilstvo.
Vmes se je posvetil še materia-
lističnemu in brezbožnemu
scientizmu v delu “Sorry, but
Your Soul Just Died”. Odličen
je zapis ob smrti astronavta Joh-
na Glenna (1921-2016), saj je
Wolfa močno zanimalo vesolje,
red univerzuma, ta izvirna
tišina, prostranost vsega, še bolj
pa skrivnost, ki se skriva za
vsem tem. Koliko od naštetega
lahko preberemo v slovenščini?
Vprašanje je retorično. Zato
sem na koncu hvaležen za TV,
da znam italijansko.
Andrej Vončina
Gorica / Napoved tečaja  
Skrbeti za krhkega
starostnika
  eminar financira
Dežela FJK in spada v
projekt Zastavimo
skupne moči za skupne cilje
– Impegnarsi insieme per gli
obiettivi comuni v spomin
na dr. Mirka Špacapana, v
okviru deželnega javnega
razpisa 2017 za ovrednoten-
je in širjenje upora-
be slovenskega jezi-
ka.
Organizira ga
društvo Cure pal-
liative Mirko Špa-
capan - Amore per
sempre – Paliativna
oskrba Mirko Špa-
capan – Ljubezen
za vedno, v sodelo-
vanju s Krožkom
Anton Gregorčič -
Študijskim cen-
trom za družbenopolitična
vprašanja in Kulturnim
društvom Podgora ter pod
pokroviteljstvom Občine
Gorica in Posoškega centra
za celovite storitve - CISI.
Namenjen je družinskim
skrbnikom, osebnim po-
močnikom, negovalkam in
je razčlenjen na štiri preda-
vanja, ki so osredotočena na
koncept “šibkosti, krhkosti”
S starejše osebe in želijo po-sredovati osnovne vsebineza pravilno komunikacijo s
starostnikom ter za ustrezno
reševanje različnih proble-
matik, ki lahko nastopijo
med vsakodnevnimi opravi-
li, z namenom, da bi nudili
dostojno in kakovostno po-
moč.
Predavale bodo dr. Maura
Clementi, vodja Oddelka za
socialno politiko in skrbstvo
na Občini Gorica, dr. Car-
mela De Fusco, anestezistka,
geriatrinja in strokovnjakin-
ja za paliativno oskrbo z
nekdanje aas3, dr. Graziella
Valoppi, bolničarska koordi-
natorka pri CISI, in dr. Ma-
nuela Quaranta, ginekolo-
Vsakoletna maša za žrtve povojnih pobojev
Kamniška Bistrica 2018
  bjavljamo homilijo, ki
jo je imel pri letošnji
sveti maši za žrtve po-
vojnih pobojev ob prazniku Vseh
svetih dr. Janez Juhant.
Letos obhajamo 30-letnico, od-
kar so se svojci po vojni pomor-
jenih 1. novembra 1988 prvič
lahko zbrali k molitvi za rajne na
Žalah v Ljubljani. Nadškof Šuštar
je opravil sv. mašo, pred njo so
kulturniki in predstavniki obeh
strani, partizanske in domobran-
ske, pripravili kulturno spomin-
sko slovesnost. Prvič se je na jav-
ni prireditvi govorilo o trpljenju
in smrti med vojno in po njej.
Predvsem pa se je okoli
2000 ljudi zbralo na tem
žalnem slavju, pri katerem
so slovenske matere in
žene lahko prvič javno ob-
jokovale svoje drage, po-
morjene v medvojnih in
povojnih pobojih. Nad
2500 ljudi se je potem
zbralo še na shodu ob Lipi
sprave 27. junija 1989, ki je
bila zasajena isto leto
spomladi. Kljub temu da je
bila potem isto leto ravno
pred Vsemi svetimi Lipa
sprave popolnoma uničena, smo
posadili novo in se potem vsako
leto zbirali ob njej 1. oziroma 2.
novembra ter 15. junija, na Dan
krivde sprave in odpuščanja, kar
je postalo stalnica našega priza-
devanja za ohranjanje spomina,
za priznanje nedolžnosti žrtev ter
prizadevanja za spravo. Zadnja le-
ta se nam pridružuje tudi pred-
sednik republike Borut Pahor.
Lipa sprave torej že trideset let
ostaja spravno drevo za razdelje-
ne Slovence, čeprav zbiranje ob
njej še vedno pri nekaterih pov-
zroča nasprotovanje ali celo so-
vraštvo. Takšna drža pa še naprej
ohranja in vzdržuje protipravno
nedemokratično oziroma celo
sovražno razpoloženje in naspro-
tovanje v določenih krogih, ki ni-
so pripravljeni priznati resnice o
tem težkem bremenu, ki so ga
naši predniki v svojem brezobzir-
nem pohodu na oblast zadali ce-
lemu narodu. Revolucionarno
nasilje in njegov teror sta razklala
O slovenski narod. Uradno državnopriznanje genocida in njegovihposledic ter politična volja za nji-
hovo popolno odpravo pa ostaja
preizkusni kamen politične volje
za polno demokratizacijo Slove-
nije. Žal smo priča, da celo držav-
ni organi, kot Komisija Vlade Re-
publike Slovenije za reševanje
vprašanj prikritih grobišč in dru-
ge službe, še vedno skušajo pri-
krivati razsežnosti pomorov slo-
venski javnosti. Zato tudi čim
manj opazno pokopavajo mrtve,
brez ustreznih napisov in s tem z
namero, da se še naprej prikriva
celovita resnica, kot je to primer
v Logatcu pri odkopu žrtev iz
Rovt in okolice, ki naj bi jih pre-
kopali in čim bolj tiho pokopali.
Podobne težave smo imeli tudi v
Kamniški Bistrici, kjer nam je po
zaslugi sorodnikov in dobrotni-
kov med vojno tukaj pobitih
črnogorskih in drugih žrtev ven-
darle uspelo postaviti to kapelico
kot prostor molitve za žrtve po-
vojnih pobojev. Uradna politika
in administrativni organi še ved-
no ne opravljajo polno svoje de-
mokratične dolžnosti brez pri-
stranskosti in skladno s temeljni-
mi človekovimi pravicami.
Sveto pismo nam naroča molitev
za rajne: Juda Makabejec je na-
ročil, naj se opravijo molitve za
rajne. Sestavni del naše kulture
sta spomin in molitev za rajne.
Spomin na rajne je najprej člo-
veška obveza. Izročilo vseh kul-
tur nam ga naroča kot opomin
človeškemu ravnanju za naprej.
Spomin na rajne je znamenje
človeške ljubezni in medsebojne-
ga spoštovanja. Kakor gojimo ve-
zi med živimi, tako je spomin go-
jenje vezi med nevidnim svetom
človeškega duha, ki nas vse ljudi,
kot govori praznik Vseh svetih,
kliče v občestvo svetih, v
občestvo tj. etično obvezo vseh
ljudi, povezanih v človeško skup-
nost. Kristjani pa ta spomin še
posebej utemeljujemo kot
občestvo z Bogom, v katerem
smo vsi ljudje med seboj sestre in
bratje. Andrej Gosar je zapisal, da
ob molitvi očenaša, če molimo
resno, gradimo božje kraljestvo
na zemlji, ki naj bo kraljestvo re-
snice, pravičnosti, miru in lju-
bezni. Verni tudi ob spominu na
rajne izražamo svojo vero in go-
jimo upanje, da smo vsi poklica-
ni k polnosti življenja z Bogom,
k svetosti, ki vključuje vse ljudi,
žive in umrle. Šele takrat človek
zaključi svoj življenjski krog, saj
najde pravi mir v Bogu
Očetu vseh ljudi. Kristjani
spomin na rajne povezuje-
mo v najbolj pristno in
osebno in notranjo
združenost s Kristusom, ki je
dal življenje za brate in se-
stre. Ta spomin je evharisti-
ja, zahvala Bogu za dar nje-
govega sina vsem ljudem. V
to zahvalo pa vključujemo
tudi zahvalo za vse sestre in
brate, ki so po Kristusu da-
rovali življenje na tem svetu,
da bi kot Kristus z njim vsto-
pili v očetovo slavo. Polnost
življenja po našem prepričanju je
ta daritev, v katero naj se steka tu-
di življenje vsakega izmed nas:
naj bo daritev naše celo življenje,
kot pravi pesnik. V to daritev
vključujemo sami sebe in vse, ki
so odšli za njim v vstajenje, in v
tem upanju oživljamo spomin na
sestre in brate, ki so pri njem, da
bi se tudi naše upanje krepilo za
večni Jeruzalem, ki je naša
končna domovina. Spomin na
vse, še posebej vse žrtvovane, je
izraz naše vere, da smo tudi mi
sami pripravljeni darovati
življenje za sestre in brate in si ni-
koli ne drznemo vzeti življenja
komu drugemu za plemenite ali
še manj za sebične namene.
Takšna človeška spominska skup-
nost pa je upanje za prihodnost
vseh ljudi na zemlji in po naši ve-
ri tudi za večnost. Za Kristusom
smo mi priče tega upanja, tudi za
vse sestre in brate, ki so jim bila
zasuta usta po slovenski zemlji.
Odrešenje kot ljubezen, ki
spreminja
V ospredje stopa tretja podoba odrešenja,
ki jo predstavlja Kristusova ljubezen. Jezus
ni iskal trpljenja, ni pa tudi bežal pred
njim. Sprejel ga je kot žrtev, ki jo je moral
pretrpeti v svojem poslanstvu na svetu.
Molitev in zaupanje Očetu sta ga podpirala
v naporu, v katerem so se hudobije, greh
in smrt spremenili v dar ljubezni. 
To svojo naravnanost je izrazil z Dobrim
pastirjem, ki da življenje za svoje ovce, da
jih obrani pred napadalcem.  (Jn 10,14)
Polno življenje se rodi,
kjer je podarjanje celo-
vito in so odpravljene
vse oblike sebičnosti.
Evangelisti so pozorni
na Jezusovo kri, ki je
bila prelita za grehe
sveta. Kri predstavlja
življenje, prelita kri
pomeni popolni dar
življenja za druge. Ob
krvi je še dar po-
korščine, ki je šla do
kraja. Tako sta se ne-
pokorščina in beg
prvega človeka srečala
z Jezusovo celovito lju-
beznijo, ki je odpravi-
la vse oblike upor-
ništva in hudobije. V
ljubezni sprejeto
trpljenje je postalo
odrešenje. Dar od-
puščanja se je dotaknil najglobljih ravni
neživljenja ter hudobije in jih ozdravil, če
so se mu ljudje odprli. Ko so se začutili lju-
bljeni na brezpogojen način, jih niso več
mučile krivde in strahovi. Odpuščanje je
vir novega življenja in odnosov. Vstali Kri-
stus je pokazal ozdravljene rane.
Učenci so se trudili, da bi sledili Gospodu
s svojo človeško ljubeznijo, toda ob tej hu-
di preizkušnji so se zlomili: Juda ga je iz-
dal, Peter ga je iz strahu zatajil, drugi so
zbežali. Brez Jezusovega daru, ki spremin-
ja, se ni mogoče boriti s trpljenjem, smrtjo
in hudobijo. V tem je posebnost krščan-
skega oznanila.
Sicer pa je ljubezen sama po sebi usmerje-
na k odrešenju. Če je vse ustvarjeno iz lju-
bezni, more samo ljubezen ozdraviti od-
klone in upore ljubezni. Ko rečemo druge-
mu: rad te imam, pomeni, da za nas ne bo
nikoli umrl.  (Gabriel Marcel) Kdor ljubi,
sprejme drugega z naklonjenostjo in mu
podari del svojega življenja. O'Collins
poudarja, da ima pritrditev Božji ljubezni
nekaj več od človeške ljubezni, namreč
moč večnosti. Visoka pesem pravi, da je
ljubezen močnejša od smrti. (Vp 8, 6-7)
Ta ljubezen ne rešuje le pred zlom in
smrtjo, ampak podarja boljšo in resnično
prihodnost, novo življenje.
Pri ljubezni je pomembna svoboda, ker
dar ne more biti prisiljen. Priti mora iz no-
tranjega nagiba, zato ljubezen ohranja
skrivnost sebe in dru-
gega, obenem pa se
odpira v nova darovan-
ja. Navdušena je nad
drugimi, nekateri pra-
vijo, da je ljubezen no-
ra v svojem brez-
končnem darovanju.
Prava ljubezen tudi ne
gleda na žrtve, drugi
so tako pomembni, da
se zanje vse žrtvuje.
Trpi zanje, jim od-
pušča, jih sprejema
vedno znova. Ta odnos
je tako širok, da je pri-
pravljen nagovoriti tu-
di sovražnike in jih
sprejeti v življenje.
V ljubezni se razodene-
mo drugim v vsem,
kar smo. V tem smislu
se je v Jezusovi žrtvi na
križu razodela ljubezen Očeta, ki je ustva-
ril svet in poslal svojega Sina za nas.  (Rim
8,23) Oče daje človeštvu najdražje, kar
ima, ter na sebi lasten način so-trpi z umi-
rajočim Sinom. Križ je norost ljubezni Si-
na, ki se po Očetovem naročilu popolno-
ma podari človeštvu, da bi ga odrešil. Pri
tem daru je prisoten Sveti Duh, ki trpi, ker
ne more pokazati Sinu Očetove ljubezni
do njega. V njegovi moči postane Sinova
žrtev odrešilna.
Jezusova ljubezen je tako pripravljena
sprejeti vsakega izgubljenega sina in hčer-
ko, ki se vrača domov, jima odpustiti in
pripraviti veselje svatbe, ker sta bila mrtva
in sta oživela. Ljubezen in veselje sta kot
zlata nit, ki povezuje vse odprte odnose.
Vrhunec te poti je lepota, ki vabi k ljubez-
ni. Ljubimo, kar je lepo.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (46) PRIMOŽ KREČIČ
ginja, onkologinja, predsed-
nica Društva Mirko Špaca-
pan ter strokovnjakinja za
paliativno oskrbo.
Ob koncu tečaja bo zdravica
z nastopom MePZ Mirko
Špacapan iz Podgore v spo-
min na Mirka, vdanega za-
govornika pomena in valo-
rizacije ter priznavanja kore-
nin vsakega izmed nas,
predvsem na obmejnem ob-
močju, kjer dvojezičnost ni
vedno cenjena kot dodana
vrednost.
Tečaj je brezplačen; na raz-
polago je 58 mest, udeležen-
cem pa bodo izda-
na potrdila o pri-
sotnosti ter dvoje-
zični izvod zborni-
ka s predavanji go-
vornikov.
Prvo predavanje bo
19. novembra z
začetkom ob 18.
uri v prostorih Po-
livalentnega so-
cialnega centra
(Centro Sociale Po-
livalente), ulica Ba-
iamonti 22. Seminar bo po-
tekal vsak ponedeljek ob 18
uri in se bo končal 10. de-
cembra z začetkom ob
17.30.
Rezervacije: recepcija Poliva-
lentnega socialnega centra,
ulica Baiamonti 22, Gorica,
osebno ali na telefonsko šte-
vilko: 0481 383377.
Dr. Manuela Quaranta 
Špacapan
Kristjani in družba 15. novembra 2018 5
  Srečanje s prof. Leonom Kernelom
Skrbite za glasbeno izobraževanje,
pa tudi za duhovno rast!
ZCPZ GORICA 
  iv in sproščen je bil pogo-
vor, ki se je razvil na
srečanju za cerkvene pev-
ce, organiste, zborovodje in vo-
ditelje cerkvenega petja v pone-
deljek, 5. novembra, v župnij-
skih prostorih v Štandrežu.
Na povabilo Združenja cer-
kvenih pevskih zborov Gori-
ca ga je vodil organist in pro-
fesor Leon Kernel (na sliki) ,
doma iz postojnske dekanije.
Število udeležencev, ki so
prišli iz različnih župnij na
Goriškem in tudi iz nekate-
rih bližnjih krajev z druge
strani meje, je omogočilo, da
je bilo to možno.
Zbrane je uvodoma pozdra-
vila predsednica ZCPZ Dami-
jana Čevdek Jug ter na kratko
povzela program že izvede-
nih in še načrtovanih forma-
tivnih predavanj. Kernel je -
ob projekciji diapozitivov s
podobami iz narave in najra-
zličnejših obredov oz.
srečanj različnih župnijskih
skupnosti včeraj in danes -
postavljal zbranim vprašanja.
Pred oči jim je postavljal
zrcalo ter jih tako spodbudil,
naj se zamislijo nad tem, kaj
jim pomeni biti liturgični sode-
lavci, kakšno je poslanstvo in
kakšna vloga cerkvenega pevca.
“V tem poslanstvu nismo sa-
mi”, je najprej zatrdil in v sveti
tišini prebral nekaj pomenljivih
svetopisemskih stavkov. Gost,
Ž ki je jasno povedal, da ne marapredavanj, je navzoče spraševal,kako so se v otroštvu srečali s
(cerkvenim) petjem, ali so peli
že doma, kdo jih je povabil na
kor, kakšno vlogo ima pri tem
župnik, na kakšen način so bili
poklicani, kaj jih je najbolj pri-
vabilo v zbor, kako se počutijo
kot pevci, ali jim petje na koru
pomeni izpolnitev ali obreme-
nitev, ali jim pomeni večje oz.
manjše zadovoljstvo kot v redni
službi, ali družina to izbiro pod-
pira itd. Pa še o tem, kakšni so
na koru odnosi, ali prihaja med
pevci do zavisti ali motečega
klepetanja, kako rešujejo neso-
glasja, kakšne so težave z žup-
nikom včeraj in danes, ali radi
(in kako) sprejemajo
mlajše pevce. Posebno
“poglavje” je zajemalo
vprašanja, kakšen je od-
nos cerkvenega pevca
do Boga, v kakšnem od-
nosu je z Njim, kakšne
načrte ima z Njim, ali
sprejema navdihe Svete-
ga Duha, ki vodi Cerkev,
ali se z Njim pogovarja,
ali moli za organista,
druge pevce, sodelavce
in, ne nazadnje, župni-
ka, saj “župnik in župni-
ja molita za vas, za vašo
stanovitnost in zve-
ličanje”.
Pa še to: je mogoče biti
cerkveni pevec in neve-
ren? Prisotne je povabil,
naj skrbijo za glasbeno
izobraževanje, pa tudi
za duhovno rast. Kernel,
ki je vodil pogovor tudi
izzivalno, vsekakor pre-
mišljeno in modro, je v pogo-
voru povedal veliko res zanimi-
vih misli, med drugim to, da
ima glasba neverjetno moč, da
glasba deluje, tudi preden jo ra-
zumemo (“kot tudi očenaš”),
da je cerkvena pesem hrana in
da klic k cerkveni glasbi ni sa-
mo po sebi umeven. Vez med
različnimi rodovi v cerkvenem
zboru je pomembna za posre-
dovanje vrednote petja in obe-
nem za prenos vere na otroke.
“Cerkvena glasba lahko poma-
ga, da kdo ostane veren”. Cer-
kveni zbori so posebno drago-
ceni tudi zato, ker izobražujejo
pevce in tako pripravljajo osno-
vo za prosvetne. Cerkvena gla-
sba ni sama sebi namen, je v
službi liturgije. Glasba je bila od
vsega začetka dialog z onstran-
stvom, v službi božanstva: zna-
no je, da je Neandertalec rabil
piščal za dialog s presežnim.
Zanimivi so bili tudi konkretni
in povsem verodostojni prime-
ri, ki jih je gost doživel kot pe-
vec in/ali organist v zadnjih de-
setletjih ter jih je v premislek
ponudil navzočim v slogu “kaj
bi storili, ko bi... ”? Med drugim
so se zaustavili pri mladih: kako
jih navdušiti za cerkveno petje,
ki je zanje lahko super pri-
ložnost, saj ponavadi niso
vztrajni? “Če mladi želijo sode-
lovati na svoj način, zakaj ne
bi? Nimamo v posesti vse resni-
ce”… “Zrele” pevce in organiste
je spodbudil, naj nikdar ne
obupajo, temveč naj vztrajajo,
tudi takrat, ko ni najbolje.
“Skupnost je zgled”. Če so or-
ganist in pevci z mladimi iskre-
ni, jim to ostane. “Samo tako
ste jim lahko zgled. Vztrajnost”!
DD
  Zahvalna nedelja v duhovniji sv. Ivana
“Da bi znali biti hvaležni tudi 
za najmanjše stvari”
GORICA 
  lovesno in praznično,
predvsem pa v prisotnosti
množice otrok, ki obisku-
jejo veroučne skupine, je 11. no-
vembra potekala sveta maša na
zahvalno nedeljo v duhovniji sv.
Ivana v Gorici.
Dnevna berila so govorila o
velikodušnosti, med dru-
gim o dveh vdovah, iz stare
in nove zaveze, ki sta veliko
prejeli in sta zato bili hva-
ležni, je povedal župnik
Marijan Markežič v homili-
ji. “Kdor prejme, lahko tudi
da”. In kdor ima vero, ve,
da bo Bog zanj poskrbel tu-
di takrat, ko bo komu dal še
zadnjo pest moke ali zadnja
dva novčiča. Evangelij o
ubogi vdovi “pove pomem-
bno resnico tudi v našem
življenju, tudi po dva tisoč
letih”. Velikokrat smo
sužnji pozunanjenosti in
površinskosti, televizije, so-
cialnih medijev itd., ki nas
pa držijo daleč od resnično-
sti. “Jezus nas prek zgodbe
o ubogi vdovi vabi na pot
srca”. Vdova je dala vse, kar
je imela. Jezus pravi, da “ni
pomembno, koliko kdo da,
ampak kako, s kakšnim na-
menom, veseljem, nav-
dušenjem”. Jezus nas vabi,
naj darujemo iz ljubezni, iz srca.
In kadar delamo dobro drugim,
se dobro prej ali slej vrne tudi
nam.
Zahvalno nedeljo obhajamo, da
se Bogu in drugim ljudem zah-
valimo za vse, da naredimo ko-
rak naprej v zaupanju v Boga. To
S je izkusila tudi vdova. In njenozaupanje je bilo poplačano.“Marsikdaj je težko zaupati v Bo-
ga, to izkušamo vsi, še posebej,
če se nam zgodijo hude stvari,
kot so npr. smrt drage osebe, dol-
go trpljenje ali preizkušnje ra-
zličnih vrst”, je povedal g. Mari-
jan. “Razumsko, z glavo ne ve-
mo, zakaj so se morale nekatere
stvari zgoditi, kaj nam želi Bog z
njimi sporočiti. Čutimo pa v
srcu, da prav ob posebnih do-
godkih in preizkušnjah zorimo
za Boga. Zato je prav, da se Bogu
zahvalimo tudi za preizkušnje”.
S praznikom Kristusa kralja ob
koncu meseca novembra bomo
sklenili cerkveno leto, ki je tudi
priložnost, da opravimo duhov-
no bilanco tega leta, da premi-
slimo, koliko smo zaupali Bogu,
ali si upamo Mu darovati vse, kar
imamo. Za to “je potrebna vera:
kdor ima vero, bo vedno hva-
ležen. Jezus naj nam pomaga, da
bi znali biti vedno hvaležni, tudi
za najmanjše stvari”.
Otroci so med darovanjem pri-
našali na oltar darove in se ob
tem v molitvi zahvaljevali za se-
stro zemljo, ki nas hrani kot ma-
ti, za starše, ki so jim podarili
življenje, za družine, v katerih
premagujejo vsakodnevne sti-
ske, za šolo, v kateri se izo-
bražujejo ter razvijajo svoje spo-
sobnosti in talente, za Jezusa, ki
prebiva v naših srcih, za Sveto pi-
smo, besedo Življenja, v kateri je
sam Bog trajno navzoč, za sestro
vodo, ki nam je nujno
potrebna za življenje in
s katero smo bili krščeni,
za kruh, ki je Božji dar,
za to, da nismo nikoli
trpeli lakote. Med dru-
gim so lepo prosili, da bi
tudi sami postajali ved-
no bolj občutljivi za sti-
ske in potrebe bližnjih.
Ob koncu maše je g. Ma-
rijan povedal, da bo go-
riški nadškof msgr. Carlo
Redaelli v času pred Ve-
liko nočjo obiskal tudi
našo “pastoralno enoto
Gorica-Brda”, z župnij-
skimi sveti pa bi se rad
srečal še pred Božičem.
V ta namen je v tem ted-
nu pri sv. Ivanu že pote-
kalo pripravljalno
srečanje. Prav je, da “ma-
lo razmislimo, kaj bi se
dalo izboljšati, kaj po-
globiti, kaj opustiti ali si
novega izmisliti”. Za vse
to tudi molimo!
Preden je ob zvonjenju
vseh zvončkov in zvo-
nov mogočno zadonela Zahval-
na pesem, se je župnik zahvalil
vsem, ki so dejavni v duhovniji,
od teh, ki skrbijo za čiščenje in
krašenje cerkve, do pevcev,
strežnikov in drugih sodelavcev
ter vseh, ki podpirajo to lepo,
živo skupnost. / DD
Tretja številka otroške revije Pastirček
Spomin na rajne in
srčna zahvala za vse
prejete dobrote
  mesecu novembru, ki
je letos prinesel obilo
deževja s poplavami
tudi dramatičnih posledic, se
v srce rada prikrade otožnost.
Odpadajoče listje, ugašajoče
bleščeče, tople jesenske bar-
ve, zgodnji mrak pa še spo-
min na naše rajne nas žalo-
stijo. A vendar bi morali biti
kristjani veseli ljudje, saj sta
praznik Vseh svetih in dan
vernih duš vesela in rado-
stna! Prav to pou-
darja zapis
Dan živih v
tretji, novem-
brski
šte-
vilki
Pastirčka. Za kristjane duše
niso mrtve, ampak žive, kot
nas uči naša vera. Zato moli-
mo zanje, da bi se čim prej
očistile vseh grehov in rado-
stno zrle v Božje obličje. Pa-
stirčkov urednik Marijan
Markežič v mesečni beležki
otroške revije omenja ta dva
praznika, obenem opominja,
kako so dobra dela “vizitka”
za končni svetel cilj, nebesa.
V novembru, ob zahvalni ne-
delji, se še posebno zahvalju-
jemo za vse dobrote, ki smo
jih prejeli iz Božjih rok.
Prisrčno zahvalo Bogu, nati-
snjeno na velikem rdečem ja-
bolku, bodo Pastirčkovi prija-
telji prebrali na 26 strani. Tu-
di tenkočutna ilustratorka
Paola Bertolini Grudina je s
svojim zvestim zajčkom Ti-
mijem pripravila oltarno mi-
zo za zahvalno nedeljo, v pri-
merne barve jo bodo odeli
mali risarji in dopolnili po-
sebno križanko. Poleg sv.
Martina, ki ga Božo Rustja
omenja ob predstavitvi slo-
venske legende (velike tiska-
ne črke omogočajo branje tu-
di prvošolčkom), ko razkriva,
zakaj je gos priljubljena jed
na njegov god, v novembru,
listopadu, goduje sv. Karel
Boromejski. O njem, ki se je
rodil l. 1538 in postal duhov-
nik ter nadškof kot še zelo
mlad, podrobno piše Mariza
Perat in bralce opozarja, da
imamo v Gorici, v nekdan-
jem Velikem semenišču, cer-
kvico, posvečeno prav nje-
mu, pa še Tone Kralj ga je
upodobil v pevmski cerkvi. V
prijazni drži z ubogim ga je v
Pastirčku ilustrirala Monica
Quaggiato.
Rajni v raju je naslov pesmi
Berte Golob, ki jo je uglasbil
Patrick Quaggiato in je pisa-
na prav za ta čas. V rubriki
Zgodbe iz Svetega pisma, ki
jih na otrokom sprejemljiv
način predstavlja Walter Gru-
dina, v ljubkih, s čustvi
obžarjenih ilustracijah pa
upodablja Paola Bertolini
Grudina in je odličen pripo-
V moček za spoznavanje inutrjevanje vedenja o Svetempismu, je tokrat Mojzes kot
dojenček, ki ga je faraonova
hči odnesla na dvor. Izpod
istega domišljijsko bogatega
ilustratorskega peresa je izšla
tudi rubrika Halo? Tukaj čas
selitve! , ki se zaustavlja pri
pticah selivkah. Priročna bo
tudi pri urah naravoslovja, pa
še nekatere prijetne vaje so ji
priložene. Škrat Kosmat‚ v za-
misli Danile Komjanc, se mu-
di v kleti in pospravlja
ozimnico na police.
Tudi tokrat mu
bodo pomagali
najmlajši Pa-
stirčkovi bralci z
reševanjem
križanke in s
štetjem jesen-
skih dobrot.
Vse bodo ma-
li risarji
odeli v
najlepše
barve.
Kar na
delo, cici-
bani!
Med velike, oranžne buče je s
triciklom, na katerem je pre-
važal dva tolsta prašička, s
klanca zgrmel briški nerod-
než Pepč, ko se je po kupčiji v
Gorici vračal v domačo vas.
Kmečka pustolovščina v hu-
domušno šegavem tonu in
skrbno izbranem besedišču
bralcu razkriva delček
življenja nekdanjih dni in
duha časov. Pod kratico J. se
skriva talentirano pero, ki
nadvse ljubi izbrušeno slo-
vensko besedo.
Nadaljujejo se Noetove dogo-
divščine izpod peresa Kateri-
ne in Grazielle Zavadlav. La-
koto svojih otrok je iznajdlji-
vi Noe potešil s... polento!?!
Graziella Zavadlav je lično
ilustrirala tudi soseda miško
in krtka; o njunem prijatel-
jskem odnosu, ki se kaže
predvsem v potrebi, piše
Nuša Turk. Kako sta sonce in
veter stavila, kdo je močnejši,
bodo bralci izvedeli iz pripo-
vedi bl. Antona Martina
Slomška, ki je posuta s sami-
mi za življenje dragocenimi
poučnimi biseri. V domiselni
rubriki Jezikovni vozliček za
tvoj jeziček Berta Golob v sti-
hih kaže, koliko pomenov
ima beseda oko, in s tem
opozarja na izredno bogate
odtenke slovenskega jezika.
O svetovnem dnevu otroko-
vih pravic (20. novembra) s
pomenljivo ilustracijo obraz-
kov otrok različnih ras piše
Vesna Benedetič. Prilaga tudi
kar zahtevno “domačo nalo-
go”. Nemarni Packo je z mi-
slijo že pri sv. Miklavžu. Piše
mu pisemce, naj mu prinese
knjigo Napake in spake proč!
Pomagajmo Packotu! , da bo
sam izboljšal jezik! Namig
lahko sprejmejo starši. Knjiga
je zelo uporabna pri odpra-
vljanju jezikovnih nerodno-
sti.
V Pastirčku sta še kotiček za
razvedrilo in Pastirčkova
pošta, ki kar prekipeva zaradi
68 očarljivih risbic!
Ob Pastirčku ni nikdar
dolgčas. Veselo branje!
IK
foto dd
foto dd
Goriška15. novembra 20186
Novice iz doberdobske župnije
11. novembra smo se spomnili stoletnice konca prve svetovne vojne.
V cerkvi sv. Martina v Doberdobu imamo že veliko let spominski križ z
napisom v slovenščini, italijanščini, nemščini in madžarščini, ki se
glasi: “Nekdaj tujci, zdaj bratje ste postali, ko so vas v kamniti kraški
zemlji pokopali ”. Pod tem križem prižigamo svečke v spomin na naše
pokojne in na vse padle na Krasu. Ob sveti maši na Vse svete je naš
župnik g. Ambrož Kodelja prvič uporabil kelih, ki ga je med prvo
svetovno vojno uporabljal avstro-ogrski vojni kurat, ko je maševal na
kraški fronti. Ta kelih je pred nekaj leti dobil naš župnik. Po zelo
težavnem procesu čiščenja je bil kelih spet primeren za uporabo. Bil
je izredno umazan, predvsem zaradi smodnika, ki se je nakopičil na
površju. Naša župnija ima tako še en dragocen spomin na vojno
obdobje. / T. P.
Miha Mazzini v Koprivnem
Minuli petek je bilo v čudovitih prostorih vinogradništva Russiz
Superiore pri Kopriv -
nem lepo obiskano
kulturno srečanje, ki ga
je priredila občin ska
uprava Kopriv nega v
sodelovanu z znano
goriško knji gar no Ubik.
Niz predsta vitev knjig in
srečanj z avtorji ime -
nujejo Cali ce d'autore.
Tokrat so imeli v gosteh
slovenskega pisca,
režiserja in znanega
avtorja polemi čnih za -
pisov Miho Mazzinija, čigar delo Cancellati je izšlo v prevodu Mihe
Obita v italijanskem jeziku. Ilaria Prati iz knjigarne Ubik je uvedla večer,
nato se je z Miho Mazzinijem o odpisanih in njegovem romanu, ki je
nastal bolj iz notranje nuje kot iz navdiha, pogovarjal naš urednik Jurij
Paljk, ki je poskrbel tudi za sprotno tolmačenje Mazzinijevih iskrivih
odgovorov. Lepo število ljudi, med njimi kar nekaj slovenskih rojakov,
ki živijo v Koprivnem in na Krminskem, je dalo meglenemu večeru ton
žlahtnosti, domači kletarji pa so poskrbeli za pokušanje briških vin.
Kratke KCLB / Spomini - Memorie 1918- 2018 v Doberdobu
Pretresljiva pričevanja 
o vojnih dogodkih
  sklopu projekta Spomi-
ni-Memorie 1918-2018,
ki ga Kulturni center iz-
vaja v sezoni 2018/2019, so na
programu tudi srečanja z
našimi raziskovalci in zbiratelji,
ki so pravi strokovnjaki, kar se
tiče prve svetovne vojne na
naših tleh. Prvo srečanje Med
vojno in spominom je bilo na
sporedu v torek, 6. novembra,
na turistični kmetiji “Pri Cirili”
v Doberdobu. Večer, v sodelo-
vanju z društvom Hrast, sta soo-
blikovala vaščana prof. Dario
Frandolič in Karlo Ferletič. Pro-
fesor Frandolič je prisotnim ta-
koj obrazložil, kako so takrat vas
Doberdob zapustili “naši ljud-
je” in so jo napolnili vojaki, ki
so prihajali od vsepovsod. Voj-
na je bila grozna za ljudi, ki so
odšli, in za tiste, ki so prišli. Ni
kraja in hiše v Doberdobu, ki ni
tesno povezan s prvo svetovno
vojno, je povedal zgodovinar.
Karlo Ferletič je velik ljubitelj
fotografije in zbiratelj slik Do-
berdoba iz obdobja prve svetov-
ne vojne. Zbral je ogromno slik
vasi pred vojno, med njo in hi-
V tro po njej, ki jih je dobil od do-mačinov, vojakov in v raznihdržavnih arhivih. Prisotnim je
pokazal, kje so stale pred vojno
hiše, cerkev, šola, pa še slike pri-
hoda vojakov v vas leta 1916 in
posledične spremembe in po-
rušenje vasi ter kako se je vas
spremenila po vojnih grozotah.
Na večeru bi moral biti prisoten
tudi gospod Stanko Kosič, a je
zaradi družinskih težav moral
odreči sodelovanje. Bil pa je
vseeno med predavatelji, saj ga
je prof. Frandolič intervjuval in
snemal. Kosič je pomembna fi-
gura v vasi, vojna ga je zmeraj
zelo zanimala in je zaradi tega
postal tudi velik zbiratelj orodja
in orožja oz. ostankov iz prve
svetovne vojne. V zadnjih letih
pa je postal tudi umetnik, saj je
s temi ostanki začel ustvarjati
razne figure, kot na primer “vo-
jake brez duše”, ki spominjajo
na grozote vojne. V intervjuju
je Kosič opisal Doberdob po
prvi svetovni vojni in kako so
vojaki pobirali material in raz-
strelivo, ki sta bila še uporabna.
Ljudje, vaščani, ki so se počasi
vračali v domače kraje, so zara-
di revščine začeli pobirati
ostanke, ki so jih potem proda-
jali za nekaj lir. Med temi je bil
tudi stric Jožef Colja, ki je imel
pomembno vlogo v življenju
Stanka Kosiča, saj je skrbel za
družino, ker je bil oče najprej
ujetnik, potem pa italijanski vo-
jak v Afriki. “Stric je imel ma-
jhno pokojnino kot avstrijski
vojak, skromno občinsko
službo in jaz sem hodil v šolo.
Ko sem prišel iz šole, smo šli ta-
koj po jarkih in kavernah pobi-
rat vse ostanke, ki smo jih do-
bili, da bi jih prodajali. To na-
vado sem potem v letih ohranil
in vedno rad zbiral vojne osta-
line”, je dejal Kosič.
Na koncu srečanja je občinstvo
lahko poslušalo še pričevanja
Valeria Frandoliča in Jožefa Ger-
goleta, ki sta bila med prvo sve-
tovno vojno otroka in sta na-
tančno opisala tiste grozne tre-
nutke bombardiranja, prihoda
vojakov, zapuščanja domov in
begunstva.
Naslednje srečanje Med vojno
in spominom bo v torek, 20.
novembra, ob 20. uri v župnij-
ski dvorani F. B. Sedej v Štever-
janu. Sodelovali bodo Marjan
Drufovka, Vili Prinčič, Filippo
Formentini in Branko Mo-
renčič.
MČ
  e dvaindvajseto leto bo
osnovnošolski učni pro-
gram v jesenskih in zim-
skih dneh pestril Goriški vrtiljak,
ki bo tudi tokrat ponudil osem
raznolikih predstav za naše šolar-
je iz vse Goriške. Kulturni center
Lojze Bratuž je s sodelovanjem
SNG Nova Gorica in Pastirčkom,
ob pomoči Dežele FJK ter Urada
Vlade Republike Slovenije za Slo-
vence v zamejstvu in po svetu in
seveda z odobravanjem ravnatel-
jstev Večstopenjskih šol iz Gorice
in Doberdoba, pripravil program
štirih predstav za abonma Mali
polžek, za malčke iz vrtcev in
prvo- in drugošolce, ter abonma
Veliki polžek s prav toliko pred-
stavami za ostale tri razrede
osnovne šole. Ker abonenti krep-
ko presegajo razpoložljive sedeže
v dvorani KCLB, bosta kot vedno
vsakič po dve ponovitvi predsta-
ve.
Ž Abonma Mali polžekLetos so v veliko dvorano Kultur-nega centra Lojze Bratuž v Gorici
najprej stopili abonenti Malega
polžka. Med njimi je bilo tudi de-
vet triletnih otrok iz slovenskih
občinskih jasli Tika Taka, ki so
zvedavo spremljali odrsko doga-
janje. V sredo, 24. oktobra 2018,
je otroke na velikem odru KCLB
pričakal Pedenjped, kot ga je v
istoimenski predstavi, ki ima
značaj igre v igri in je živa že pet
let, v lastni režiji prikazal Primož
Forte, član Slovenskega stalnega
gledališča Trst, v produkciji kate-
rega je nastala predstava. Peden-
jped je literarni junak, ki si ga je
zamislil Niko Grafenauer kot
neurejenega, razkuštranega, ne-
rednega, a simpatičnega dečka,
ki ima zelo rad sladkarije; te skri-
va vsepovsod, da bi mu jih ne
odnesla “biba”. Ne mara se umi-
vati, trmoglavi. Po drugi strani
pa je samostojen, se sam
oblači in je tudi pogu-
men in družaben. Rad
riše in po svoje tudi
“učeno” prebira, piska
na piščal... Večkrat
kakšno ušpiči. Je pač tak
neugnanček, kot so
otroci. Cel dan nekaj motovili,
dokler končno truden ne zaspi.
Primož Forte se je prepričljivo
prelevil v tega
poredneža, ki
bi rad otro-
kom razkazal
svojo sobo,
“pedenjcar-
stvo”, v kate-
rem kraljuje
kot samosvoj
gospodar.
Otrokom po-
kaže vse, kar
zna. Igralec je
z dinamično
igro, v kateri je
kar nekaj hu-
mornih in hu-
domušnih tre-
nutkov, navdušil predvsem
najmlajše, ki so se smejali Peden-
jpedovim nerodnostim. Predsta-
vo bogati glasba, ki sta jo prispe-
vala Nana Forte in Jure Ivanušič.
Abonma Veliki polžek
Goriški vrtiljak je abonente Veli-
kega polžka letos prvič povabil v
Kulturni center Lojze Bratuž v to-
rek, 30. oktobra 2018, ko je bila
zanje na sporedu izredno zabav-
na glasbena ura. V goste je nam-
reč prišla tolkalna skupina SToP
s svojo predstavitvijo Tolkal za ra-
dovedneže. Akademsko izo-
braženi tolkalci, Barbara Kresnik,
Davor Plamberger, Damir Ko-
rošec, Dejan Tamše, Franci
Krevh, Matevž Bajde, Tomaž Lo-
jen, so se združili v skupino že
kot študentje pred dvajsetimi le-
ti. Iz tega je nastala zasedba SToP,
ki mlade poslušalce v šegavo na-
gajivem tonu pospremi v razi-
skovanje tolkal in njihovih zvo-
kov ter ritmov s celega sveta. Tol-
kala so navadno v orkestrih mal-
ce zapostavljena. Tu pa se v du-
hoviti predstavitvi izjemnih gla-
sbenikov kažejo v vsej zvočni
barvitosti in pri-
vlačnosti. Otroci ob
njih spoznavajo ksi-
lofon, marimbo,
konge, zvonce,
čimele, razne vrste
bobnov (v davnini
so mislili, da bob-
nanje priklicuje le-
po vreme, dober pri-
delek, lajša bolečine
in odganja zlo)... in
vse njihove značil-
nosti. Nanje so na-
stopajoči glasbeniki
zaigrali z mojstrsko
spretnostjo, predv-
sem pa v zelo zabav-
nem slogu. Navdušenim po-
slušalcem so razkrili, da lahko
ustvarjamo glasbo tudi z udar-
janjem na kozice, lonce raznih
velikosti, pa tudi s kuhalnicami
in priborom. Prav s temi “svoje-
vrstnimi tolkali” so namreč zai-
grali šaljivo skladbo Eine kleine
Tischmusik, ki jo je spisal Man-
fred Menke. Tudi poslušalce so
vabili k sodelovanju. Otroci so se
radi odzivali, tudi z ritmičnim
ploskanjem. Očitno je bilo, da bi
glasbenike še in še poslušali. Go-
tovo je bila to njihova najbolj pri-
jetna glasbena ura, kar so jih do
zdaj doživeli.
Pred vsako predstavo je dobro-
došlico abonentom Goriškega
vrtiljaka izrekla Tamara Kosič,
vodja otroškega gledališkega
abonmajskega programa KCLB.
Z njimi je obnovila tudi pravila
lepega vedenja, abonentom Ve-
likega polžka pa pojasnila, da jim
tudi letos kot že lani Goriški vrtil-
jak podarja Gledališki dnevnik,
ki ga je s svojim zvedavim Pac-
kom opremil Walter Grudina.
Izšel pa je v sodelovanju z revijo
Pastirček. Vanj bodo otroci lahko
napisali svoje vtise ob ogledu
predstav. V njem pa so tudi pra-
vila lepega vedenja v gledališču
in še marsikaj zanimivega o očar-
ljivi gledališki umetnosti.
Iva Koršič
Goriški vrtiljak / Abonma Veliki in Mali polžek 
Poredni Pedenjped in
razgiban zvočni svet tolkal
Zahvala članov ansambla Lojzeta Hledeta
Večer v Števerjanu
  rišel je pričakovani dan,
nedelja, 28. oktobra 2018,
ko je ansambel Lojzeta
Hledeta spet stopil na oder Kul-
turnega centra Lojze Bratuž, na
katerem je pred 50 leti, in sicer
25. februarja 1968 v takratnem
Katoliškem domu, doživel svoj
krstni nastop. Nedeljski prihod
na oder je bil za vse člane an-
sambla ganljiv in poln mešanih
občutkov. Navdušeno in ne-
strpno občinstvo je ansambel
sprejelo z velikim aplavzom in
večkrat ploskalo tudi med sa-
mim izvajanjem skladb. Za ta
nastop v živo na valovih Radia
Trst A oziroma za tokratno jav-
no oddajo Iz domače zakladni-
P ce je imel ansambel ve-liko vaj, še posebno vtednu pred koncertom.
Dragoceno pomoč je
pevcem ponudil Patrick
Quaggiato. V uradnem
delu nedeljske oddaje je
ansambel izvedel 6
skladb, 2 pa še ob koncu
neposrednega prenosa.
Koncertu je v bližnji telovadnici
sledilo druženje za vse; člani an-
sambla so se srečali z gledalci in
poslušalci ter z njimi delili lepe
občutke po uspešnem nastopu.
Člani ansambla Lojzeta Hlede-
ta, Robi Beretta, Mihael Corsi,
Boris Hladnik, Bruno Hlede,
Lojze Hlede, Niko Klanjšček,
Aleš Pintar, Zvonko Simčič in
Dušan Škorjanc, se s temi vrsti-
cami želimo iskreno zahvaliti
Slovenskemu katoliškemu pro-
svetnemu društvu F. B. Sedej,
Občini Števerjan, Zvezi sloven-
ske katoliške prosvete, Kultur-
nemu centru Lojze Bratuž in
občinstvu v dvorani, poslušal-
cem pri radijskih
sprejemnikih in
ne nazadnje Slo-
venskemu pro-
gramu De -
želnega sedeža
RAI za FJK - Ra-
diu Trst A za ta
čudoviti glasbe-
ni popoldan.
Obenem pa naj
gre zahvala
vsem tistim, ki
so na katerikoli
način omogočili
in uresničili ta koncert in
družabno srečanje po njem.
Naj živi slovenska narodno-za-
bavna glasba!
Robi Beretta, Mihael Corsi, 
Boris Hladnik, Bruno Hlede,
Lojze Hlede, Niko Klanjšček,
Aleš Pintar, Zvonko Simčič,
Dušan Škorjanc
Primož Forte - Pedenjped
PD ŠTANDREŽ
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
Amatersko gledališče Vrbje
Tone Partljič
ŠČUKE PA NI
Nedelja, 18. novembra 2018, ob 17. uri
Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Goriška 15. novembra 2018 7
  Poklon Alojzu Rebuli “na kavi s knjigo”
“Bil je zelo velik duh”
GALERIJA ARS 
  okojnemu pisa-
telju, šolniku in
mislecu Alojzu
Rebuli se je goriška jav-
nost prejšnji teden po-
klonila na srečanju “na
kavi s knjigo”, ki ga je
priredila Katoliška knji-
garna v sodelovanju z
založbo Mladika 7. no-
vembra v prostorih Ga-
lerije Ars na Travniku.
Ob Damjanu Paulinu,
ki je srečanje ob kavi
PrimoAroma in piško-
tih povezoval, so sedeli Marij Ma-
ver, Danijel Čotar in Jurij Paljk; ne-
kaj osebnih spominov pa so do-
dali tudi nekateri pričevalci, ki so
sedeli med občinstvom. Lepo je,
da so spomin na književnika
počastili tudi maturanti humani-
stičnega liceja.
“Prof. Rebula je bil izjemen profe-
sor, ni bil podoben drugim”, je de-
jal Čotar, ki je bil Rebulov dijak na
klasičnem liceju v Trstu v letih
1958-62. V razredu je govoril “s
posebnim navdušenjem in zano-
som”, “kakor da bi sodeloval na
nekem seminarju ali pomembni
konferenci”. Njegova ljubezen je
bila grščina, čeprav je poučeval tu-
di latinščino. Z velikim navdušen-
jem je pripovedoval o Homerju,
Platonu, grški liriki, tragedijah,
Schliemannu... Rad je imel duho-
vite zgodovinarje. Čotar se še ved-
no spominja očenaša v stari
grščini, ki ga je tedaj prevedel za
šolsko nalogo, se ga naučil na pa-
met in ga prejšnji teden tekoče zre-
citiral. Prof. Marija Češčut je bila
v začetku 70. let prejšnjega stoletja
kolegica prof. Rebule na Opčinah.
Bil je “velik mentor”, “čudovit ko-
P
lega, od njega sem ogromno od-
nesla”; med drugim jo je “zarot-
niško” spodbudil, da je treba v ra-
zredu tudi med poukom la-
tinščine in grščine “kontrabandi-
rati slovenščino”. Spomini so po-
vezani tudi s Kocbekovo afero in
povezanimi dogodki. Tudi prof.
Aldo Rupel je obudil nekaj oseb-
nih spominov. Kot dijak na nižji
srednji šoli pri Sv. Jakobu v Trstu
je Rebulo doživljal kot človeka, ki
je bil resen in se ni zasmejal. “Me-
ne je to tolažilo celo službeno ob-
dobje, ko so mi očitali, da se ne
znam smejati”. Tudi ko je pisal ne-
gativno, ga je znal Rebula spodbu-
diti, ko mu je rekel, da ve, da zna
več. To mu je še dolgo koristilo.
Marij Maver je kot dolgoletni pri-
jatelj Alojza Rebule iskreno pove-
dal, da ob smrti ni napisal nič za
Mladiko in ni sodeloval pri
tržaškem spominskem večeru: “Bi
se mi zdelo, kot bi izdajal najine
intimne pogovore”. Spoznal ga je
namreč na šoli leta 1949, “bil je
strašno resen”, ko je z rokami za
hrbtom hodil po hodniku in raz-
mišljal. Na nižji srednji šoli ga je
poučeval latinščino: “Razumeli
smo, da imamo opravka z veliko
osebnostjo, z velikim Slovencem”.
Zaljubljen je bil v grščino, še bolj
pa v slovenščino. V 70. letih je bil
Maver dve leti profesorjev kolega:
“Tam sva se zbližala”. Kasneje sta
ohranjala prijateljske stike, ob ne-
deljah sta se odpravljala na izlete,
v glavnem na Kras, včasih čez me-
jo. “Srečanja z njim so bila teden-
sko doživetje. Bil je vulkan, za vse
se je zanimal, bil je zelo poglo-
bljen. Pogovori so me nekako gra-
dili in nasitili za cel teden”. Veliko
sta se srečevala tudi pri Mladiki in
DSI, imel je nove ideje, veliko je
pisal, ni vsega podpisoval. “Rad je
imel ljudi in rad je iskal družbo.
Ni bil samotar, kot se je zdelo. Za
vsakogar je imel vedno čas. Ni bil
odljuden, bil je samo vedno zelo
koncentriran v svoja razmišljan-
ja”. Kritično je gledal na svet, toda
tudi s humorjem, “z ostrino, ki je
Slovenci nismo vajeni”. Bil je
“izredno razgledan in globok člo-
vek. Tudi kot literat je bil gotovo
med najboljšimi slovenskimi pi-
sci”, “tudi v svetovnem merilu”.
Bil je “zelo velik duh”. Njegova ve-
ra je bila res trdna. Na zadnjem
srečanju z Maverjem je govoril sa-
mo o posmrtnem življenju, kako
bo v onstranstvu, “samo to ga je
zanimalo”. Paljk se je najprej
spomnil Rebule kot prevajalca
Svetega pisma, nato kot avtorja ve-
likih romanov. “Do
njega sem vedno
čutil izjemno spošto-
vanje predvsem zara-
di njegovega znanja”.
Osvojil ga je z roma-
nom V Sibilinem ve-
tru, “s katerimi se
Slovenci lahko posta-
vimo na svetovni Par-
nas”. Že leta 1968 je
zato prejel nagrado iz
Prešernovega sklada.
Spoznala sta se leta
1978: “Nesel sem mu
svoje prve pesmi. Bil
je izjemno strog, napisal je zelo
strogo oceno. Na začetku me je
morda prizadelo, sem mu pa zelo
hvaležen za napotke”. Ko je govo-
ril, je bil “ekstatičen in apokalip-
tičen”, “deloval je zanosno”.
Zmotno se piše, da je bogoiskatelj:
“Ne, on Boga vidi, zre. Ima tako
vero, ki moti vse tiste, ki smo bo-
goiskatelji”. Paljk je prisotne mla-
de pozval, naj berejo V Sibilinem
vetru: “Privoščite si roman, kot je
treba! Sanjajte z Nemezianom!
Čez leta boste spoznali, da je v bi-
stvu pisal o vas”.
Dr. Karl Bonutti je obudil čas, ko
sta bila pred 79 leti skupaj dijaka
goriške gimnazije. Na mlade sta ta-
krat močno vplivala profesorja
Anton Kacin in Pepi Bratuž. Sam
Rebula je poudaril, da ga je za
grščino navdušil prav Bratuž. Ma-
rilka Koršič je dodala nekaj spomi-
nov iz časa SKAD-a in še povedala,
da je na seji občinskega sveta sez-
nanila skupščino s to veliko oseb-
nostjo: “Vsi Goričani smo lahko
ponosni, da se je Rebula rodil v
naši nadškofiji in se je šolal v go-
riški šoli”.
DD
Štandrež
Veselo martinovanje 
in hvaležnica
  b sv. Martinu se
člani Prosvetne-
ga društva Štan-
drež zberejo s prijatelji in
znanci v spodnjih pro-
storih župnijskega doma
Anton Gregorčič in v ve-
selem razpoloženju lepo
preživijo Martinov večer.
Izkušeni kuharji poskrbi-
jo, da je ajdova polenta
dobro premešana in da
so tudi druge dobrote
okusno pripravljene.
Martinovanja se vsako
leto udeležuje lepo števi-
lo mladih in manj mla-
dih; letos jih je bilo skoraj sto.
Naslednji dan je v štandreški
cerkvi mogočno zadonela zah-
valna pesem. Župnik je med
homilijo poudaril, da smo vsi
dolžni zahvale, saj smo med le-
tom doživeli tudi lepe trenutke.
Posebna zahvala gre našim, žal
maloštevilnim kmetom in tudi
tistim, ki ob prostem času skrbi-
jo, da so površine lepo obdela-
ne in nudijo kakavostne sadove.
Letos so cerkvene krasilke pred
oltarjem pripravile lepe kompo-
zicije iz sadja in zelenjave. Poleg
mešanega zbora, ki ga je na or-
gle spremljal Silvan Zavadlav, so
med obhajilom peli tudi otroci,
ki jih je ob spremljavi kitare vo-
dila Tiziana Zavadlav. Med da-
rovanjem so otroci, ki obiskuje-
jo verouk, prinesli pred oltar za-
vitke, v katerih so bile zapisane
ali narisane zahvalne misli, na-
O
menjene staršem.
Pred zadnjo pesmijo je Saša
Quinzi stopil pred mikrofon in
številne prisotne spomnil, da je
pred petindvajsetimi leti prišel
v Štandrež za župnika Karel
Bolčina, in se mu je v imenu
župnijske skupnosti zahvalil za
pastoralno in drugo delo v žup-
niji in za posebno pozornost, ki
jo namenja mladini. Mladenka
mu je izročila cvetlični šopek.
Župnik je hudomušno dodal,
da je prav na dan sv. Martina,
pred 25 leti, prvič spal v Štan-
drežu.
Po sveti maši je na trgu pred cer-
kvijo pogumno zapel otroški
zbor dve narodni pod vodstvom
Tiziane Zavadlav ob spremljavi
kitare in harmonike. Župnik je
nato blagoslovil poljske pridel-
ke, ki so jih mladi vaščani pri-
peljali na lepo okrašenem vozu
Obvestila
Pravljična urica, napovedana za
ponedeljek, 19. novembra, je
prenesena na ponedeljek, 26.
novembra, ob 17. uri, ko bomo imeli
v gosteh lutkovno predstavo O starki
zimi in njenih pomočnikih, v izvedbi
Gledališča Bičikleta.
Mešani pevski zbor Društva Unitri Nova
Gorica z zborovodjem Urošem Cejem
vabi nove moške glasove: tenorje,
baritone, base. Kontakt, pisarna
društva na Erjavčevi ulici 4 od
ponedeljka do četrtka od 10. do 13.
ure.
Javni razpis / 15. Priznanje Kazimir
Humar - Zveza slovenske katoliške
prosvete, Kulturni center Lojze
Bratuž in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica podeljujejo
priznanje društvom in organizacijam
ali posameznikom na osnovi
utemeljitve predlagateljev in po
presoji organizacij, ki priznanje
podeljujejo. Predloge za priznanje
zbira Zveza slovenske katoliške
prosvete na podlagi javnega razpisa.
Priznanje se praviloma podeli za
ustvarjalne dosežke, za pomemben
prispevek k razvoju ljubiteljskih
kulturnih dejavnosti, za publicistično
delo in za izjemne dosežke pri
organizacijskem delu na kulturnem
področju. Priznanje lahko prejmejo
tisti, ki delujejo v goriškem prostoru.
Predloge za priznanje je treba oddati
do 31. decembra 2018 na naslov:
Zveza slovenske katoliške prosvete
– 34170 Gorica-Gorizia, Drevored
20. septembra, 85, s pripisom na
ovojnico: “Predlog za priznanje”.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Darovi
Ob 12. obletnici smrti predragega brata
inž. Janeza Kacina darujeta Marija
in Metka 100 evrov za Kulturni
center Lojze Bratuž.
Zahvala
Sestre Zavoda Svete Družine se vsem
posameznim dobrotnikom in
župnijam zahvaljujemo za različne
prejete darove. Za vse dobrotnike
bomo v našem zavodu darovali sveto
mašo, obljubljamo pa vam tudi
spomin v molitvi. Vsem Bog povrni!
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 16. 11. 2018 do 22. 11. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 16. novembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Sobota, 17. novembra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem, terskem, rezijan -
skem in ziljskem narečju.
Nedelja, 18. novembra: ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 19. novembra (v studiu
Stefania Beretta): Pravljični svet.
Torek, 20. novembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 21. novembra (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Pred 150 leti
je umrl veliki misijonar F. Baraga 2.
del - Izbor melodij.
Četrtek, 22. novembra (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
ZVEZA 
SLOVENSKE 
KATOLIŠKE 
PROSVETE – GORICA
CECILIJANKA 2018
60. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske 
pokrajine ter Koroške in Slovenije
posvečena je skladatelju 
VINKU VODOPIVCU ob 140-letnici rojstva
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
sobota, 17. novembra 2018, ob 20.30
nedelja, 18. novembra 2018, ob 17. uri
Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine, 
ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, 
Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice, Zadružne kraške banke in občine Gorica
ter v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
in KATOLIŠKA KNJIGARNA
vabita na predstavitev  
KNJIŽNE ZBIRKE GMD
ZA LETO 2019
v ponedeljek, 19. novembra 2018, ob 17. uri  
v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno v Gorici
Dogodek je del kulturnega programa knjigarne,
ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije
z razno zelenjavo
in sadjem. Seveda
je na vozu kraljeval
puran, ki je razpoz-
navni znak štan-
dreške skupnosti.
Blagoslova so bili
deležni tudi trak-
torji, koruzni kruh
in do-
mača
vinska
kapljica,
s katero
so naz-
dravili še
na mno-
ga prijet-
na in bla-
goslo-
vljena
srečanja.
Martino-
vo razpo-
loženje se je nadaljevalo tudi v
nedeljskih večernih urah, ko so
v Slovenskem narodnem gleda-
lišču v Novi Gorici nastopili
štandreški igralci z igro Čaj za
dve. S pečenim kostanjem in
novim vinom so pogostili ude-
ležence predstave.
DP
Foto DP
Foto DP
M. Maver, D. Paulin, J. Paljk, D. Čotar (foto dd)
15. novembra 2018 9Naše založbe se predstavljajo na 34. knjižnem sejmu v Ljubljani15. novembra 20188
Založba Mladika
Izvirna književna bera
  aložba Mladika je v letu
2018 utrdila svojo vlogo
vrednotovenja in promo-
viranja slovenskih avtorjev in
slovenske besede v Italiji. Mla-
dikin knjižni program je široko
zasnovan z izvirnimi literarni-
mi deli ter spominskimi in do-
moznanskimi zapisi.
Izpod peresa Marija Čuka je
izšel nov roman PRAH, ki je
zadnji del avtorjeve “zamejske”
trilogije. Delo govori o zgodo-
vini Slovencev na Tržaškem po
2. svetovni voj-
ni. Pripoved
usode glavnega
junaka Ivana
Čuka, njegove
družine in pri-
jateljev je hkra-
ti pripoved o
slovenski na-
rodni skupno-
sti v Italiji, ki iz-
gublja stik z la-
stnim jezikom,
kulturo in pri-
padnostjo.
Bralcu se ob
prebiranju te
zgodbe postavlja vprašanje,
kam vse to lahko pelje.
Meseca septembra je pri Mla-
diki izšel roman pisatelja Aloj-
za Rebule z naslovom OB PRI-
TOKU JANGCEKJANGA, v ka-
terem avtor skuša slutiti pri-
hodnost sveta in Cerkve, in to
potem ko se je Evropska unija
po velikih naporih razširila v
Svetovno unijo, Sveti sedež pa
se je preselil na Kitajsko. V svo-
jem zadnjem delu pisatelj raz-
mišlja o veri in poslednjih
vprašanjih.
Iz zakladnice literarnega na-
tečaja revije Mladika iz let
1973–2016 je izšel izbor najbolj
reprezentančnih novel tega ob-
dobja z naslovom 30 NAJ-
BOLJŠIH. Izbor je pripravila in
uredila Evelina Umek in zaje-
ma avtorje iz matice, zamejstva
in zdomstva. IZ DNEVNIKA
MLADE DRUŽINE je naslov po-
stumne kratkoprozne zbirke
Matejke Peterlin, ki v avtobio-
grafskih zgodbah pripoveduje
o življenju mlade petčlanske
Z družine v sedemdesetih letihprejšnjega stoletja. Spremnobesedo je napisala avtoričina
hčerka Manica Maver.
Tudi pesniška zvrst je v
knjižnem programu založbe
Mladika odlično zastopana z
izvirno zbirko Vinka Bandlja
NEBO JE PRAZNO s spremno
besedo Vilme Purič. V teh pe-
smih avtor kaže odmik od tran-
scendentalnega iskanja in
odločen obrat k imanenci,
predvsem z zavezanostjo geo-
grafski krajini in
prostoru. V so-
delovanju s Slo-
vensko matico
je Mladika pri-
pravila dvoje-
zično, sloven-
sko-italijansko
izdajo pesmi
Marije Kostnap-
fel z naslovom
PESMI/POESIE.
Ob spremni be-
sedi Marije Pir-
jevec je pesmi v
italijanščino
prevedla Daria Betocchi. Pesmi
Marije Kostnapfel so nekon-
vencionalne z osebno suvere-
nim slogom, lirski utrinki, iz
katerih izhaja občutek tesnobe
in negotovosti, brezizhodnosti,
osamelosti, praznine in bo-
lečine izgubljenega. Nova pe-
sniška zbirka z naslovom
VRNIL BOM SVOJ OBRAZ in s
spremno besedo Majde Cibic
je izšla tudi izpod peresa Ivana
Tavčarja. Zbirka potrjuje širok
razpon avtorjeve intimistične
izpovedi, ki niha med raz-
mišljujočimi trenutki in bolj
vedrim doživljanjem lepot
Stvarstva.
V novi knjigi pesnika in pisa-
telja Miroslava Košute z naslo-
vom ODER MED SANJO IN
STISKO so zbrani zapisi o gle-
dališču, ki so nastali med leto-
ma 1963 in 2018, jedro pa sta
obdobji četrtstoletnega voden-
ja Slovenskega stalnega gleda-
lišča v Trstu in poldrugo leto v
pričakovanju upokojitve. V gra-
divu, ki zajema pisma, inter-
vjuje, članke, ocene in mnenja,
Miroslav Košuta opozarja na
viharnost zakulisnega doga-
janja v SSG-ju in na trdoživost
ustanove, ki je globoko zakore-
ninjena med ljudmi in ra-
zraščena z gledališko ustvarjal-
nostjo v matici.
Knjiga Bojane Daneu Don BE-
GUNEC NIKDAR je izviren spo-
minski zapis o begunski iz-
kušnji, ki jo je avtorica doživela
še kot otrok. Rojena primor-
skim staršem na Dolenjskem,
je izkusila begunstvo na lastni
koži, najprej na Vrhniki, nato
v od Nemcev okupiranem Ma-
riboru, v osvobojeni Beli kraji-
ni, kjer je po predaji Italije leta
1943 delovala ruska misija, v
Beogradu, Banatu na madžar-
ski meji, dokler se njena
družina ni vrnila na Primorsko
in se spet združila, najprej na
Goriškem, nato na Tržaškem,
kjer so starši, učitelji, aktivno
sodelovali pri ponovnem usta-
navljanju slovenskih šol.
Na prvo svetovno vojno se na-
vezuje delo Vilija Prinčiča NE-
ME PRIČE VOJNIH GROZOT
1915–1918, ki predstavlja 54
spomenikov, obeležij in drugih
spominskih objektov, ki jih je
vojna izpred sto let zapustila na
ožjem območju Goriške, v Po-
sočju in na Tržaškem. Knjiga
vsebuje veliko fotografskega
gradiva; zanimiva pa je ne sa-
mo z zgodovinskega, ampak
tudi izletniškega vidika, saj po-
nuja in razkriva zanimive de-
stinacije v naravo po naši
bližnji okolici. Zaradi velikega
zanimanja za obravnavano
snov je knjiga v tem letu
doživela tudi nov ponatis.
V knjigi Jožeta Mihevca SKOZI
TABORIŠČA DO SREČE s
spremno besedo Rozine Švent
in z zapisi Milke in Toneta Mi-
hevca beremo zgodbo prepro-
ste kmečke družine iz Notran-
jske: težko življenje rojakov, ki
so po prvi svetovni vojni prišli
pod Italijo, izselitev in revščina
v predvojni Jugoslaviji, usodno
zarezo vojne in revolucije. Ma-
ja 1945 so se vsi trije bratje po-
dali proti Avstriji. Jože je šel
skozi avstrijska, Milka skozi ita-
lijanska begunska taborišča,
Tone pa je bil vrnjen v Jugosla-
vijo in je preživel teharsko tra-
gedijo. Delo je tretja knjiga
zbirke Zapisi iz zdomstva.
V tem letu je založba ponati-
snila uspešnico Robija Šabca in
ilustratorja Staša Kleindiensta,
namenjeno najmlajših bral-
cem, pustolovsko zgodbo do-
brih piratov Vida in Ama z na-
slovom BRATA PIRATA IN ZA-
KLAD IZ ČOKOLANDIJE.
Ljubiteljem matematike in
strokovnjakom s tega področja
namenja založba delo matema-
tika in fizika, dolgoletnega
profesorja na mariborski uni-
verzi Draga Bajca KVADRAT, v
katerem je zbral o kvadratu in
okoli njega sto nalog.
Neutrudni kapitan Bruno Vol-
pi Lisjak, odličen poznavalec
pomorstva in ribištva, je pri-
pravil novo delo na morsko te-
matiko. Knjiga TUNI IN SLO-
VENCI POVEZANI SKOZI STO-
LETJA v treh razčlenjenih po-
glavjih spregovori o tunolovu
v antiki, zgodovini tunolova v
Tržaškem zalivu in posebnosti
tunolova na slovenski način z
bogato bero dokumentarnega
in fotografskega gradiva.
Založba Mladika je tudi v tem
letu sodelovala z Društvom slo-
venskih izobražancev in izdala
zbornik 52. Študijskih dnevov
Draga z naslovom SLOVENCI
V GLOBALIZIRANEM SVETU .
V zborniku so zbrani preda-
vanje Maje Smotlak o Pojmo-
vanju narodne identitete med
Slovenci na zahodni narodno-
stni meji od 19. stoletja do so-
dobnosti skozi prizmo roma-
na, zapis Valerije Perger o temi
slovenstva v Prekmurju, preda-
vanje Igorja Bahovca o vernosti
na Slovenskem in Klemna Ja-
kliča o temi Pravice človeka ali
državljana.
Prav tako bogata kot knjižni
program je bila tudi revija
MLADIKA. V desetih številkah
se je revija dotaknila perečih in
aktualnih družbenopolitičnih,
gospodarskih in kulturnih
tem, na primer o današnji ver-
nosti in duhovnosti, razvoju
turizma v Furlaniji Julijski kra-
jini, pluralizmu v naši družbi
ipd. V reviji so objavljeni tudi
prozna in pesniška besedila,
ocene knjižnih del, članki o
zgodovini umetnosti, odmevi
na dogajanje v zamejstvu in
matici, zgodovinska in spo-
minska pričevanja, raz-
mišljanja o ekologiji in še
veliko drugega.
DOGODKI ZALOŽBE
MLADIKA NA KNJIŽNEM
SEJMU
V sredo, 21. novembra, ob
12. uri v dvorani Lili Novy
Tiskovna konferenca slo-
venskih založb v Italiji:
Mladika, Založništvo
tržaškega tiska in Goriška
Mohorjeva družba
V sredo, 21. novembra, ob
18. uri v Debatni kavarni
(Prvo preddverje)
Preveč Ljubljane, premalo
Trsta. O decentralizaciji sloven-
ske kulture
Sodelujejo: Marij Čuk, Ivan
Dobnik, Primož Sturman, Ivan
Verč
V petek, 23. novembra, ob 16.
uri v Forumu za obiskovalce
(Drugo preddverje)
Po sledeh ostalin prve svetovne
vojne v besedi in sliki. Predsta-
vitev knjige Vilija Prinčiča Ne-
me priče vojnih grozot
KOLEDAR GMD za leto 2019
Koledar prinaša vrsto zanimi-
vih prispevkov zgodovinske,
družboslovne, poljudnoznan-
stvene, verske in leposlovne na-
rave ter poročila, ki govore o
življenju Slovencev v Italiji ter
o njihovem bogatem delovanju
v družbeno-kulturni stvarnosti.
Koledarski del krasijo avtorske
fotografije članov društva Foto-
video Trst 80, ki so posvečene
Trstu in slovenski prisotnosti v
njem.
Andrej Arko: ODKRUŠEK
Novele Andreja Arka so osre-
dinjene na vsakdanje dogajanje
tako posameznikov kot družbe-
nega okolja, v katerem zasledi-
mo prepletanje izsekov iz
življenjskih usod, ki pronicljivo
vplivajo na dileme slovenske
identitete tako v matični do-
movini kot med zahodnimi
Primorci in Korošci. Posamez-
na besedila, ki pa slonijo na so-
cialnem ozadju in v duhu
sočutnega patosa razpirajo
vprašanja etičnosti, so obdana
s tankočutnostjo človeške topli-
ne. Gre torej za vrsto literarnih
likov, ki zaživijo v enkratni
umetniški dimenziji avtorjeve-
ga nagiba in čutenja.
Ivan Vogrič: VIKTOR IN ELISA
- Njegova in njena zgodba v
senci zgodovine
Zgodovinska povest o narod-
nem prebujanju na Primor-
skem skozi življenjsko usodo
Viktorja Dolenca, podjetnika, a
tudi narodnega delavca, ki je
bil priljubljen govornik na ta-
borih ter dolga leta član uprav-
nega sveta društva Edinost v
Trstu in njegove žene Elisabette
(Elise) Lovisoni, hčerke ireden-
tistične lekarniške družine iz
Cervignana, ki se iz ljubezni
približa slovenskemu svetu,
nam predstavi raznoliko in tudi
zapleteno družbeno dogajanje
na Goriškem in Tržaškem v
drugi polovici 19. stoletja.
Osebna usoda obeh protagoni-
stov je torej literaren, a zgodo-
vinsko zvest okvir, ki bo bralcu
osvetlil družbenopolitično do-
gajanje in posredno gospodar-
ski in politični razvoj sloven-
skega življa na Primorskem.
Vsekakor pripoved, ki nas spod-
budno nagovarja in v nas
oživlja spomin na tiste čase.
IVO BRIC - VOJAŠKI DNEVNIK
1915–1919, Ob 75. obletnici
umora
Dnevniški zapisi Iva Brica, na-
rodnjaka in kulturnega delavca
iz Dornberka, prinašajo opise
iz bojev in vojaškega življenja
na fronti in v zaledju v avstro-
ogrski vojski. Med prvo svetov-
no vojno se je kot avstro-ogrski
vojak udeležil krvavih bojev
proti Rusom v Galiciji, leta 1917
je bil na italijanski fronti, leta
1918 pa je bil soudeležen pri av-
stro-ogrski okupaciji Ukrajine.
Njegov opis bojev, vojaškega
življenja na fronti in v zaledju
ter krajev ob poti nam poma-
gajo zapolniti vrzel tovrstnih
opisov avstro-ogrskih vojakov
iz Primorske med prvo svetov-
no vojno. Med drugo svetovno
vojno je Ivo Bric opravljal taj-
niške posle pri Pokrajinskem
odboru SLS za Primorsko. Od-
klanjal je OF, za katero je trdil,
da jo vodijo komunisti. Junija
1943 je postal ena prvih žrtev
komunistične revolucije na Pri-
morskem. Delo sta zbrala, ure-
dila in spremno študijo napisa-
la Peter Černic in Renato Pod-
bersič ml.
NAŠ KOLEDAR 2019
Stenski koledar je izšel v sode-
lovanju s Tržaško duhovsko
zvezo. Krasijo ga fotografije
tržaškega mesta, ki so jih pri-
spevali člani društva Fotovideo
Trst 80: Marko Civardi, Martina
Kufersin, Radivoj Mosetti, Alen-
ka Petaros in Marina Sturman.
Predstavitve knjižne zbirke bo-
do: v ponedeljek, 19. novem-
bra, ob 17. uri v Gorici, v Gale-
riji Ars na Travniku nad Kato-
liško knjigarno; v sredo, 21. no-
vembra, ob 12. uri v Cankarje-
vem domu v Ljubljani, v dvo-
rani Lili Novy, v sklopu
predstavitve slovenskih založb
v Italiji na Slovenskem
knjižnem sejmu; v torek, 11.
decembra, ob 18. uri v Trstu, v
Tržaškem knjižnem središču na
Oberdankovem trgu.
V letu 2018 so izšle še naslednje
knjige
Kos Vladimir: KOT SONCA
ZLAT ZATON
Nova pesniška zbirka misijo-
narja patra Vladimirja Kosa pri-
naša izbor poezij, ki so bile od
leta 1995 dalje objavljene v ko-
ledarjih Goriške Mohorjeve
družbe. Ta mala antologija 'ko-
ledarskih pesmi' nudi
istočasno kronološki vpogled v
avtorjevo pesniško ustvarjanje
tako s slogovnega kot z vsebin-
skega vidika. Zbirko je uredila
in napisala spremno študijo
Maja Melinc Mlekuž, oblikova-
la pa jo je Jasna Košuta.
Verena Koršič Zorn: TONE
KRALJ - CERKVENE POSLIKA-
VE NA TRŽAŠKEM, GORIŠKEM
IN V KANALSKI DOLINI
V letu 2018 je izšla 2. izdaja slo-
vensko-italijanske monografije
o Tonetu Kralju goriške umet-
nostne zgodovinarke Verene
Koršič Zorn. Knjiga, ki se pred-
stavi v lepem, velikem formatu,
je opremljena s fotografskimi
posnetki Carla Sclauzera in za-
objema sedem cerkva: svetišče
na Svetih Višarjah v Kanalski
dolini, cerkvi v Pevmi in Štan-
drežu na Goriškem, na
Tržaškem pa cerkev na Katinari,
kapelo šolskih sester pri Sv. Iva-
nu v Trstu ter cerkvi v
Trebčah in na Pesku.
Renato Podbersič: JERUZA-
LEM OB SOČI. Judovska
skupnost na Goriškem od
1867 do danes
Avtor podrobneje predstavi
in analizira judovsko skup-
nost, ki je dolga stoletja da-
jala pomemben pečat Gorici
in njeni deželi, zlasti po letu
1867, ko so Judje postali ena-
kovredni državljani hab-
sburške monarhije, kar je tu-
di sovpadalo z “zlato dobo”
obsoškega mesta. Uvodno be-
sedo je v knjigi prispeval dr.
Egon Pelikan. Monografija je
izšla v sodelovanju s Študijskim
centrom za narodno spravo in
Centrom judovske kulturne de-
diščine sinagoga Maribor.
Janez Hladnik: OD TRIGLAVA
DO ANDOV. V službi Cerkve in
naroda – Spomini
Dopolnjena izdaja spominov
izseljenskega duhovnika Janeza
Hladnika je izšla v sodelovanju
z Založbo Družina in Župnijo
Rovte ob 40-letnici prve izdaje
(GMD 1978) in 70-letnici pri-
hoda prve skupine slovenskih
političnih beguncev v Argenti-
no. Nova izdaja, ki jo je uredila
Erika Jazbar, prinaša ob izvir-
nem tekstu tudi bogato foto-
grafsko gradivo, ki so ga zbrali
v Rovtah, ter štiri nove spo-
minske zapise o Janezu Hlad-
niku, ki so izšli v treh Sloveni-
jah: spominska zapisa, ki sta
izšla leta 1966 izpod peresa
Jožeta Juraka v Koledarju
GMD in Jožeta Košička v Zbor-
niku Svobodne Slovenije v
Buenos Airesu, uvodni zapis
delegata slovenskih dušnih
pastirjev v Argentini Jureta Ro-
deta v monografijo 50 let Slo-
venske vasi in Društva Sloven-
ska vas, ki je izšla v Argentini
leta 2002, ter spomine na
msgr. Hladnika, ki jih je Edo
Škulj prebral med mašo ob spo-
minskem dogodku, ki so ga v
poklon velikemu domačinu
priredili leta 2016 v Rovtah.
Mariza Perat: PO ROMARSKIH
STOPINJAH NAŠIH PREDNI-
KOV
Knjižna izdaja prinaša izbor za-
pisov, ki so pod skupnim ime-
nom Marijine božje poti pri nas
izhajali v tedniku Novi glas v
obdobju 2013-2015. Ob opisu
teh svetišč, ki so od Svetih
Višarij mimo Soške in Nadiške
doline, Vipavske in Krasa vse
do Barbane in Strunjana pose-
jana na ozemlju, kjer se stikajo
različni narodi in različne kul-
ture, avtorica vodi bralca skozi
večstoletno zgodovinsko doga-
janje z opisom krajev, družbe-
nega, kulturnega in verskega
življenja ter likov kulturnih in
verskih osebnosti, ki so skrbele
za slovenskega človeka, za nje-
govo narodno osveščenost in
duhovno rast.
Jacques Sevin: SKAVTSKA PRE-
MIŠLJEVANJA OB EVANGELIJ-
SKIH ODLOMKIH
Gre za eno temeljnih del jezui-
ta patra Jacquesa Sevina, enega
izmed “očetov” evropskega
skavtizma, s katerim je zarisal
glavne smernice skavtske du-
hovnosti, utemeljil njene vred-
note in simbole ter jih povezal
z življenjem Cerkve. Knjiga je
izšla je v sodelovanju Združenja
slovenskih katoliških skavtinj
in skavtov ter Slovenske zamej-
ske skavtske organizacije.
Cesen Scek Marko: OBNOVA
ZVONOV V ŽUPNIJI SV. ŠTEFA-
NA V VIPAVI
Publikacija Obnova zvonov –
Vipava, Priprava – I. del je prva
iz zbirke Zvonovi in njihova
oprema in obravnava obnovo
zvonov v župniji Sv. Štefana v
Vipavi. Avtor, ki se poklicno
posveča popularizaciji zvonar-
stva in ohranjanju pomembne-
ga vidika slovenske kulturne
dediščine in historične etno-
muzikološke prakse, je kot prvi
prejel s strani RS status poklic-
nega zvonoslovca – kampano-
loga.
Goriška Mohorjeva družba / Knjižne izdaje v letu 2018
Knjižna zbirka GMD za leto 2019
Založništvo tržaškega tiska
Knjižni program ZTT na slovenskem
knjižnem sejmu v Ljubljani
  udi letos bo Založništvo
tržaškega tiska na lju-
bljanskem Knjižnem sej-
mu predstavilo bogat izbor na-
slovov, od leposlovja do eseji-
stike, pa tudi veliko knjig za
mlade bralce.
HIŠA RAZVAJENIH OTROK je
prva pesniška zbirka v slo-
venščini Sanje Širec Rovis,
večplastne literarne ustvarjalke,
ki se je oblikovala v svetu ra-
zličnih kultur. Kot je zapisal
Marko Kravos: “Njena ustvarjal-
na osebnost rase iz koreninskih
prepletov, ki segajo globoko v
zgodovinska tla. Običajno jih
zaznavamo v pojavih izpodri-
vanja, kompetitivnosti ali celo
nekompatibilnosti. Širčeva
nam nakazuje tudi drugo
možnost: medsebojno radoved-
nost, oplajanje, skupno delo in
skupni nastop proti planetarne-
mu maličenju malih (jezikovno
narodnostnih) identitet in in-
dividualnosti”. Avtorica bo o
svoji poeziji spregovorila na Pi-
T sateljskem odru v nedeljo, 25.11., ob 13.00, na dogodku z na-slovom Troje novih tržaških ja-
der. Sodelovala bosta še Marija
Kostnapfel in Primož Sturman.
Majda Artač Sturman, pesnica,
esejistka in pisateljica, letos
predstavlja novo zbirko kratke
proze, SILHUETE. Zgodbe nam
v različnih registrih in z izvirno
uporabo jezika – ki kaže na spe-
cifičnost našega prostora – raz-
krivajo večplastno realnost, ki
se bo dotaknila vsakega bralca.
Predstavlja se nam z dvanajsti-
mi pripovedmi obrisi narahlo
skiciranih značajev, pooseblje-
nih predmetov in bežno očrta-
nih človeških usod.
V okviru Cankarjevega leta je
izšla knjiga kratke proze Ivana
Cankarja s prevodom v itali-
janščino NA OTOKU – SUL-
L'ISOLA. Gre za 11 črtic – pre-
vedla jih je Paola Lucchesi, ki
nam ponujajo nekoliko nena-
vadnega Cankarja, pomlajene-
ga. Kot je zapisala urednica,
prof. Marija Mitrović, knjiga
bralca nagovarja skozi vse-
splošne in torej tudi današnje
vsakdanje teme, ki niso značil-
ne le za pisatel-
jev prostor in
čas, temveč so
na literarni je-
zik prevedene
eksistencialne
situacije, v ka-
terih se zrcali-
mo tudi mi.
ZGODBA O
ZMAJU DIREN-
DAJU, HICI MI-
CI IN ZMAJKI
DIRENDAJKI
Lojzeta Wieser-
ja je namenje-
na najmlajšim
in s pomočjo bogatih ilustracij
Štefana Turka uvaja v dogo-
divščine družine zmaja Diren-
daja. Prvi del pravljic, ki so na-
stale med večernim pripovedo-
vanjem avtorja svojim otro-
kom, je v slovenščini, itali-
janščini in nemščini izšel letos
in zapečatil tudi obnovljeno so-
delovanje med Založništvom
tržaškega tiska ter založbama
Wieser in Drava iz Celovca.
S pesniško zbirko MIŠKA OSE-
DLANA IN DRUGE PESMI Iga
Grudna nadaljuje ZTT sodelo-
vanje s šolami. Tokrat so knjigo
sooblikovali učenci osnovne
šole Virgil Šček iz Nabrežine, ki
so se projektu pridružili ob
praznovanju 70. obletnice pe-
snikove smrti. Otroci so za poe-
zije izdelali ilustracije pod men-
torstvom akademske slikarke
Katerine Kalc, ki je tudi obliko-
vala platnico.
Prav tako je med šolskimi klop-
mi nastala knjiga JUTRI BO
SONCE IN KRAS BO ČUDOVIT,
PINKO TOMAŽIČ V SLIKI IN
BESEDI. Povod za knjigo je bilo
praznovanje 150. obletnice na-
stanka šole in 40. obletnice poi-
menovanja osnovne šole v
Trebčah po Pinku Tomažiču.
Otroke je tudi tokrat vodila sli-
karka Katerina Kalc. Knjiga
predstavlja življenje slovenske-
ga narodnega heroja, objavlje-
na pa so tudi pisma, ki jih je To-
mažič iz zapora pred smrtjo po-
slal svojim najdražjim.
Grafomotorična zvezka OD
ČRTE DO ČRKE ter RIŠEM,
PIŠEM IN PACKAM avtorice
Ester Derganc sta namenjena
predšolskim otrokom, da bi
spodbujala njihove predbralne
in predpisalne zmožnosti.
Pričujoče didaktično gradivo
aktivno vključuje otroka v de-
javnosti razvijanja grafomoto-
ričnih spretnosti, ki so pogoj za
nadaljnji razvoj pisanja. Otrok
ob tem spoznava učenje kot
družabno aktivnost, saj je pri
delu z delovnim zvezkom nje-
govo učenje povezano z vzgoji-
teljem in vrstniki, hkrati pa
omogoča tudi nadaljnje delo
doma.
Knjiga POD ZELENO STREHO
Barbare Žetko je njena druga
knjiga pri Založništvu tržaškega
tiska. Tokrat je avtorica zbrala
najzanimivejše kolumne, ki so
pod istim imenom izhajale v
Primorskem dnevniku. Knjiga,
s koristnimi napotki in idejami
o tem, kako urediti svoj dom v
smislu trajnostne gradnje, je
namenjena vsem ljubitel-
jem arhitekture, narave in
okolja, ki si prizadevajo, da
bi izboljšali prostor, v kate-
rem živijo.
V knjigi O PREVAJANJU IN
POEZIJI IN ŠE O MAR-
SIČEM (KRAMLJANJA), iz-
pod ostrega peresa preva-
jalke in pesnice Jolke Milič
je zbranih dvajset člankov,
ki jih je Miličeva objavljala
v reviji SRP med leti 2005
in 2012. Glavni junakinji
sta poezija in avtoričin pristop
do nje, tako v ustvarjalnem kot
v prevajalskem smislu. Njeno,
ves čas duhovito in samosvoje
pisanje želi spodbujati ustvar-
jalnost slovenskih književni-
kov, ker avtorica verjame, da
lahko literarni ustvarjalci in
prevajalci z
združenimi
močmi dosežejo
večjo uveljavitev
poezije v družbi.
V Ljubljani bo ZTT
predstavil tudi pu-
blikacije za otroke,
ki jih izdaja v so-
delovanjem z za-
drugo Novi Mata-
jur, to je me-
sečnik, revija GA-
LEB in GALEBOV ŠOLSKI
DNEVNIK, ki ga vsako leto ob
začetku šolskega leta brez-
plačno prejmejo vsi otroci slo-
venskih osnovnih šol v Italiji.
Teme letošnjega dnevnika so:
komunikacija in komunikacij-
ske veščine, medosebni odnosi,
načini reagiranja ter reševanje
konfliktov. Avtorja sta Marko
Gavriloski in Katerina Kalc.
DOGODKI ZTT NA SEJMU:
sreda, 21. 11. 2018 ob 12.00 –
dvorana Lily Novy, skupna ti-
skovna konferenca založb ZTT,
Mladika in Goriška Mohorjeva
družba.
Sreda, 21. 11. 2018 ob 17.00 –
Pisateljski oder: Najdeno v pre-
vodu, Italija: Cankar dvakrat v
italijanščini, aktualno
in intimno. Sodeluje-
jo Marija Mitrović,
Daria Betocchi in
Marko Kravos.
Četrtek, 22. 11. 2018
od 10.00 dalje – na
stojnici Slovenska
knjiga v Italiji: Ester
Deganc predstavlja
grafomotorične zvez-
ke.
Ob 12.00 – Forum za
obiskovalce: Miška
osedlana in otroci
osnovne šole V. Šček iz Na-
brežine.
Tržaška15. novembra 201810
Ponedeljkov večer DSI v poklon prof. Alojzu Rebuli
Globok mislec, predan
slovenski besedi in kulturi
  ruštvo slovenskih izo-
bražencev je priredilo
večer s pričevanji in spo-
mini na 23. oktobra preminule-
ga pisatelja, misleca, raziskovalca
duha in prevajalca Alojza Rebulo.
V Mladiki št. 8 je objavljen zadnji
intervju z njim. Uvodno se ga je
spomnil Sergij Pahor kot misle-
ca, ki mu je bila manjšinska pro-
blematika vedno pri srcu
in jo je obdeloval s poseb-
no zav zetostjo, globoko
eti čnost pri obravnavi ver-
skih in občečloveških
vprašanj pa je izražal v ko-
lumnah v Družini. Na štu-
dijskih dnevih Drage je bil
kot mentor in povezova-
lec, udeleževal se je ve če -
rov DSI in jim dajal poseb-
no noto s svojimi debata-
mi in komentarji. Pahor je
dejal, da smo izgubili veli-
kega prijatelja in duhovne-
ga pokrovitelja.
Po pozdravu prisotnima hčerka-
ma Alenki, Tanji in vnukinji ter
Zori v Loko je številno množico
v Peterlinovi dvorani nagovoril
generalni konzul Republike Slo-
venije v Trstu Vojko Volk: “Ko
umre veliki pisatelj, je to še po-
sebno žalosten dogodek, zlasti v
primeru slovenskega naroda, ki
mu jezik še zdaleč ni samo orod-
je komunikacije, ampak najvišji
izraz ljubezni”. Želi si, da bi Re-
bulova dela predstavili mladim
in jim privzgojili ljubezen do je-
zika.
Čeprav Alojz Rebula ni bil poli-
tik, mu je politika hvaležna za
delo, ki ga je opravil pri utemel-
D jevanju slovenske prisotnosti naTržaškem. Igor Gabrovec se muje kot deželni tajnik Slovenske
skupnosti zahvalil za zgled po-
končnega in poštenega Slovenca,
ki bo s svojimi deli in etično ak-
tualnimi vrednotami nagovarjal
sedanje in prihodnje rodove. Re-
bula se ni hotel aktivno ukvarjati
s politiko, a je to besedo upora-
bljal v najširšem pomenu besede
upravljanja družbe. Njegove ne-
odtujljive vrednote so bile delo
za pravično družbo, iskanje lepe-
ga in dobrega v človeku in svetu
ter iskanje občeveljavnih člo-
veških vrednot. Kot sin kraške
gmajne je bil predan slovenski
besedi ter aktiven na kulturnem
in družbenem področju.
Poslanka Tatjana Rojc je poslala
daljši dopis, ker se večera zaradi
službenih obveznosti ni mogla
udeležiti. Prebrala ga je članica
Radijskega odra Marjetica Pun-
tar. Iz besedila veje hvaležnost
nekdanje Rebulove dijakinje, saj
je profesor in prevajalec antičnih
besedil zaznamoval vse dijake in
vse, ki so ga poznali, s svojim
smislom za umetnost kot višjo
kategorijo duha. V obdobju na-
jhujšega genocida na Primor-
skem biti Slovenec ni bilo nekaj
kozmološkega, temveč nekaj iz-
ključno zgodovinskega. Tatjana
Rojc je spregovorila o njegovem
spoštovanju besede in ubesedo-
vanju disharmonije sveta in eksi -
stence. Bog je bil zanj neskončna
skrivnost.
Prof. Marija Pirjevec je v imenu
Slavističnega društva Trst-Gori-
ca-Videm spregovorila predvsem
o pisanju in iskanju smisla pokoj-
nega pisatelja, ki ni nikoli zatajil
svojega jezika. Vsebinska stalnica
njegove proze je bilo srečanje
med regionalnim in univerzal-
nim. Vpet je bil v tržaško družbe-
no in duhovno področje, uvr šča -
mo pa ga med največje katoliške
pisatelje. Miroslav Košuta je opi-
sal pokojnega Rebulo kot kraške-
ga fanta, ki je zrasel v profesorja
in se razvil v pisatelja. Občudoval
ga je kot izjemnega človeka, saj
je bil vrelec energije, ki je videl
dlje. Ker je bil Košuta vodja SSG,
sta se spoznala pobliže, kasneje
pa sta si redno dopisovala.
Spomine na prof. Rebulo, ki je
svojim dijakom širil obzorja v
slovensko zakladnico kulture, je
podala tudi Lučka Susič. Učili so
se, ker ga niso hoteli razočarati;
prehajal je od literarnih do ak-
tualnih tem, rad je imel ugovor
in diskusijo. Kasneje ga je spoz-
nala na Dragi in tudi pisala di-
plomsko nalogo v italijanskem
jeziku o njem. Podobno izkušnjo
ima tudi glavni urednik Ognjišča
Božo Rustja, ki je prisotne v Pe-
terlinovi dvorani pozdravil tudi
v imenu koprskega škofa Jurija
Bizjaka. Alojzu Rebuli
je hvaležen, da mu je v
času režima branje nje-
govih del pomagalo
pri utemeljevanju vere.
Za diplomsko delo si je
izbral prav versko-teo-
loško misel v Rebulo-
vih delih.
Pater Edi Kovač je de-
jal, da je Alojz Rebula
predstavljal preroka,
ker je govoril o bi-
bličnih temah. Opo-
zarjal jih je na upanje
in veselje, da živijo v
edenskem vrtu in naj se ne bojijo
globine. Kot zadnja je svoje spo-
mine na pisatelja Rebulo delila
Maja Lapornik v imenu Radijske-
ga odra. Rebulov pomemben
opus, ki je nastal za radijsko igral-
sko skupino, je osupljiv, saj je od
leta 1964 do 2004 ustvaril 42 iz-
virnih radijskih iger. Bil je dober
dramatik in odličen poznavalec
radijskega medija. Gre za prave
bisere, ki bi jih bilo potrebno
ovrednotiti. Ob koncu so pred-
vajali še posnetek intervjuja z
Alojzom Rebulo iz leta 2003, ki
si ga je zamislila in ga posnela
Maja Lapornik.
Metka Šinigoj
Prevarani sokoli tudi v Trstu
Odmevna zgodovinska monografija Prevarani sokoli, ki je izšla
proti koncu lanskega leta pri Študijskem centru za narodno spravo
v Ljubljani in nato doživela vrsto predstavitev po vsej Sloveniji,
kot tudi na Poletnih srečanjih pod lipami v Gorici, bo 19. novembra
v središču pozornosti ponedeljkovega večera Društva slovenskih
izobražencev v Trstu z začetkom ob 20. uri.
Bogato dokumentirano knjigo, ki šteje 510 strani, bosta
predstavila avtorja, znana športna delavca in pedagoga na
Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani dr. Ivan Čuk in dr. Aleks
Leo Vest.
Po obsežnem raziskovalnem delu v arhivih, ob preučevanju
spominov in pričevanj ter življenjepisov članov partije sta avtorja
prikazala delo Sokola na Slovenskem v času med obema vojnama
in infiltracijo komunistov v organizacijo. To je povzročilo spore in
izključitev prav tistih vidnih sokolov, ki so se potem pojavili kot
ustanovna skupina Osvobodilne fronte in levo krilo Sokola, čeprav
niso imeli pravice, da bi ga zastopali. Med vojno je potem vsaj
1.229 sokolov stopilo v komunistično partijo, ki je zlorabila njihovo
domoljubje za revolucijo. Več sokolov je bilo tudi hudih vosovcev.
Kljub drugačnim obljubam so “komunistični sokoli” že julija 1945
poskrbeli za samoukinitev Sokola, ki so ga bili na svojih območjih
že zatrli tako fašisti kot nacisti.
Vodnik po tržaških kavarnah in slaščičarnah
Konzorcij Promotrieste je v petek, 26. oktobra, v dvorani Rilke v
palači Confcommercio v Trstu predstavil večjezični turistični
vodnik Trieste Loves Sweets & Coffee. Knjižica, ki je napisana v
italijanščini, nemščini, slovenščini in angleščini, bo obiskovalcem
Trsta nudila priložnost, poleg kavnih napitkov, spoznati pet tipičnih
slaščič.
Predstavitev je stekla v sodelovanju s konzorcijem Promotrieste,
združenja Confar tigianato in s Slovenskim deželnim
gospodarskim združenjem. Nazorno oblikovana brošura je na
voljo v vseh turističnih uradih, kavarnah, hotelih in nekaterih
trgovinah. Stefano Martucci iz konzorcija Promotrieste je povedal,
da se jim je zdelo pomembno vključiti v vodnik tudi tipične
slaščice, kot so potica, pinza, presenc, fave in teresiane -
terezinke. V vodniku poleg sestavin navedenih slaščic bodo lahko
turisti izvedeli, da so na primer presenc prvič spekli ob obisku
avstrijske cesarice in ogrske kraljice Elizabete. Tedaj so v Trstu
napovedali tekmovanje za najboljšo novo slaščico, ki bi jo ponudili
vladarici. Ta slaščica je bila nagrajena z nazivom “Preis
Prinzessin”, nagrada princese. Nemški naziv pa so Tržačani
kmalu prekrstili v presnitz oziroma presenc. Znane tržaške fave
pa so prvič pripravili ob odprtju Miramarskega gradu.
Zgledno so predstavljene kavarne, slaščičarne in pekarne, v
katerih pripravljajo in prodajajo te tipične slaščice. Pri
Promoturizmu so pripravili tudi posebne razpoznavne embalaže
za navedene elitne proizvode. V imenu SDGZ-ja je govorila Mirjam
Malalan, ki je poudarila izredno moč, ki jo lahko ima ta brošura
pri promociji tržaške kulinarične dediščine. / MAN
Kratke
  apirnica pri Štivanu že več dese-
tletij predstavlja pomemben go-
spodarski obrat, saj zaposluje ve-
liko število devinsko-nabrežinskih
občanov kot tudi delavcev iz bližnjih
občin. Industrijski obrat se vrsto let spo-
pada tudi z velikimi težavami, saj so se
potrebe tržišča s papirjem v letih spre-
menile, kot so se spremenili konkurenca
in sami proizvodni postopki. Zato so jav-
ne uprave na krajevni in deželni ravni
vedno in z vso pozornostjo spremljale
razvoj dogodkov in po svojih močeh
spodbujale načrte za prekvalifikacijo in-
dustrijskega obrata. Sredi poletja se je
konkretiziral predlog podjetnika iz Fer-
rare, ki naj bi del tovarne preobrazil v
proizvodnjo lepenke in ob glavni hali
zgradil sežigalnico, ki naj bi bila namen-
jena zmanjšanju stroškov za predelavo
recikliranega papirja. Načrt so predsta-
vili pristojnim službam na Deželi FJK,
kot devinsko-nabrežinski občinski svet-
niki pa smo bili po-
klicani, da izrazimo
svoje mnenje. Po-
slušali smo predstav-
nike predlagatelja
načrta, sindikalne
predstavnike delav-
cev in ne nazadnje
tudi skupino
občanov, ki so prvi
izrazili resne pomi-
sleke glede načrta. V
pristojni komisiji
smo nato tudi s pomočjo fun-
kcionarjev in zunanjih sodelav-
cev sestavili obsežen dokument
za deželno upravo. V njem smo
zaobjeli tudi vse zahteve in po-
misleke, ki so nam jih posredo-
vali navedeni sogovorniki, od
predstavnikov zaposlenih delav-
cev pa vse do skupine stanovalcev v
bližnjih vaseh. Nekatere zahteve so ba-
nalne, recimo kar samoumevne, in sicer
naj načrtovana sežigalnica ostankov re-
cikliranega papirja upošteva vse veljavne
zakonske predpise in omejitve. Zraven
tega smo zahtevali vgraditev najsodob-
nejših meritvenih naprav, ki naj omo-
gočijo stalno monitoražo vseh emisij, ta-
ko v zrak kot v zemljo, tako ob samem
obratu kot v bližnjih naseljih. Nadalje
smo izrazili zahtevo, da so v monitoražo
morebitnega onesnaženja soudeležene
tudi občine na slovenski strani meje.
Načrt mora predvidevati smotrno orga-
nizacijo dovažanja in odvažanja mate-
rialov, tudi z večjim izkoriščanjem želez-
niške povezave. Zahtevali smo postavi-
tev primernih pregrad, ki
naj omejijo tako zvočni kot
vizualni vpliv tudi že obsto-
ječih struktur. Pomembno
pozornost smo nadalje na-
menili varnosti, tako v od-
nosu do zaposlenih kot tudi
do okolja. Predvsem pa kot
občinski upravitelji zahteva-
mo jasen in podroben indu-
strijski načrt, ki naj utemelji
gospodarsko vzdržnost pre-
dlagane pobude in pregled
srednje in daljnoročnih zaposlitvenih
perspektiv. Ne nazadnje smo deželni
upravi sporočili, naj zahteva primerna
bančna jamstva, ki naj zagotovijo boni-
ficiranje območja, ko bi se proizvodnja
dokončno končala. Tako kot Občina
Tržič smo tudi v Nabrežini zahtevali, naj
bo ves načrt vsekakor podvržen postop-
ku VIA, se pravi celoviti študiji o vplivu
na okolje.
Občinski svetniki smo poklicani, da za-
stopamo interese, dvome in pričakovan-
ja vseh naših občanov, kar smo po svojih
močeh tudi storili. Kot deželni svetnik
bom postopek pozorno spremljal tudi
na Deželi, saj imajo prav deželne službe
nalogo, da načrt ocenijo in odobrijo le
takrat, ko zadostuje vsem zakonsko pred-
videnim zahtevam in je usklajen z raz-
vojnimi vizijami zainteresiranih ob-
močij. Ta predstavljajo, ne gre pozabiti,
pomemben potencial tudi s turističnega
in okoljskega vidika. Zato mora vsak
načrt še najprej zagotavljati, da ne bo ka-
korkoli kvarno vplival na utečene raz-
vojne smernice.
P
Stališče občinskega in deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca
Pomisleki ob morebitni gradnji
sežigalnice v Štivanu
  sklopu pastoralnega obiska, ki ga je tržaški
nadškof Giampaolo Crepaldi imel na programu
konec septembra v katinarski župniji in sodi v
okvir pastoralnih obiskov, ki potekajo na celotnem
ozemlju tržaške škofije, se je v sredo, 17. oktobra,
mudil tudi na obisku katinarskih šol. Spremljala sta ga
tajnik Marijo Varga in domači župnik Giorgio
Carnelos. Najprej se je srečal z učenci Osnovne šole
Frana Milčinskega, ki so ga veselo sprejeli s pesmijo.
Nato so mu otroci 5. razreda zastavili nekaj vprašanj,
na katera je odgovoril in včasih še kaj dodal. Pred
odhodom so mu učenci zapeli še eno pesem, mu
podarili knjigo Zgodba o katinarski šoli ter
se z njim fotografirali.
Nato se je obisk nadaljeval na podružnici
Nižje srednje šole Svetega Cirila in
Metoda. Tudi tukaj je bil nadškof deležen
dobrodošlice s pesmijo in s kratkim
pozdravnim nagovorom, nato je tudi tam
odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih
zastavljali dijaki. Srečanje je potekalo v sproščenem
vzdušju in mladi so tržaškega nadškofa spoznali tudi
v drugi luči. Opisal jim je namreč nekaj svojih
pustolovščin, ki jih je doživel, ko je bil približno
njihove starosti. Po “uradnem” delu se je še nekaj
časa zadržal v sproščenem klepetu ob kavi, nato pa so
ga klicale druge obveznosti.
Gotovo bo to prisrčno srečanje ostalo otrokom v
trajnem spominu na človeka, ki - čeprav predstavlja
versko institucijo - zna pritegniti pozornost s
preprosto in otrokom razumljivo besedo.
L. L. in A. F.
V
Škofov obisk pri učencih na Katinari
Sproščen pogovor z
nadškofom Crepaldijem
Foto damj@n
Tržaška 15. novembra 2018 11
Obvestila
Založba Mladika vabi na
predstavitev knjige Bojane Daneu
Don “Begunec nikdar”. Sodelovali
bodo zgodovinar prof. Jože
Pirjevec, urednica založbe Nadia
Roncelli in avtorica. V četrtek, 15.
novembra, ob 18. uri v Tržaškem
knjižnem središču na
Oberdankovem trgu 7.
V ponedeljek, 19. novembra, ob
15.00, bo v svetoivanski knjižnici
Fabio Saffi, v ulici San Cilino 101,
dvojezično srečanje, namenjeno
dobrodelni pobudi Sanje za
Mirjam. Vstop je prost. Prisrčno
vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev vabi
v ponedeljek, 19. novembra, v
Peterlinovo dvorano v ul. Donizetti
3 v Trstu na razgovor o
zgodovinski študiji Prevarani
sokoli.  Predstavila jo bosta
avtorja, znana športna pedagoga
dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest.
Začetek ob 20. uri.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
darujeta Marija Ferluga 50 evrov
in Iza Arban 10 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel:
Za slovenske misijonarje: nabirka
slovenskih vernikov na misijonsko
nedeljo: v Barkovljah 100 evrov,
pri Sv. Ani 120 evrov, gospa
Jolanda 5 evrov, N. N. 20 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  - Vsakoletna spominska svečanost na likvidirane padalce  
Slovesnost je bila uglašena
na obletnici konca prve vojne
ŠKRBINA 
  Škrbini je bila v nedeljo,
11. novembra, vsakoletna
slovesnost v spomin na
primorske padalce. Dogodek pri-
rejata domača škrbinska vaška
skupnost in občina Komen.
Spominska svečanost je bila prav
na dan, ko so pred sto leti v Parizu
podpisali premirje, s čimer se je
dejansko končala prva svetovna
vojna: škrbinski dogodek je bil za-
to uglašen na to obletnico, začenši
z mašo zadušnico v cerkvi svete
Ane; daroval jo je vojaški vikar Ma-
tej Jakopič. V homiliji se je spom-
nil slavnostnega dogodka, ki je
ravno isti dan potekal v Parizu ob
prisotnosti številnih državnikov.
Prizorišče dogajanja se je nato pre-
selilo pred Fakinovo domačijo, od
koder je bil doma po vojni umor-
jeni padalec Miloš Adamič. Tam
stoji na pročelju stavbe obeležje,
ki spominja na usodo skupine pri-
morskih padalcev-radiotelegrafi-
stov, ki so jih britanski zavezniki v
času druge svetovne vojne izurili
v Afriki ter jih med leti 1943-44 s
padali spustili v naše kraje, da bi
krepili odporniške vrste. V skladu
s povojno logiko pa jih je jugoslo-
vanska oblast likvidirala, ker jih je
imela za naslednike TIGRA in vo-
hune britanskih obveščevalnih
služb. Ob praporščakih borčevskih
organizacij iz Primorske in častni
straži slovenske vojske so se prisot-
ni poklonili tem junakom, za ka-
terimi se je po vojni izgubila vsaka
sled. Prisotne so nagovorili
podžupan Valter Ščuka, vojaški
ataše veleposlaništva v Sloveniji
Johnatan Zebre in britanska vele-
poslanica v Ljubljani Sophie Ho-
ney. Glede uso-
de padalcev je
dejala, da prav
najmanjše
zgodbe pogu-
ma krojijo veli-
ke vojne. V svo-
jem nagovoru
se je dotaknila
različnih tem,
predvsem pa je
prisotne pomi-
rila glede učin-
kov brexita. Re-
ferendum je bil namreč izraz ljud-
ske volje, naloga britanske vlade je
pa ta, da to željo udejanji. Z brexi-
tom se Velika Britanija nikakor ne
oddaljuje od Evrope, saj bo z
evropskimi partnerji še naprej so-
delovala na različnih področjih,
na primer na področju varnosti.
Slavnostni govornik je bil Saša Ru-
dolf, sin organizatorja kraljevega
gardnega bataljona in padalcev v
Egiptu, Ivana Rudolfa. Izpostavil
je, da je bila usoda padalcev dolgo
časa zamolčana, kar se mestoma
dogaja še danes, kljub temu da jih
je zveza borcev rehabilitirala.  (Go-
vor Saše Rudolfa objavljamo v ce-
loti.)
Škrbinsko svečanost je spremljal
kulturni program, ki so ga soobli-
kovali dijaki Jadranskega zavoda
Združenega sveta iz Devina, člani-
ce in član Kulturnega društva Ka-
rel Štrekelj iz Komna in trobilci pi-
halnega orkestra prav tako iz Kom-
na.
Po svečanosti so tudi v Škrbini zaz-
vonili zvonovi domače cerkve in
se pridružili zvonjenju ostalih zvo-
nov po svetu v skupnem spominu
na konec prvega svetovnega spo-
pada.
Govor Saše Rudolfa
Spoštovani svojci pobitih padal-
cev, predstavnikom oblasti in
V uglednim gostom se opravičujemza spremembo protokolarnih pra-vil, toda tu smo, da se spomnimo
in poklonimo pomorjenim padal-
cem, zato najprej pozdrav svoj-
cem;
spoštovani komenski podžupan v
začasnem opravljanju funkcije
župana, gospod Valter Ščuka,
predsednik vaške skupnosti Škrbi-
na, gospod Karlo Bunc, spoštova-
na veleposlanica Velike Britanije,
ekscelenca Sophie Honey, vojaški
ataše pri veleposlaništvu
Združenih držav, Johnatan Zebre!
Pred dvajsetimi leti je bila na po-
budo pokojnega Johna Earla, Iva
Jevnikarja, ki je s članki v reviji
Mladika razkrival usodo tedaj še
živečih padalcev Cirila Kobala, Iva
Božiča, Stanislava Simčiča in Cvet-
ka Šuligoja, ob pročelju Fakinove
domačije, kjer se je rodil Miloš
Adamič, prva spominska slove-
snost. Letos se torej zbiramo že
enaindvajsetič. Ker so to bili Ru-
dolfovi padalci, mi dovolite, da
spomnim, da je 7. novembra pre-
teklo 120 let od očetovega rojstva,
sto let pa bi imela padalca Milan
Golob in Alojz Knez.
Vsakdo izmed nas se je ob tem
obeležju prav gotovo vprašal, kako
bi reagiral, če bi me kot vojaka v
italijanski uniformi zajeli Angleži
in me poslali v taborišče. Bi se pri-
družil prostovoljcem ali se potuh-
nil in v ujetništvu mirno počakal
na konec vojne? Kaj je botrovalo
odločitvi, da so šli v boj za osvo-
boditev Primorske? Je bila to za-
vest, trdna narodna zavest Primor-
ca, ki se ni uklonila fašističnemu
zatiralcu, ki je zahtevala svojo pra-
vico, pravico do združitve z mati-
co? Ni bil to isti naboj pripadnosti,
ki je ob koncu osemdesetih in na
začetku devetdesetih let prejšnjega
stoletja združil slovenski narod v
zmagovito osamosvojitveno bit-
ko? Zgled so nam dali ne le padal-
ci, pač pa vsi prekomorci. In
kakšno je bilo povojno plačilo?
Smrt za mnoge, zapostavljanje za
ostale, kajti tedanja oblast jim je
očitala dvoje: prvič, da so bili na-
daljevalci Tigra, ki je bil nadstran-
karska organizacija z enim samim
ciljem: bojem proti fašizmu in se
je kot prvi v Evropi uprl nacifašiz-
mu, in to v času, ko je sovjetski ko-
munizem še koketiral z nemškim
nacizmom; in drugič, da so padal-
ce izurili Angleži, zavezniki sicer z
boju proti nacifašizmu, vendar oz-
načeni kot imperialisti. Bili so mla-
di fantje in možje, najmlajši Zvo-
nimir Jelen iz Slovenj Gradca je pa-
del kot partizan, ko mu je bilo ko-
maj 24 let. Najstarejšega, 34-letne-
ga Antona Božnarja, pa so po-
končali udbovci.
Osebno sem kot otrok poznal le
Josipa Dolenca, Pepija po domače.
Bil je prvi, ki nam je na obisku v
Ljubljani, kjer smo z mamo in se-
stro živeli pri nonotu, ki se je tudi
imenoval Pepi, povedal, da je oče
živ v Kairu. Na Glinški, kjer smo
stanovali, nas je vsako leto obda-
roval Miklavž. Na predvečer svet-
nikovega godu je bilo leta 1945 še
posebej slovesno, poleg Miklavža
je bil angelček, s hodnika pa je bi-
lo slišati rožljanje verig in zavijanje
hudiča. Obdarovanju je sledila
večerja, nono, kakšno leto kasneje
so mi povedali, da je bil Miklavž,
teta Vida an-
gelček, medtem
ko je bil Pepi Do-
lenc na hodniku
hudič. Glavno be-
sedo pri večerji je
imel seveda prav
on. Pripovedoval
je, kako so ga
fašisti aretirali, ker
je na miklavževo
delil otrokom na
Opčinah sloven-
ske knjižice, bil za-
jet in leto dni preživel v angleškem
taborišču v Indiji, nato se je pri-
družil primorskim prostovoljcem
v Kairu, opravil padalski tečaj in
tečaj v radiotelegrafiji, pristal s pa-
dalom na osvobojenem ozemlju
pri partizanih. Nato razočaranje,
ker ga niso uvrstili v borbeno edi-
nico, takoj po osvoboditvi je bil v
Trstu za prevajalca, nato pa so ga
poslali v Ljubljano. Razočaran je
pisal Beblerju: “Od rane mladosti
se borim za pravice svojega naro-
da, dvanajst let sem že partijec,
fašisti so me preganjali in pretepa-
li, cela moja družina je zaradi me-
ne trpela. Ne iščem hvaležnosti in
ne stremim po kakem boljšem
mestu”. Nono Pepi ga je povabil
na božično kosilo, toda čez deset
dni, torej 16. decembra, se je izve-
delo, da so ga aretirali. Mama je šla
na policijo, da bi povprašala, kaj
se je z njim zgodilo. Odgovorili so
ji, da je pametneje, če ne poizve-
duje. Sorodniki na Opčinah so do-
bili posredno sporočillo, da je bil
januarja 1946 živ v zaporu, potem
pa nič več. Tako je Udba po nalogu
tedanjega sekretarja za notranje za-
deve in vodstva partije likvidirala
celo predvojne komuniste.
Osumljen vohunstva je bil vsakdo,
ki je bil v stikih z Britanci. Vsa pa-
dalska zadeva, se je spraševal Po-
krajinski komite partije, nam po-
leg upanja, da bodo Angleži res po-
slali kaj uporabnega materiala,
vzbuja seveda ne malo skrbi. Kaj
bo vse priletelo z neba? Koliko Ru-
dolfov in malih Čokov? Kako bo-
mo opravili z njimi? Kardelj je od-
govoril: “Na našem teritoriju ne
smemo dopustiti nobene špio-
nažne organizacije, ker bi sicer s
tem dopustili, da vzpostavljajo
zveze, ki ne bodo pod našo kon-
trolo in ki prete, da bi se jih kasne-
je lahko poslužil sovažnik”.
Sledila so desetletja zamolčanja ti-
grovcev, padalcev in celo preko-
morcev. In še danes najdemo di-
plomsko nalogo, objavljeno v
knjižni obliki, v kateri avtor Tomaž
Vuk trdi, da Tigr v dobi enostran-
karskega sistema ni bil zamolčan.
Pregledal je časopis borcev Narod-
no osvobodilne vojske in še veliko
publikacij. Našel naj bi veliko član-
kov, razprav in govorov vidnih
dužbenopolitičnih oseb, vendar
pa ni navedel nobenih podatkov,
celo v literaturi ne. 13 let po vojni
je Centralni komite Komunistične
partije Slovenije sklical sejo o Ti-
gru, na kateri je pri Sv. Jakobu v
Trstu krščeni Mitja Ribičič dejal,
da partija nima kaj odločati o Ti-
gru, češ da je vprašanje jasno. Če
prepustimo raznim Rejcem, da
ustvarjajo obraz te organizacije, da
oni tolmačijo primorsko gibanje,
bi to pomenilo miniranje napred-
nega gibanja, miniranje partije.
Toda vrnimo se k padalcem, ki jih
je po vojni čakala podobna, če ne
še bolj tragična usoda.
Šele decembra 1995 je Zveza
združenj borcev Narodno osvobo-
dilne vojske – kot je v uvodu Ear-
love knjige “Cena domoljubja” za-
pisal Janez Stanovnik – sklenila, da
padalce posthumno sprejme v
svoje članstvo in javno obžaluje
zločin, ki je bil storjen nad njimi.
Rane iz preteklosti lahko celi samo
čas z odkrivanjem resnice, ki jo
moramo odkrivati, pa čeprav bo-
li.
In edino zgodovina nam lahko na-
kaže pravo pot v prihodnost,
čeprav v dobi, ko velja le sedanjost,
torej tukaj in zdaj, ni lahko. Sedan-
jost pomeni obenem egoizem, za-
piranje vase, odklanjanje soočanja,
kajti človeka-sogovornika je za-
menjal google. In vendar so danes
bolj kot kdajkoli potrebni dialog,
razumevanje, strpnost, spoštovan-
je in ne nazadnje narodna zavest,
ki je, kot pravi Boris Pahor, naj-
večje orožje proti na-
cionalizmu, populiz-
mu in porajajočemu se
sovranizmu. Živeti v
skupnosti, ponosni na
svojo identiteto v
spoštovanju drugih, tu-
di in predvsem, če so
različni. Branimo svoj
jezik pred tujimi vplivi,
sprejmimo, kar je do-
brega, vendar ne uva-
jajmo tujih izrazov, če
imamo za isti pomen
udomačeno slovensko
besedo. Ne pozabimo,
tigrovci, bazovske žrtve
fašizma, in padalci,
žrtve povojnega nasilja,
so se borili in darovali
svoje življenje, da bi se
Primorska združila z
matico in da bi slo-
venščina ostala edini
uradni jezik vseh nas,
obenem pa kot eden iz-
med priznanih jezikov
Evropske zveze. Če se
bomo tega zavedali tu-
di v vsakdanji rabi, bo-
mo nadaljevalci načel
in idealov demokraci-
je, ki odklanja populi-
zem in sovranizem in
nas združuje v Evropi
brez meja. 
Gledališki vrtiljak
Medvedek Pu in 
njegov rojstni dan
  nedeljo, 11. novembra
2018, je bila v Marijinem
domu pri Svetem Ivanu
na vrsti tretja predstava za otroke
v sklopu 21. Gledališkega vrtilja-
ka v organizaciji Slovenske pro-
svete in Radijskega odra.
Tokrat je bila na vrsti predstava v
izvedbi Radijskega odra. Domače
društvo, ki se, ko nastopa na
odrskih deskah, pravzaprav prei-
menuje v Slovenski oder, vsako
leto pripravlja eno od abonmaj-
skih predstav Gledališkega vrtil-
jaka, s katero potem gostuje tudi
v drugih zamejskih gledališčih.
Preteklo nedeljo je na odru po
desetih letih zopet zaživela pred-
stava Medvedek Pu. Izbira pred-
V stave je posrečena, glede na to,da smo si v kinematografih lah-ko prav pred kratkim ogledali
nov film o Christopherju Robi-
nu, Pujevem najboljšem prijatel-
ju.
Dogodivščine vsem dobro zna-
nega dobrodušnega medvedka iz
knjige britanskega pisatelja Alana
Alexandra Milna je dramatizirala
Lučka Susič, ki je tudi režirala
predstavo. Za barvito in živahno
sceno je poskrbela Beti Starc.
Predstavo je popestrila tudi izvir-
na glasbena kulisa, katere avtor
je Aljoša Saksida. Za razsvetljavo
odra pa je skrbel Erik Geletti.
Kot je navada, so se otroci že pred
začetkom predstave lahko poza-
bavali z igrami, ki jih je pripravila
mlada animatorka Martina Bear-
zi. Sledila je razgibana predstava,
v kateri so se igralke Radijskega
odra res izkazale. Medvedek Pu,
ki ga je upodobila Katerina Per-
tot, je skupaj s svojima gozdnima
prijateljema Pujskom (Julija Ber-
don) in Sovo (Tina Busan) sprejel
novega prebivalca gozda, živah-
nega Tigra (Jasmina Gruden). Vsi
so se nato po svojih močeh po-
trudili, da bi polepšali rojstni dan
večno godrnjavemu osličku
Sivčku (Helena Pertot). Ubogi
osliček je skoraj ostal brez darila,
saj je Pujsku počil balon, Pu pa
ni mogel premagati svoje sladko-
snednosti in je pojedel ves med,
ki ga je nameraval podariti prija-
telju. Kljub vsem nezgodam pa
se je nazadnje vse srečno
končalo.
Tudi otroci, ki so napeto sprem-
ljali predstavo iz dvorane, so bili
na koncu povabljeni na Sivčkovo
zabavo, saj so jim igralke razdeli-
le balone. Režiserka Lučka Susič
jih je spomnila, da jih bo na na-
slednji predstavi Gledališkega
vrtiljaka, ki bo na vrsti v nedeljo,
2. decembra, obiskal sv. Miklavž;
seveda samo v primeru, da bodo
pridni in bodo pridno risali risbi-
ce o predstavah.
Mojca Petaros
Z obronka nad mestom
gledam v daljavi
jadra, razpeta na morski gladini.
Tam nekje si, ki obujaš spomine mi
na tiste davne dni.
V puntarskem kraju
zgodbo slišal žalostno sem tvojo.
Miza kamnita,
tam truplo očeta,
kruta roka ga vzela je družini.
Obudil strašen prizor
solzo je v očeh, ko z materjo
obtolčeno telo sta gledala očeta.
A življenje šlo je svojo pot naprej.
Družina, težko delo v pristanu,
beseda, petje žalost pahnili v pozabo.
Obudil se spomin
na mrtvaške stene bele, kamnito mizo,
na zmaličeno telo očeta.
Pekoča bolečina njega, ki vodil bi korake sina,
srce zdaj stiska ob spominu.
Ni tolažbe, da pregnala bol človeku
usodnih otroških dni.
Pavel Vidau
SPOMINI
Aktualno15. novembra 201812
TAKI SMO (58)Katja Ferletič
Kakšen bo svet brez čokoladnih bombonov?
Včasih je dovolj, da si privoščimo košček
čokolade, in se naše duševno stanje izboljša,
takoj se počutimo “pocrkljane”. Najhujša
nočna mora sladkosnedov s celega sveta pa
bi se lahko uresničila: baje čokolada izginja!
Strokovnjaki namreč opozarjajo, da bo ra-
stlina kakava zelo verjetno izumrla, saj ved-
no bolj očitne podnebne spremembe ovirajo
njeno rast in leta 2050 naj bi zadnjič pobirali
njene sadove. Torej, če ljubitelji čokolade
lahko samo upamo, da se ne bo zgodilo na-
jhujše, morajo pa znanstveniki, ki jih denar-
no podpira industrija slaščic, preprečiti to
nevarnost in skušati rešiti pridelke, preden
bo prepozno.
Kakav je posušeno in polno fermentirano se-
me rastline kakavovca, ki raste pri posebnih
pogojih tal, temperature in vlage v zraku.
Večino kakavovca gojijo na območju Slono-
koščene obale in Gane, od koder prihaja več
kot 50 % vsega kakava, ki ga prehrambena
industrija pre-
deluje. Plantaže
pa danes
ogrožata toplo-
ta in suša - sred-
nje temperature
se bodo verjet-
no še povišale
za več kot 2 sto-
pinji v 30 letih.
Tako je kakav,
zaradi podneb-
nih sprememb,
človeškega izko-
riščanja narave
in povečanja
povpraševanja,
že postal redka
surovina, na univerzi v Kaliforniji pa znan-
stveniki podpirajo naše upanje v srečen ko-
nec zgodbe: v laboratoriju gojijo vrste zele-
nih sadik kakava s spremenjenim DNK-jem,
tako da bodo lahko le-te uspevale tudi v na-
ravi v precej toplejšem podnebju. Sladkosne-
di in celotna čokoladna industrija z velikim
zanimanjem spremljajo rezultate teh razi-
skav.
Tudi v Italiji je ljubiteljev čokolade veliko.
Vsem so všeč čokoladne tablice, velikonočna
čokoladna jajca, razni namazi in seveda
čokoladni bonboni. Med temi je gotovo
“gianduiotto” eden izmed najbolj poznanih,
zato je zelo skrb vzbujajoča novica, da pod-
jetje Pernigotti, ki je izumilo znani čokolad-
ni bonbon, končuje svoje delovanje in pri-
bližno 180 uslužbencev tvega delovno me-
sto. Podjetje obvešča javnost, da bo od svojih
industrijskih partnerjev zahtevalo, da se de-
javnost prenese na zunanje proizvajalce, ki
naj bi zaposlili čim več odslovljenih delav-
cev. Žalostno se tako končuje doba slavnega
podjetja iz Piemonta - simbola čokolade
“gianduia” in slaščice “torrone”, podjetja, ki
ga je Stefano Pernigotti ustanovil leta 1860,
ko je odprl trgovino z živili v središču mesta
Novi Ligure. Pernigottijeve slaščice so kmalu
postale slavne, pomembno priznanje mu je
dal kralj Umberto I. leta 1882, ko mu je do-
volil uporabljati grb kraljeve družine na em-
balaži izdelkov (grb je ostal na logotipu pod-
jetja do leta 2004). Med prvo svetovno vojno
je podjetje ponovno zaslovelo, saj je zaradi
prepovedi uporabe sladkorja v sladicah uve-
dlo nov recept za pripravo slaščice “torrone”
- namesto sladkorja so začeli uporabljati
med, kar je dalo končnemu izdelku čisto po-
seben in zelo cenjen okus. Pomembna pre-
lomnica v zgodovini podjetja je bila leto
1927, ko so začeli proizvajati čokoladne bon-
bone “gianduiotto”, ene najbolj priljublje-
nih italijanskih čokoladnih izdelkov, ki so
uradno nastali v Turinu že leta 1865 in so
poimenovani po Gianduii, znani maski pie-
montskega pusta. Sledila je uspešna proiz-
vodnja pripravkov za sladolede, žal pa se je
v 80. letih začela huda ekonomska kriza, ki
je privedla do prodaje podjetja najprej
družini Averna, znani po proizvodnji alko-
holnih pijač, in nato, leta 2013 turškim pod-
jetnikom Toksöz, ki so po začetnem nav-
dušenju privedli
podjetje v kalne vo-
de. V upanju, da se
sladka zgodba
“gianduiottov” ne
bo končala, se bo-
mo sladkosnedi za-
dovoljili s kakimi
drugimi čokoladni-
mi bomboni.
Ljubezenska zgodba
med človekom in
čokolado se začenja
v antiki, še dlje na
časovnem traku, kot
smo do pred krat-
kim sumili. Znan-
stveniki so namreč
mislili, da so začela kakav uporabljati ljud-
stva iz srednje Amerike pred približno 3.900
leti, zadnje arheološke najdbe pa dokazujejo,
da so ga pridelovali že na južnoameriškem
Ekvadorju pred 5.300 leti. Že takrat so poz-
nali vse dobre značilnosti te rastline in po-
zitivne učinke, ki jih ima na človeško telo.
Danes prihajajo na dan številne znanstvene
raziskave, ki dokazujejo dobre lastnosti ka-
kava in čokolade in tolažijo vse tiste, ki bi
brez te sladice težko preživeli, tako da se lah-
ko mirno naprej sladkamo, a žal le s črno
čokolado, ki vsebuje velik odstotek kakava.
Ta nam pomaga pri reševanju različnih tele-
snih težav: pozitivno naj bi vplivala na naše
možgane, srce, obtok krvi, izboljšala naj bi
spomin, pomirjala kašelj. Ker vsebuje visoko
stopnjo magnezija, naj bi črna čokolada iz-
boljšala naše spanje in zmanjšala občutek
stresa v našem življenju. Med najbolj pozi-
tivnimi, znanstveno dokazanimi, lastnostmi
čokolade pa naj bi bila njena sposobnost
zmanjšanja holesterola in nižanja pritiska -
čokolada naj bi uravnovešala naše telo in mu
pomagala izkoriščati na najboljši način vse
hranilne snovi, ki jih zaužijemo. Torej redno
uživanje čokolade pomaga pri hujšanju in
gotovo ne bo katastrofalno, če med grenko,
črno čokolado skrijemo kak “gianduiotto”,
dokler jih seveda še imamo na razpolago!
S 1. strani
Njene spevne pesmi so
vselej zazrte v svetlobo
  etos, ob 25-letnici nje-
nega odhoda na ne-
beške poljane, je pri za-
ložbi Art izšla nova zbirka
njenih še ne objavljenih pe-
smi z naslovom Goriške pe-
smi (predstavitve so bile že
v Tolminu, Novi Gorici, Aj-
dovščini, v Mohorjevi knji-
garni v Ljubljani, v prihod-
nje pa še pri Mladinski knji-
gi). Knjiga se navezuje na
njeno pesniško zbirko Tol-
minske pesmi, ki je izšla l.
2003, ob 10-letnici pesničine
smrti pri založbi Branko. Le-
to je uredil Marijan Brecelj in
vsebuje 62 pesmi iz prvih tri-
desetih let njenega življenja.
Knjiga je imela veliko uspeha
in je takoj pošla. Urednik to-
L kratne zbirke je pesničinnečak Igor Tuta (njegova ma-ma je bila sestra Ljubke Šor-
li). Njemu je zelo obširno pe-
sniško zapuščino svoje ma-
me zaupala sestrična prof.
Lojzka Bratuž, ki je bila pri-
sotna na četrtkovi predstavit-
vi knjige. Kot Tolminske pe-
smi je tudi najnovejšo zbirko
z rahločutno roko v tehniki
akvarela mojstrsko opremil
goriški slikar Andrej Kosič, ki
se je tudi udeležil večera v
KCLB. Na kulturnem dogod-
ku so sodelovali Igor Tuta,
prof. Marija Mercina in od-
govorniki urednik našega
tednika Jurij Paljk. Igor Tuta
je obrazložil, kako je prišlo
do uresničitve te zbirke, ki
dopolnjuje Tolmin-
ske pesmi. Zamisel
za zbirko se je poro-
dila že, ko je bil se-
minar ob 100-letnici
pesničinega rojstva.
Takrat je Univerza v
Novi Gorici priredila
mednarodni simpo-
zij v Kulturnem do-
mu v Gorici z naslo-
vom Uporno sem vi-
harjem kljubovala.
Pri odbiranju pesmi
za novo zbirko se je
Tuta odločil za še ne-
objavljene pesmi ali
take, ki so izšle le v
revialnem tisku na
raznih koncih sveta
in so nastale po selit-
vi Ljubke Šorli iz
rodne Tolminske v
Gorico l. 1933, po poroki z
Lojzetom Bratužem. V
našem obsoškem mestu je
ustvarjala celih 60 let. Pri
zbiranju pesmi mu je bilo v
pomoč pet pesničinih zvez-
kov z datiranimi poezijami.
Pri tem iskanju je odkril, ka-
ko dragocena je knjižnica, ki
jo imajo šolske sestre v Zavo-
du Sv. Družine v Gorici. V li-
terarni dediščini Ljubke Šorli
je naštel 1035 pesmi, a to šte-
vilo ni popolno; pred dvema
tednoma je našel še tri. Pe-
snica je za marsikateri pose-
ben jubilej napisala pesem
in jo npr. kar izročila sla-
vljencu, tako da njene stihe
gotovo hrani še marsikdo.
Zanimivo je, da je med nje-
nimi pesmimi kar 233 sone-
tov (prof. Irena Novak Popov
meni, da je Ljubka Šorli med
slovenskimi pesnicami napi-
sala največ sonetov). Zanje
se je zgledovala po Francetu
Prešernu (ljub ji je bil seveda
tudi Simon Gregorčič); svo-
jemu možu je poklonila celo
sonetni venec, Venec spo-
minčič možu na grob. Sonet
je uporabljala predvsem v
ljubezenski in priložnostni
pesmi. Nikdar pa ga ni v pe-
smih za otroke, ker se ji ni
zdel primeren za igrive vse-
bine. Do zdaj je izšlo pet nje-
nih pesniških zbirk, objavlje-
nih pesmi pa je komaj ena
tretjina (približno 300), dve
tretjini pa sta še neobjavlje-
ni. Njene pesmi so prisrčne,
tople, zelo melodiozne, zato
jih je kar 259 uglasbenih. Od
180 zbranih pesmi o temi
Goriške jih je Tuta odbral 95
in jih v knjigi Goriške pesmi
razdelil na šest razdelkov.
Prvi se predstavlja pod naslo-
vom Goriške podobe. V pet-
najstih pesmih Ljubka Šorli
popelje bralca k odkrivanju
lepot Goriške, po kateri teče
Soča, spremljevalka njenih
radosti in bolečin. Tu so še
vtisi iz Brd, ki so krasna ob
cvetenju češenj, pa tudi kra-
jinski izseki iz Vipavske doli-
ne. Poleg Soče je še Vipava,
obe sta “poosebljeni del po-
krajine”. Drugi razdelek,
Otroški živžav, obsega igrive
pesmi za otroke, iz katerih
veje vsa otroška razposaje-
nost in zvedavost in čudenje
ob naravnih lepotah, pa tudi
privlačnostih Andrejevega
sejma. Sledijo pesmi z versko
tematiko, Odsevi večnosti, ki
razkrivajo pesničino popol-
no zaupanje v Boga. Marsi-
katera je posvečena Mariji, še
največkrat Svetogorski. Mari-
ji zaupa pesnica svoje bolesti
ob hudi izgubi moža, saj je
tudi sama trpela ob smrti si-
na. Pod naslovom Ljubezen
pod cipreso se zvrsti dvanajst
čustvenih pesmi, zvečine so-
netov, ki jih posveča ljublje-
nemu možu Lojzetu Bratužu.
Fašistična morilska roka ga je
iztrgala iz njenega objema,
ko je bil v najlepših letih.
Kot je poudaril Tuta, je njena
ljubezen do moža ostala vsa
leta njenega življenja svetla
in neomajna. Še eno leto
pred smrtjo mu je posvetila
pesem. Ljubezenska lirika je
res višek njenega ustvarjal-
nega zagona. Težka pot miru
je naslov razdelku s štirinaj-
stimi pesmimi, ki jih je napi-
sala od l. 1943 pa do l. 1991.
Najstarejša med njimi je na-
stala v Zdravščinah, kjer je
bila pesnica zaprta v tabo-
rišču, zadnja pa ob osamo-
svojitvi Slovenije. Pesniška
zbirka se konča z razdelkom
Zakladi duha. Tu je zbranih
osemnajst pri-
ložnostnih
pesmi, ki so
posvečene za-
služnim oseb-
nostim, ki so
pustile vidne
sledi v naši
skupnosti, pa
tudi namenje-
ne pomem-
bnim obletni-
cam in odkrit-
ju spomeni-
kov. Iz vseh
pesmi izžare-
va neugasljiva
luč, ki se na-
paja v tisti
vseobsegajoči
nadzemski Luči. Ob tej Luči
je Ljubka Šorli črpala tudi
moč, da je lahko prenašala
vse gorje, ki ji ga je usoda
navrgla. Ta Luč ji je dajala tu-
di moč, da iz njenih ust ni
nikdar izšla beseda sovraštva,
niti do tistih, ki so ji umorili
moža in njo strahovito
mučili.
Prof. Marija Mercina, ki je
napisala obširno spremno
besedo zbirki, je povedala,
da so Ljubki Šorli pomagale
stopiti v svet poezije pesmi
Simona Gregorčiča in da je
sama prvič stopila intimno v
njen svet, ko je pisala recen-
zijo Canti spezzati in brala
esej Celsa Macorja. Izpoveda-
la je svoj odnos do pesnice
in kako je doživela tisto pe-
sničino svetlobo in njeno za-
zrtost proti svetemu, božje-
mu, neskončnemu prostoru.
Pesnica je z neverjetno
močjo in samozavestjo pre-
magovala ovire, v katerih se
je rodila in ji je bilo dano
živeti. Mercinova je poudari-
la, da je bistvo njene eksi-
stence izpovedano v verzu
njenega sonetnega venca:
“Uporno sem viharjem klju-
bovala”, in sicer ne s temino,
ampak s harmonijo svojih
pesniških stvaritev. V pesmih
z goriško tematiko Ljubka
Šorli opeva goriški prostor,
kot Alojz Gradnik Brda ali
Srečko Kosovel Kras... “Ko
bomo prebirali njene pesmi,
bomo gledali to pokrajino
skozi njene oči in doživetje”.
Motivno so v ospredju Brda,
Solkansko polje …;
vse je upodobljeno
v svetlih barvah.
Mercinovi je na-
jljubša pesem, po-
dobna simfoniji,
Tiho poješ, osem-
kitična avtobio-
grafska pesem
Soči, z osebitvami,
pa tudi pesmi za
otroke, ki v knjigi
sledijo šolskemu
letu. V njih je pol-
no humorja in pe-
snica z njimi izka-
zuje svojo življen-
jsko moč. Bila je
namreč učiteljica
in je dobro pozna-
la otroški svet.
Mercinova je ome-
nila tudi božično
pesem, v kateri Marija poje
svojemu detetu “nina nana”.
Vrh zbirke, kot tudi njene li-
rike, je seveda ljubezenska
poezija; ta gre od mladostne-
ga razpona ljubezni do naj-
višje ljubezni, ki iz erosa pre-
haja v agape. Ljubljeni je ves
čas z njo. Pesnica je nepo-
sredna. Pisala je od rane mla-
dosti do zadnjega leta
življenja. Ves čas spremlja tu-
di zgodovinske dogodke in
piše o njih. Pri tem je pretre-
sljivo to, kako ne občuti no-
benega sovraštva. Prav to je v
svojem posegu
najbolj pouda-
ril tudi Jurij
Paljk, ki s pe-
snico sicer ni
nikoli govoril.
Že od mladih
nog pa je ve-
del vse, kaj se
je zgodilo z
Lojzetom Bra-
tužem, in zra-
sel ob tej zave-
sti. Všeč so mu
njene lahkot-
ne, igrive
otroške pesmi.
Pisati za otro-
ke je namreč
izjemno resna
zadeva, kot potrjujeta tudi
Niko Grafenauer in Miroslav
Košuta. Šorlijeva ga je vedno
zanimala tudi kot oseba:
kakšna je bila kot učiteljica.
Sam se je čudil, ker so mu
njeni nekdanji učenci zaupa-
li, kako jih je imela rada. Po-
vedal je tudi, kako je na Vi-
pavskem zelo priljubljena
ena izmed njenih veli-
končnih pesmi z uglasbitvijo
Lojzeta Bratuža. Kar pa Paljk
še najbolj občuduje pri Ljub-
ki Šorli, je to, kako je re-
snično živela krščansko
življenje. Nikjer in nikdar ni
izkazala nobenega sovraštva,
niti takrat, ko je pred sodniki
pretresljivo pričevala o svo-
jem prestanem trpljenju v
Vili Triste, ki so jo gotovo na-
menoma podrli, da bi vse za-
brisali. Tudi danes v naši
družbi je izjemno aktualna
njena drža. Ne sovraži, ne
vrača zob za zob. Ni vsem
dana milost vere, ki je dana
njej. Ona je zgled visoke eti-
ke, ki bi jo v današnjem času
še kako potrebovali!
Kot je uvodoma povedala
predsednica Kulturnega cen-
tra Lojze Bratuž Franka Žga-
vec, je bila Ljubka Šorli zav-
zeta kulturna delavka in tudi
ena izmed ustanovnih čla-
nov SCGV E. Komel, pa še
violino je poučevala. Zato sta
njej v poklon Makrina in
Janko Quinzi iz razreda Juri-
ja Križniča na violini zaigrala
iz Sonate skladatelja Loeille-
ta 1. in 2. stavek in doživela
hvaležen aplavz.
Foto DP
Slovenija 15. novembra 2018 13
V Sloveniji prihodnjo nedeljo lokalne volitve
Protesti zaradi strpnosti do
nezakonitih migrantov!
  Sloveniji v nekaterih
okoljih, tudi med predla-
gatelji kandidatk in kan-
didatov, zatrjujejo, da politične
stranke ne bi smele nič opravljati
na lokalnih volitvah, ki bodo v
nedeljo, 18. novembra. Po njiho-
vem naj bi namreč šlo za vse-
stransko opredeljene in samo-
stojne ljudi, tudi preizkušene v
življenju in delovanju, na katere
politika nima vpliva, vsaj ne
večjega oziroma odločilnega. To-
da taka razmišljanja in naziranja
so napačna in tvegam trditev, da
mnoge kandidatke in kandidati
za svojo izvolitev bodisi želijo ali
pa pričakujejo pomoč ali pa vsaj
soglasje te ali one politične stran-
ke. Sicer pa je že iz predvolilnega
dogajanja razvidno, kakšne so
namere slovenske politike. Koa-
licijske in opozicijske stranke si
najbolj trudijo osvojiti župansko
funkcijo v enajstih mestnih
občinah, pri čemer sta najpo-
membnejši in najbolj prestižni
mesti županov mestnih občin
Ljubljana in Maribor.
Navajam podatke o kandidatih
in kandidatkah za funkcije v lo-
kalni samoupravi, ki se ponujajo
volivcem. Za županski položaj v
eni izmed 212 slovenskih občin
se bo pomerilo 588 kandidatov
in 100 kandidatk. Med njimi jih
36 nima protikandidatov in zato
jim je županska funkcija prak-
tično že podeljena. Kar zadeva 11
V mestnih občin, se v njih zažupanski položaj poteguje 87kandidatov, med katerimi pa je
samo 11 žensk. Največ županskih
kandidatov za vodenje mestne
občine je v Mariboru, kar 18. V
mestni občini Murska So-
bota imajo za funkcijo
župana le dva kandidata.
Med vsemi kandidati na
lokalnih volitvah v Slove-
niji je najstarejši 78-letni
Tomaž Ogrin, ki na listi
Zeleni Slovenije kandidi-
ra za župana mestne
občine Ljubljana. Večni
župani pa je vzdevek
enajstih županov, ki vodi-
jo občine že ves čas lokal-
ne samouprave v samo-
stojni Sloveniji, to je od
prvih volitev leta 1994
dalje. Zdaj znova kandidi-
rajo, “ker bi radi še naprej
županovali”. Izviren je
primer doktorice agrar-
nih znanosti Marije (Ma-
rinke) Osvald iz Šempetra pri Go-
rici. Tam je skupaj s svojim
možem, dolgoletnim univ. prof.
in agronomom dr. Jožefom
Osvaldom, ustanovila lokalno li-
sto Franca Kanglerja iz Nove ljud-
ske stranke Slovenije. K razvoju
Šempetra in Vipavske doline pa
prispeva s tem, da obnavlja avto-
nomne vrtnine in druge kmetij-
ske pridelke, ki so v preteklosti ra-
sli in uspevali v Vipavski dolini.
Po končnih uradnih podatkih v
Sloveniji na volitvah v nedeljo,
18. novembra, za mesta v me-
stnih in navadnih občinah kan-
didira skupaj 22.313 oseb, od te-
ga 10.200 žensk in 12.113
moških.
V domači in mednarodni politiki
pa obstajajo znani dogodki in na-
stajajo novi, nekateri celo drama-
tični, na katere se aktualna oblast
komaj kdaj odziva. Boleča in za
državo sramotna je ugotovitev
Gorana Lukića iz delavske sveto-
valnice, ki jo je zapisal v sindikal-
nem glasilu Delavska enotnost.
Prepričan je, “da so pritiski na de-
lavce v Sloveniji postali tako ne-
normalni, da jih mnogi delavci
sploh več ne opažajo. Marsikdo
namreč te pritiske v svoji travmi
ponotranji in se prav res začne
obnašati, kot da je njegov šef, v
resnici šef njegovega življenja.
Prihaja celo do samocenzure, ko
delavec sam nad sabo izvaja re-
presivno izkoriščevalsko politiko.
Mnogim delodajalcem se zaradi
tega ni treba več prav dosti uk-
varjati s samo represijo, temveč
lahko samo še v miru štejejo de-
nar”. Igor Gošte, novinar in pisa-
telj, pa je v kolumni, objavljeni v
tedenskem magazinu Reporter,
razmišljal o zaupanju v Sloveniji.
Zatrjuje, “da nikoli ni zaupal ko-
munistom, predvsem tisti večini,
ki se je včlanila zaradi svojih ko-
risti, položajev ali zato, da so se
izživljali nad drugimi. Še nedol-
Goriška / Stari vinogradi naj bi spet oživeli
Vrtojbensko-Biljenske griče bodo
reševali novi zakupniki
  ržavna sekretarka na
kmetijskem ministrstvu
Tanja Strniša si je 5. no-
vembra ogledala območje Vrtoj-
bensko-Biljenskih gričev na Go-
riškem, kjer zadnja leta propa-
dajo vinogradi. Prej je vinogra-
de, ki so v lasti Sklada kmetij-
skih zemljišč RS, vzdrževal vi-
pavski Agroind, po stečaju
podjetja pa so propadali. Sklad
zdaj išče nove zakupnike.
Tako na skladu kot na
kmetijskem ministrstvu so
si po besedah Strniševe na
območju želeli ohraniti vi-
nograde, saj ti dajejo po-
krajini svojevrstno in pre-
poznavno okolje. Zato so
se dolgo časa odločali, kaj
narediti, da bi to območje
najemali resnično taki, ki
bodo vinograde obnovili
in tu gojili grozdje.
V prvem razpisu, objavlje-
nem septembra lani, so v
zakup oddali devet od sicer
11 lokacij na Vrtojbensko-
Biljenskih gričih, je na ne-
davni novinarski konfe-
renci po ogledu povedala
državna sekretarka Strniša.
Z vinogradniki so sklenili
zakupne pogodbe za ob-
dobje desetih let, po začetku ob-
nove pa bodo zakupne pogodbe
pripravili za obdobje 30 let.
Doslej so v zakup oddali 144
hektarov vinogradov, za preo-
stalih 61 hektarov pa bodo po-
novno objavili razpis še v le-
tošnjem letu.
Veliko težav predstavlja tudi
razpršeno lastništvo. Sklad kme-
tijskih zemljišč je sicer lastnik
D 99,6 odstotka vseh vinogradovna Vrtojbensko-Biljenskihgričih, vendar je na posameznih
lokacijah še od 25 do 33 ra-
zličnih majhnih solastnikov.
Sklad sicer od solastnikov že od-
kupuje njihove deleže, vendar
mnoge med njimi iščejo po ce-
lem svetu. Dokler ne bo rešeno
lastništvo, pa tudi daljše zakup-
ne pogodbe in predvsem obno-
va vinogradov ne bodo mo-
goče.
Vinogradnik Igor Simčič, ki je
najel 50 hektarov vinogradov
na območju Vrtojbensko-Biljen-
skih gričev, je povedal, da je za-
kupno pogodbo podpisal spom-
ladi, najemnino pa bo moral
plačati za celo leto, čeprav tam
ne more pridelati še ničesar. Za-
to je ob današnjem obisku
Strniševe prikazal težave ter
sklad in ministrstvo za kmetij-
stvo pozval k reševanju težav.
Vinogradniki, ki so najeli tam-
kajšnje vinograde, namreč
pričakujejo, da jih bodo oprosti-
li plačila zakupa, saj na tem ob-
močju še nekaj let ne bo nobe-
nega pridelka. Za obnovo pa bo-
do morali vinogradniki vložiti
več milijonov evrov, da bodo
ponovno obudili tamkajšnje vi-
nograde.
Poslanec Matjaž Nemec pa je
povedal, da na območju lahko
poleg obnove vinogradov zaživi
tudi turistična in predvsem
športna ponudba. Tu že zdaj iz-
vajajo različne pohode in kole-
sarske izlete, to pa je po
Nemčevem mnenju tudi dobra
dopolnilna dejavnost kmetij-
stvu, kar dokazujejo tudi v Go-
riških Brdih.
Stoletna zamuda
Svetovni voditelji so se stoletnice konca prve
svetovne vojne spomnili sredi Pariza na Elizej-
skih poljanah. Prišli so tudi Trump, Putin in
Merklova. Slovenski voditelji pa so se stoletnice
konca prve svetovne vojne spomnili v cerkvi v
vasi Drežnica. Prišli so le redki predstavniki poli-
tičnega vrha. Državna obeležitev obletnice mori-
je, ki je terjala več kot
30.000 življenj (ne,
seznama žrtev zgodo-
vinarji tudi po sto le-
tih še vedno niso se-
stavili, čeprav je treba
podatke samo zbrati
na enem mestu) mla-
dih slovenskih fantov,
je bila podobna
kakšni malo večji
občinski proslavi.
Sicer je res, da veljaki
iz Kranjske nikoli niso
dobro videli v daljavo.
Zato je v času ustanovitve prve sodobne sloven-
ske države, države SHS, italijanska vojska prišla
skoraj že v Vrhniko, da so to v Ljubljani sploh
opazili. V istem času so isti politiki tudi ovirali
delovanje generala Maistra v Mariboru ter pre-
prečili vsako akcijo na Koroškem.
Velikokrat v šali rečem, da ljubljanska politična
elita vidi samo tisto, kar se vidi z Ljubljanskega
gradu. Žal ne gre za šalo, saj so pred okroglim
stoletjem italijansko zasedbeno vojsko dejansko
opazili šele, ko je prišla do točke, vidne z Lju-
bljanskega gradu.
Slovenski mediji so o dogodku v Drežnici po-
ročali zelo skopo. Mimogrede. Ali so novico celo
izpustili. Več pozornosti so namenili celo Velike-
mu šmarnu, ki sicer v Sloveniji spada med dru-
gorazredne teme.
Da ne bo pomote. Prva svetovna vojna v Slove-
niji ni drugorazredna tema. Čeprav so jo v dese-
tletjih po drugi svetovni vojni zgodovinarji in
šolniki postavili na obrobje, saj je šlo za “umaza-
no imperialistično” vojno, pa je v zadnjih dese-
tletjih dobila svoj pro-
stor pod soncem. Prišla
je tudi v šolske učbeni-
ke, čeprav je za nekatere
še vedno neprimerljiva
z epskim dogajanjem
druge svetovne vojne.
Prva svetovna vojna da-
nes ni več nepomem-
bna tema.
Zakaj je potemtakem
ljubljanska elita oblet-
nico prezrla? Razlog je
preprost. Skriva se v raz-
gledu z gradu, ki smo
ga prej omenjali. Gre za ignoranco. V obeh po-
menih te besede. Ignoranca kot nevednost in
ignoranca kot arogantna brezbrižnost.
“Pruvincialn fulk je zabit. Pa tuk blazn pre-
prost”. Tako opisuje stanje duha ljubljanske elite
kantavtor Mlakar. S takim stanjem ljubljanskega
duha se obletnica konca velike vojne sploh ne
opazi, saj se pač ni dogajala v Ljubljani.
Ker je v taki družbi edino gibalo denar, naj poja-
snimo, da je ta ignoranca s finančnega stališča
škodljiva. Zavrača namreč zaslužek od turizma,
ki bi sicer prispel v državo v teh jesenskih, pose-
zonskih mesecih.
Naslednja enaka priložnost bo šele čez 100 let …
DALMATINOTino Mamić 7
go sem zaupal tistim, ki so pred
razpadom SFRJ izstopili ali bili iz-
ključeni iz komunistične partije.
Zdaj zaupam vse manjši skupini
omenjenih, le kakšnemu posa-
mezniku med njimi. Kajti njih
ravnanje vse bolj postaja podob-
no njihovim nekdanjim komu-
nističnim učiteljem”.
Zagotovo pa bi moralo v Sloveni-
ji, spričo razmer v njej, odmevati
mnenje nekdanjega češkega
predsednika Vaclava Klausa, “da
Evropa potrebuje novo osvobo-
ditev”. Prepričan je namreč, “da
so se komunisti reorganizirali in
spet uničujejo naš kon-
tinent. Potrebna je
vrnitev k pravim kon-
servativnim vredno-
tam”.
Toda zdaj je najbolj po-
membno vprašanje, ali
naj Slovenija sprejme
oziroma se pridruži do-
govoru Združenih na-
rodov o varnih, ureje-
nih in zakonitih migra-
cijah. Uradno bi ta do-
govor ali deklaracijo
sprejeli v mesecu de-
cembru v Marakešu, v
Maroku. Stranka SDS
zahteva sklic izredne
seje državnega zbora,
na kateri bi odločili, da
Slovenija, tako kot so to
storile nekatere druge države,
med njimi ZDA, od omenjenega
dogovora odstopi. V njem je
namreč predvideno, da bi tudi
nezakoniti migranti lahko prosto
prehajali meje posameznih
držav, s čimer bi še bolj ogrožali
Evropo, v njej pa tudi Slovenijo.
Poslanec Branko Grims, iz SDS,
opozarja na katastrofalne posle-
dice, ki bi s sprejemom deklara-
cije doletele Slovenijo, kar je tre-
ba nujno preprečiti. O tem naj bi
Slovenci odločali na vseljudskem
referendumu. Vlada se o deklara-
ciji, ki buri politiko in javnost, še
ni izrekla. Glavni in odgovorni
urednik tedenskega magazina
Demokracija Jože Biščak je zapi-
sal, “da napovedan decembrski
podpis marakeške deklaracije, ki
državam dokončno jemlje suve-
reno pravico odločanja o migra-
cijskih tokovih na svojem ozem-
lju, utegne zapečatiti usodo Evro-
pe, kot smo jo poznali. Zato bi
podpis deklaracije, ne da bi za
mnenje na referendumu vprašali
ljudstvo, pomenil veleizdajo”.
Tedenski magazin Reporter je po-
ročal o Italijanu Andreu Gardelli,
glavnem izvršnem direktorju
SKB banke v Sloveniji, ki da ima
omalovažujoč odnos do slo-
venščine. Kot pravijo, je po nje-
govem mnenju slovenski jezik na
omenjeni banki preveč v rabi, to
pa otežuje zaposlovanje kadrov iz
tujine. Po njegovem mnenju je
uporaba slovenščine, ko to ni
nujno potrebno zaradi predpi-
sov, zgolj izguba časa. Andrea
Gardella rad ponavlja, da je Slo-
venija najljubša izbira za njegovo
nadaljnjo kariero. V Reporterju
pa pravijo, da se bo morda tudi
sam potrudil in se naučil vsaj
osnov slovenskega jezika.
Marijan Drobež
Evropski večer
V soboto, 24. 11. 2018, bo v Veliki dvorani MO
Nova Gorica, ob 18. uri evropski večer, na katerem
bodo med drugim predstavili dve novi knjigi
Milana Gregoriča, Pohod resnice in poraz
zmagovalcev ter Evropa, islam, džihad. Na večeru
bodo udeleženci prejeli v dar njegovo knjigo
Evropa, vstani in obstani!, ki jo je izdala založba
Mladika iz Trsta in finacirala Dežela FJK preko
razpisa natečaja za nekaj evropskih projektov.
Kostanjevica nad Novo Gorico
V sklopu Škrabčevega leta 2018 bo v petek, 16.
novembra 2018, ob 19.45 v samostanski dvorani
na Kostanjevici koncert Komornega zbora Grgar
– Nova Gorica ob izdaji njihove prve zgoščenke
Ledeni utrinki. Prisrčno vabljeni.
Goriška zborovska srečanja
ZKD Nova Gorica v sodelovanju z JSK RS –
območna izpostava Nova Gorica in Glasbeno šolo
Nova Gorica v okviru sedmega leta zborovskega
niza Goriška zborovska srečanja prireja peti
koncert v petek, 16. novembra 2018, ob 19.30 v
Koncertni dvorani Glasbene šole Nova Gorica. Na
njem bosta nastopila ŽePZ Nasmeh iz Grosuplja
z zborovodkinjo Karolino Repar in Goriški komorni
zbor pod vodstvom Mateje Černic.
Trije kulturni dogodki v Novi Gorici
Aktualno15. novembra 201814
NATUROPATSKI NASVETI (221)Erika Brajnik
Lipa
Lipa, Tilia platyphyllos, je sveto drevo za
veliko evropskih narodov, tudi za nas
Slovence. Je mogočno drevo, ki živi lahko tudi
do 1.000 let.
Lipa daje moč, gotovost, zaščito, njene veje so
mogočne, a hkrati nežne, pomirjajo in
omogočajo komunikacijo, zato so naši
predniki lipo sadili sredi trga, kjer so se zbirali,
si izmenjavali in prodajali blago; verjeli so
namreč, da lipa spodbuja medsebojno
komunikacijo in
druženje.
Lipa je simbol srca
in dobrote, tudi
stari Grki so
verjeli, da je
simbol ljubezni in
dobrote. Tudi
pesniki so jo
opevali kot simbol
lepote in nežnosti.
Lipov čaj pomirja,
odpravlja kašelj in
krepi pljuča. Spodbuja tudi potenje, zato
svetujem, da ga pijemo, ko smo prehlajeni, se
nas loteva bolezen, da izzovemo potenje. Zelo
rada pijem lipov čaj, preden grem v kopel iz
njivske preslice, saj je tako le-ta veliko bolj
intenzivna. Lipov čaj svetujem vedno pred
inhalacijami. Te pa morajo biti tradicionalne,
brez inhalatorja, ampak s posodo, vrelo vodo
in soljo. Posodo z vrelo vodo in soljo
postavimo na mizo, se pokrijemo čez glavo z
brisačo in dihamo 20 minut. Če pred
inhalacijami spijemo lipov čaj, se bomo veliko
bolj potili v glavo in pljuča in tako bomo telo
prečistili sluzi predvsem v pljučnem in
sinusnem delu. Lipa pomirja in greje, zato jo v
poletnih mesecih odsvetujem. Stari Rimljani
so verjeli, da listi lipe čez poletje posrkajo
energijo in toploto sonca, zato pitje čaja iz teh
listov pozimi spodbuja potenje.
Po tradicionalni kitajski medicini ima lipa
pikanten okus, ki
krepi pljuča. Zato
je pitje tega čaja
ob prehladu,
kašlju ali
bronhitisu toliko
bolj priporočljivo.
Lipa je tudi
simbol
slovenstva, srca,
dobrote,
komunikacije, saj
pomirja in krepi
pljuča, pa tudi samopodobo. Samopodoba ni
samozavest. Ko govorimo o samopodobi, se
človek sprašuje, kako bodo drugi gledali nanj.
Ali bo dobro izgledal? Ali bo dovolj zanimiv?
Prijazen? Lep?
Za otroke, ki imajo nizko samopodobo, je lipa
zelo pomembna, zato pozimi pijte lipov čaj!
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 13. novembra 2018, ob 13. uri
Spomini na
stare navade,
ob katerih
smo se veselili
in družili, so
vedno lepi.
Ena takih na-
vad je prav go-
tovo “žurjen-
je” oz. ličkanje koruze. Ponekod je ličkanje
še ohranjeno, vendar so danes po večini
ročno delo nadomestili stroji. Nekoč je bilo
treba koruzo posaditi, okopati, polomiti
storže, jih “ožuriti” in posušiti. Žurjenje,
ličkanje, lupanje ali kožuhanje koruze, kot
pravimo po raznih krajih, je spadalo med
najpomembnejša jesenska opravila. Skoraj
vsaka kmetija je imela posajeno koruzo, saj
je bila pomembno živilo za ljudi in živali. V
jesenskem času so na roke pobirali “ltice”
koruze: zrele storže so polomili kar na njivi
in jih nato pripeljali domov, naredili velik
kup in v večernih urah “žurili” koruzo, to
se pravi, da so odstranjevali listje-ličje. Po-
magali so sosedje, znanci, sorodniki; vsi na
vasi so živeli v sožitju z naravo in ljudmi.
Dela so se veselili stari in mladi, saj se je
večkrat spremenilo v pravo veselico. Ob ve-
likem kupu koruze so starejši sedeli na čokih
ali nizkih stolčkih, mladi in otroci pa kar na
koruzi. Z levo roko so
držali koruzni storž, z
desno pa so ga “slekli”
in odstranili ličje. Ne-
katerim storžem so pu-
stili samo tri ali štiri li-
ste, tako da so jih lah-
ko potem vezali v kite
in obesili, da so se po-
sušili. Med delom so si
pripovedovali razne
zgodbe, klepetali,
opravljali in peli,
včasih se je ličkarjem
pridružil harmonikar. Otroci so iskali na-
jlepše storže in jih shranili, da so z njimi po-
zimi okrasili skednje in okna. Iz ličja so iz-
delovali lutke, a tarnali so, ker so morali
zgodaj v posteljo, kljub temu pa so radi na
skrivaj prisluškovali pogovorom odraslih.
Koruzno ličje so kmetje uporabljali v razne
namene: kot hrano za živino, polnilo za bla-
zine, namočili so ga v vodi in spletli v kite,
iz katerih so izdelovali košarice, predpražni-
ke in copate. Ženske so si s koruznim listjem
celo navile lase in se tako olepšale s kodri.
Med “žurjenjem” se je koruzni kup hitro
manjšal, delo je šlo h koncu. Očiščeno ko-
ruzo so pospravili na podstrešje. Kjer so bile
hiše različnih gospodarjev druga ob drugi
in ju je ločeval le tanjši zid, so jim večkrat
rade ponagajale podgane. Na podstrešju so
dobile koruzo, in kar jim tam ni uspelo po-
glodati, so po prehodu, ki so si ga same
ustvarile v zidu, nosile v sosednjo stavbo:
tako je bil en kmet prikrajšan, drugi pa je
imel pod lastno streho še tujo, neplačano
koruzo!
Ko se je “žurjenje” koruze končalo in so
kmetje ličkanje pospravili in pometli pro-
stor, je sledil najlepši del - likof: gospodinja
je skuhala pravo kavo in čaj ter pripravila
domače dobrote: štrudelj, potico in najpo-
gosteje kuglof. Kuglof pri nas pravimo tra-
dicionalnemu prazničnemu okroglemu pe-
civu z luknjo na sredini, ki ga spečemo v
značilnem modelu. Jed poznajo skoraj pov-
sod po Evropi, pri nas pa so ga ponujali
predvsem na slavjih, npr. porokah, ko so ga
okrasili s cvetjem, listjem, svečkami in se-
zonskim sadjem. Kuglof pa je tudi dobro,
domače pecivo, ki je lahko trajalo več dni
pri sobni temperaturi, zato so ga gospodin-
je rade pripravljale in z njim postregle svo-
jim gostom in vsem tistim, ki so priskočili
na pomoč pri “žurjenju koruze” in drugih
velikih kmečkih opravilih.
KMEČKI “KUGLOF” – Šarkelj iz kvašenega
testa
Sestavine:
500 g moke, 35 g kvasa, 150 g masla, 1 celo
jajce in 4 rumenjaki, 150 g sladkorja,
ščepec soli, limonina lupina, 1 vrečka va-
nilije, približno 1/4 litra mleka, 100/150 g
rozin.
Priprava:
Najprej očistimo in operemo rozine ter jih
namočimo v vodi in rumu. V lonček damo
polovico mlačnega mleka, 2 žlički sladkorja
in razdrobljen kvas ter pustimo približno 10
minut, da naraste. V veliko skledo damo pre-
sejano moko, vzhajan kvas, jajca in vse osta-
le sestavine razen rozin. Testo ročno ali z
mešalnikom dobro
vgnetemo, da postane
lepo, gladko in rahlo,
pokrijemo s krpo in
držimo na toplem, da
naraste. Po približno
eni uri in pol spet
kratko pregnetemo ter
vgnetemo vanj po-
sušene in pomokane
rozine. Testo damo v
namaščen in pomo-
kan model za kuglof
oz. za šarkelj s preme-
rom 24 cm in spet pustimo, da lepo naraste
nad rob modela, nato ga položimo v segreto
pečico na 150 stopinj in pečemo 45 minut.
Kuglof pokrijemo z aluminijasto folijo, da
se ne preveč posuši in zvišamo temperaturo
pečice na 175 stopinj, pečemo še 25 minut.
Ko se zgornja plast kuglofa obarva, vzame-
mo model iz pečice, ga pokrijemo s krpo in
ga nekaj časa pustimo pri sobni temperaturi,
da se malo ohladi ter biskvit odstopi od sten
modela. Čez nekaj časa šarkelj zvrnemo na
mrežico, pustimo, da se popolnoma ohladi,
ga posipamo z mletim sladkorjem in ra-
zrežemo ter postrežemo.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (15)
Nova Gorica / Goriška zborovska srečanja
Tehten, zvočno bogat
koncert MePZ Obala
  onec oktobra je v okvi-
ru koncertov Goriška
zborovska srečanja, ki
jih Zveza kulturnih društev
Nova Gorica v sodelovanju z
Javnim skladom za kulturne
dejavnosti Republike Sloveni-
je – območna izpostava Nova
Gorica prireja
sedmo leto zapo-
red, nastopil
Mešani pevski
zbor Obala Koper.
Pod taktirko uvel-
javljenega zboro-
vodje Andreja Ma-
korja je zbor Oba-
la Koper v veliki
dvorani Mestne
občine Nova Go-
rica predstavil te-
matsko zaokrožen program z
naslovom Sredi moj'ga srca.
Eden najvidnejših primorskih
zborov se je posvetil primor-
skim skladateljem in 100.
obletnici konca prve svetovne
vojne. ZKD Nova Gorica s tem
zborovskim nizom želi go-
riškim ljubiteljem zborovske-
ga petja ponuditi v poslušanje
vrhunske zborovske sestave z
referencami v mednarodnem
prostoru, ki dopolnjujejo po-
K nudbo kakovostne vokalneglasbe pri nas. Obala Koper jes tem koncertom, ki ga je čez
leto predstavila na različnih
lokacijah po vsej Primorski in
tudi v zamejstvu, vnovič do-
kazala izredno poustvarjalno
držo in dobro pevsko formo.
Zbor je obudil redkeje izvaja-
na dela skladateljev iz ra-
zličnih generacij, ki prihajajo
s tega področja. Zazvenele so
tako umetne pesmi na besedi-
la izvrstnih slovenskih pesni-
kov, kot so Srečko Kosovel, To-
ne Kuntner, Anton Medved,
pod katerimi so podpisani
skladatelji Ivan Grbec, Pavle
Merku', Marij Kogoj, Vilko
Ukmar, Ubald Vrabec, Alojz
Srebotnjak. Program so dopol-
njevale ljudske pesmi, brez ka-
terih si težko predstavljamo
zborovski koncert primorske
pesmi. Med ljudskimi napevi
so bile priredbe tistih najvid-
nejših skladateljev, ki so v no-
tah znali obdržati prvobitnost
ljudskosti (Hilarij Lavrenčič,
Walter Lo Nigro, Stojan Kuret,
Karol Pahor, Pavle Merku',
Ambrož Čopi, Zorko Prelovec,
Ubald Vrabec).
MePZ Obala Koper je pripravil
nastop, ki so ga okarakterizi-
rale tehtne izvedbe. Izrazil se
je z obvladovanjem tako teh-
nike petja kot
same interpre-
tacije. V poda-
janju sloven-
ske ljudske
melodike je
nastopil z bar-
vito raznoliko-
stjo, ki je bila
sproščena in
lahkotna.
Andrej Makor
je za petje
občutljiv zborovodja, ki iz
zbora zmore privabiti na-
jlepše, kar mu pevke in pevci
lahko ponudijo, da je pesem
izzvenela v vsej svoji bogato-
sti, in to z natančnim niansi-
ranjem zvoka kot tehnično.
MePZ Obala Koper je tako
vnovič ubranil ugled med tre-
nutno najperspektivnejšimi
zbori v Primorskem prostoru
in tudi širše v Sloveniji.
Metka Sulič
Škrabčeva nagrada je pripadla
prof. dr. Andreji Žele
Ustanova patra Stanislava Škrabca je v Frančiškanskem samostanu
Kostanjevica v Novi Gorici ob 15-letnem delovanju pred kratkim
podelila sedmo nagrado za posebne dosežke na področju
slovenističnega jezikoslovja prof. dr. Andreji Žele zaradi njenega
obsežnega in kakovostnega znanstvenega opusa z bazičnimi
raziskavami slovenske skladnje, sistematičnega publicističnega
odzivanja na različne pojave in dogajanja, povezana s slovenskim
jezikom, ter razvejane strokovne in organizacijske dejavnosti. Andreja
Žele je profesorica na Oddelku za slovenistiko FF UL (2011–) in
mentorica mladim raziskovalcem in doktorandom. Za nadpovprečno
pedagoško delo so jo leta 2017 nagradili tudi študenti na Filozofski fakulteti UL. Dejavna je tudi
v organizacijskem in strokovnem pogledu. Vodila je Leksikološko sekcijo Inštituta za slovenski
jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, bila je namestnica predstojnika inštituta in v dveh mandatih
predsedovala Slavističnemu društvu Slovenije, pri tem pa za vsako teh vlog puščala tudi vidne
sledove.
Škrabčeva ustanova je podelila tudi 6 štipendij izbranim študentom slavistike, slovenistike,
klasične filologije in primerjalnega in splošnega jezikoslovja.
Kostanjevica nad Novo Gorico
Anton Tomsič - Toni Bjetin, nono naše
sosede Vesne, med pobiranjem “letic”
Aktualno 15. novembra 2018 15
Tam daleč, nekje, nekdaj 
Prekipevanje spominov
  tiri čisto majhne vrtnice.
Štiri vrtnice, ki so vse te dni
kljubovale deževju in
južnemu vetru. Štiri vrtnice, zad-
nje. Štiri cvetke ob ograji, ki sem
jih vsak dan opazovala in so me
spominjale na bohotenje poletja.
Štiri male rože z mojega vrta.
Edine, ki so še cvetele v poznem
oktobru. Štiri vrtnice v zameno
za ljubezen, ki je nisem nikoli za-
slutila, za besede, ki jih nisem
slišala, za oči, ki so me klicale in
prosile. Štiri male vrtnice za tisto
drobceno vazo na kamniti steni
čisto na koncu pokopališča. In
spomin na roki, ki sta me vodili
v življenje. Lep sončen dan riše
na nebu najlepše barve jeseni.
Slutnja dežja je še nekje daleč in
narava prekipeva v veselju ukra-
dene topline. Sama sem. To so
dnevi, ko samota najbolj boli.
Starši počivajo na razglednem
pokopališču nad Praprotnim.
Dolina Idrije se preliva v nižino,
vinogradi rumenijo v odtenkih
jeseni. Nekje daleč je morje. Tam
sem se rodila. Tja se vračajo spo-
mini, ki hlepijo za vsem tem, kar
je že zdavnaj izgubljeno.
Peljem se proti Trstu. Ruj že rdi
od morja do neba. Kras je krasen
v jeseni. Omamlja me trpek okus
spominov. Ta Kras, te poti. Pre-
hojene in izhojene. Še vedno me
vabijo. Še bi hodila in pustila, da
listje šumi pod koraki, ki se okle-
Š pajo preteklosti. Še bi hodila, dabi med bori iskala steze, ki vodijok morju. Moj Kras, moji spreho-
di. In mladost, ki sem jo pozabila
nekje med gmajnami, na po-
bočjih Volnika in Grmade.
Počasi se pogrezam v mesto. Dan
je prelestno lep in zaman iščem
tisto sivino, iz katere sem nekoč
bežala. Mesto ponuja vsega, ljud-
je hodijo mimo oken in izložb,
mize pred bari so prepolne vesel-
ja, sonce barva v zlato pozablje-
na pročelja utrujenih stavb. Pre-
polno je vseh in vsega, prepolno
je barv in skušnjav. Ulice preki-
pevajo in preprodajajo življenje.
Trst. Ulice mojega otroštva. Trgi,
poti, ceste, na katerih sem sanja-
la, ljubila, jokala, se radostila.
Trst. Moje mesto. Prekipevajoč
slap spominov. Nekateri se zati-
kajo v grlu. Nekje zaščemi. Skri-
vajo se za vsakim vogalom, uja-
mem jih, medtem ko se vozim
po nabrežju. Nosnice čutijo njih
vonj. Iztegnem roko, da bi jih od-
trgala iz objema preteklosti. A
bežijo. Spomini bežijo. Preveč
jih je, vrtijo se kot star arhivski
film.
Vozim se z glavnega pokopališča
proti mestu. Včasih sem tod ho-
dila peš. Ko nisem še imela avto-
mobila in vozniškega izpita. Z
mamo, s prijateljico, sama. Spo-
minjam se, kako sem hitela. Me-
sto je bilo preveliko za nas, ki
smo sanjali, da bi ga prehodili
peš. Cavana... stari del mesta,
ki so ga nekdaj razjedale pod-
gane in prostitutke. Še čutim
vonj po trohnečih tramovih,
po urinu, po odpadkih v za-
puščenih vežah za preperelimi,
razpadajočimi vrati. Zdaj je tu
dragocen kotiček za turiste.
Luknje in luže so zamenjali no-
vi tlakovci. Povsod restavracije,
bari, bifeji, pivnice. Povsod
ljudje. Ravno ljudi zadnje čase
pogrešam. Ljudi iz spominov.
Ljudi iz preteklosti. A med novi-
mi tlakovci ni najti odmeva sta-
rih korakov.
Trst, sonce, ki zahaja, nabrežje in
Molo San Carlo, Trg Unita', pro-
met. Zaslutim vonj po morju.
Koliko trenutkov je ujetih v nje-
gove mreže. Srkam ga iz kulis ob-
zorja, pretaka se po mojih žilah.
Čutim, kako dolgo sem ga po-
grešala. Morje, jutra, poletje, z
mamo hitiva po Terezijanski
četrti. Mala deklica v obleki s čip-
kami.
Sonce zahaja, spominov je še
več, polzijo mi skozi prste, imam
jih polne dlani. Večeri ob obali,
Sesljanski zaliv, prve ljubezni in
ogenj, ki se iskri v poletje. In po-
tem spet mesto, ki golta moje
sanje in mojo mladost. Ne da se
izbrisati preteklosti. Dolgo sem
poskušala. A preteklost ostaja. Sa-
mo neizprosni zid samote me
ločuje od ulic, poti, besed. Koliko
let je že, mama, odkar sva hodili
čez trg. In si mi govorila, da je
lep. Kupovale sva rože za na
grob. V Bazovici. Veš, da ga ne
obiskujem več. Ljudje kradejo tu-
di grobove. Ljudje lahko ukrade-
jo vse, razen spominov. Koliko
dnevov, mesecev, let nam je iz-
trgalo življenje. Kako daleč so
tvoje besede, zdaj, ko s svečo v
rokah zrem v tvojo sliko. Pravijo,
da sva si podobni. Pravijo. A vi-
dim odsev svojih grehov v dru-
gem ogledalu. Po duši sem po-
dobna očetu, mama. Hlastam po
spominih, preveč jih je, da bi se
vrnila. Preveč, da ne bi vpijala
morja in lebdela na njegovi gla-
dini. Mesto, ki sem ga gledala z
okna, dokler ga ni prekrila noč.
Okno nekje na robu Razklanega
hriba, najin svet, mama. Meni je
kmalu postal pretesen. Ker sem
podobna očetu. Vedno si mi to
ponavljala. Z razočaranjem. Z
žalostjo v očeh. Vedela si, da
bom odšla iz zaliva. In strah te je
bilo samote. Zato si me zdaj pu-
stila, da sama tonem v njej.
Slišim glas. Treba bo oditi. Mo-
rava domov. Domov, pomislim,
ko lebdim sredi spominov in
vonjam morje. Kras, daleč, rdi ob
zatonu. Morda sem tu doma. Ne-
koč sem bila tu doma. Morda
sploh ne vem, kaj je dom. Tuja
mi je ta beseda. Ljudje, ki bežimo
pred spomini, smo brezdomci.
Živimo v objemu samote. In spi-
mo v njenem naročju. Preklet-
stvo spominov. Bolečina minlji-
vosti. Nikoli uresničene sanje.
Ne vem, kje je moj dom. Vsakič,
ko odhajam, imam občutek, da
ga zapuščam. Povsod, kjer se
ustavim, ga začutim, a vedno
odidem. Ima me, da bi ušla se-
danjosti, lovim spomine, pravza-
prav se pretakajo po meni in pol-
nijo tisto praznino, ki nado-
mešča ljubezen. Vonj po morju,
barve zatona, senca nekje na uli-
ci, drevesa, ki se upogibajo, Trst
v daljavi. Spominom ne moreš
ubežati. Čutim jih, kako se ra-
zraščajo vsepovsod, čutim jih,
kako nekje zabolijo, nekje v
prsih. In iščem med hišami tista
jutra, ko sem stiskala raskavo ro-
ko in je vonj po morju napajal
Terezijansko četrt. Galebi so vpili
in pogrešali valove, sonce je
počasi pronicalo med hiše, dan
je dišal po popolnosti, po bar-
vah, po glasovih...
Nimam doma. Samo občutek
imam, da sem ga izgubila. Nešte-
tokrat. Morda le enkrat. Moj
dom so poti, so steze, so ceste, so
vrhovi in obale. In oblaki, tisti
Baudelairovi oblaki, ki so se tako
kot jaz zaljubili v daljave. Nimam
doma. Takega, da bi si ne želela
oditi. Takega, da bi se spajala s
tišino. Takega, ki bi bil prepoln
prazničnih odtenkov. Praznični.
Ne maram te besede. Samo sa-
moto imam. Nosim jo v sebi. Vsi
jo nosimo v sebi. Zajeda se v nas.
Še najbolj, ko smo med ljudmi.
In spomine. Spomine imam. V
spomine sem ujeta, v njih mi je
toplo. V spominih je ljubezen, so
jutra, so galebi. In vonj po mor-
ju. Tisti vonj po morju, ki mu ni
nikjer enakega, na nobeni obali,
v nobenem pristanišču, na no-
benem otoku. Samo na tržaškem
nabrežju, s katerega je videti Bar-
kovlje in kjer se deklica varno
oklepa raskave roke. Tam blago,
opojno diši po morju.
Suzi Pertot
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
Bogat Laboratorij bodočnosti z
nagrado Šport in šola
  druženje slovenskih športnih društev v
Italiji je s številnimi partnerji tretjič ure-
sničilo Laboratorij bodočnosti, celod-
nevni dogodek, namenjen mladim. Niz pre-
davanj, srečanj in delavnic organizirajo z na-
menom, da mlajšo generacijo, se pravi sta-
rejšo šolsko populacijo (sodelovalo je 250 di-
jakinj in dijakov) in študente, seznanijo z
zgodbami o uspehu iz našega prostora in jih
tako vzpodbudijo k ambicioznejšim ciljem v
njihovih dejavnostih, pa tudi k podjetnosti.
Letošnja izvedba – pod geslom Vse, kar vidiš,
se pomika naprej - je prejšnji petek potekala v
Kulturnem domu v Trstu, kjer so tudi podelili
priznanja Šport in šola, ki jih že od leta 1991
ZSŠDI (po zamisli Franka Drasiča) razpisuje s
prispevkom bančnih zavodov pri nas.
Združenje in Zadružna kraška banka sta letos
nagradila 32 višješolcev z Goriškega (13) in
Tržaškega (19), štirinajst deklet in osemnajst
fantov. Prejeli so denarno nagrado in umet-
niško stvaritev mladega Jurija Devetaka. Po-
delitev je oplemenitila prisotnost ministra Re-
publike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu Petra Jožefa Česnika, spremljala ga
je državna sekretarka Olga Belec, prisotna je
bila tudi slovenska senatorka v Rimu, Tatjana
Rojc. Vsebinske posege, z vzpodbudnimi in
prav nič priložnostnimi besedami na račun
mladih, so imeli predsednik ZSŠDI Ivan Pe-
terlin, prvi mož uprave ZKB Adriano Kovačič
in gledališki igralec ter komik Žan Papič.
Občinstvo pa je doživelo tudi pričakovan na-
stop izolske pevke Lee Sirk, letošnje zastopnice
Slovenije na Eurosongu.
Med pogovornimi srečanji na Laboratoriju
bodočnosti naj izpostavimo izvajanje Maje
De' Simoni, vodje projekta ESOF 2020 – Trst
evropska prestolnica znanosti. Nadomestila je
Stefana Fantonija, nekdanjega direktorja viso-
ke šole SISSA in danes prvega moža projekta
ESOF 2020, vpra šanja so ji postavljali mladi
slu ša telji in voditeljica mladinske televizijske
oddaje Vklop deželnega sedeža RAI Mairim
Cheber. Dokaj interaktivno je bilo tudi doga-
janje ob nastopu ostalih predavateljev, ki so
posegli v jutranjem delu prireditve. V popol-
danskem času pa so nato sledile delavnice po
manjših skupinah. Vsa sre čanja so prevevale
sodobne tematike, ki so blizu novemu rodu.
Od tehnologije do znanosti, od znanja do
podjetnosti, od novih medijev do … novih po-
klicev. Imena digitalnega umetnika Vuka Co-
sića, docenta komunikacije v javni upravi in
media menedžerja Občine Trst Christiana To-
solina, čarodeja in motivatorja Walterja Klin-
kona, profesionalca v igranju video-igric Žana
Župančiča širši javnosti ne povedo veliko,
vendar so na mlado publiko naredili velik vtis.
Pobudo si je močno želela uprava ZSŠDI na
čelu s predsednikom Peterlinom in iz leta v
leto že raste ter se izpopolnjuje, tokrat so nam-
reč dodali vsebine v primerjavi s prvo izdajo
v Tržiču in lansko na Četrtem pomolu v Trstu
in vse skupaj dodatno obogatili.
HC
Z
  e pri sosedih se dogaja, da Si-
cilijanec težko razume sona-
rodnjaka, ki govori toskan-
sko narečje, kljub temu pa sta oba
pripadnika istega naroda. Minister
je bil posebno vesel številne ude-
ležbe mladih na prireditvi. Ravno
na mladih sloni namreč upanje na-
roda, ki mu ekonomske razmere ni-
so ravno najbolj naklonjene, in rav-
no mladi morajo biti tisti, ki bodo
z novimi izkušnjami, idejami in
izobrazbo postavili temelje za raz-
voj Benečije in omogočili tem pre-
lepim dolinam, da preživijo. Ude-
ležence Senjama beneške piesmi je
nato v domačem narečju pozdravi-
la tudi županja občine Grmek, Elia-
na Fabello.
Letošnji Senjam sta odlikovala
odlična izbira tekstov, ki so tokrat
odražali dušo Benečije, ljubezen do
domače zemlje, narave in naravnih
elementov, slovenske govorice in
domače tradicije. Izbor je bil prime-
ren za najširšo publiko, saj so bile
nekatere pesmi melodične
po zgledu starih senjamov,
druge pa rokovsko obarva-
ne in namenjene predv-
sem mlajšemu občinstvu.
Mladi so pravzaprav duša
beneške glasbene priredit-
ve, ki je sicer po smrti ne-
pozabnega kantavtorja in
glasbenika Keka Bergna-
cha ter nekaj let pozneje
vsestranskega kulturnega
delavca Alda Klodiča za
trenutek zastala. Mlada ge-
neracija, ki ji stojita ob
strani kot vsestranska
mentorja, glasbenika, soustvarjalca
in producenta, neutrudna Davide
Tomasetig in Davide Klodig, pa je
pokazala, da ima Benečija še veliko
energije, zanosa in idej. Senjam je
zaživel na novo, v novi, sodobnejši
preobleki kot dokaz, da so te doline
polne življenja, da ljudje zmorejo
veliko in lahko tudi veliko pokažejo
in ponudijo svojim sosedom. Ce-
lotno organizacijo zahtevnega pro-
jekta je vodila Mar-
gherita Trusgnach,
zahvala pa gre tudi
mladi Amalii Stu-
lin za grafično
oblikovanje ter glasbenemu studiu
Lintver Andreja Iusse, ki je poskrbel
za snemanje in izdajo CD-ja.
Letošnjega Senjama beneške pie-
smi se je udeležilo enajst bendov iz
Nediških dolin, Terske doline, Re-
zije in Posočja, predstavili so pet-
najst novih skladb. Prvič pa so na
tekmovanju nastopili tudi priznani
furlanski glasbeniki, ki so peli v slo-
venskem narečju. Franco Giordani
se je predstavil z odlično glasbeno
interpretacijo otožnega teksta o mi-
nevanju Ka ostane? izpod peresa
pesnice in kulturne delavke Mar-
gherite Trusgnach, skupina Moody
goose pa je izbrala mlado Furlanko,
ki je v beneškem narečju odlično
interpretirala pesem Vič djelaš,
manj imaš. Z moderno glasbeno iz-
vedbo v rezijanskem narečju Cutira
nas je prijetno presenetil Rino Chi-
nese, tri pesmi, Zaprem me oči, iz-
pod peresa Kvinta Klinta, Zimska
zora, katere avtor je Marjan Holiz,
ter Ejtu leži Igorja Černa, pa so bile
v terskem narečju. Dovršeno in ka-
kovostno glasbo, o kateri bi se lah-
ko še razpisali, so dopolnjevali
odlični teksti, saj je letos na prire-
ditvi sodelovalo lepo število do-
mačih literarnih ustvarjalcev, naj
omenimo le pesnice Claudio Sala-
mant, po rodu iz Idrske doline, An-
dreino Trusgnach ter Margherito
Trusgnach.
Po nedeljskem nastopu enajstih
glasbenih skupin je bilo na vrsti še
občinstvo, ki je moralo oddati svoje
glasove in izbrati zmagovalce. Med
štetjem glasovnic je za vzdušje po-
skrbela gostujoča skupina Kraški
ovčarji, ki so prisotne navdušili z
odličnim balkanskim rockom in ta-
ko popestrili čakanje na razglasitev
končnih izidov.
Za zmagovalca obeh večerov je
občinstvo izbralo najmlajšo in
menda najbolj originalno skupino,
šest deklic z izvirnim imenom 6kri-
va5, ki so zapele in zaplesale duho-
vito skladbo o škratih in krivapetah
z naslovom Mi ni mar/ Mene j'
mar. Zanje jo je napisal KloDJ,
čečice pa je spremljala skupina BK.
Na podlagi glasov občinstva je dru-
go mesto zasedel DFajni Duo s po-
skočno in duhovito vižo Vasolvalci.
Za besedilo in glasbo je poskrbela
Eda Skok, doma iz Kreda, tudi to-
krat je igrala skupina BK.
Povsem zasluženo tretje mesto je
občinstvo podelilo furlanskemu
kantavtorju Francu Giordaniju, ki
je zapel in uglasbil tekst Margherite
Trusgnach z naslovom Ka ostane? .
Spremljala ga je skupina BK.
Mladi, ki še niso dopolnili tridese-
tega leta, so glaso-
vali s posebnimi
glasovnicami. Za
najboljšo skladbo,
namenjeno mlajši
generaciji, so iz-
brali pesem Koluo,
ki so jo zapeli lan-
ski zmagovalci,
skupina Zmotjens,
besedilo pa je iz-
pod peresa Amelie
Boscutti.
Nagrado za naj-
boljše besedilo je
prejela pesnica An-
dreina Trusgnach za pesem Še ki je,
za najboljšo glasbo je bil nagrajen
Franco Reja, ki je uglasbil pesem
Tle an sada. Posebno nagrado v
spomin na Alda Klodiča, ki je od le-
ta 2016 namenjena tistemu avtorju,
ki se s svojim besedilom najbolj pri-
bliža tekstom preminulega pobud-
nika Senjama, pa je prejela skupina
Ostajki za tekst, glasbo in izvedbo
pesmi Krivapeta.
Ž
S 1. strani
Pesem, ki krepi ...
Foto damj@n
Aktualno15. novembra 201816
  esto, v katerem se zdi, da se je
čas ustavil, skriva prave kul-
turne bisere. Tu je najstarejša
univerza Kairaouine iz 9. stoletja in ne-
prekinjeno delujoča islamska izo-
braževalna ustanova. Zunanji ogled so
namenili mošeji in
mavzoleju Moulay
Idrissa II. ter dru-
gim lepotam. Usta-
vili so se v trgovini
preprog. V trgovini
s tekstilom so si
ogledali tkanje na
starih statvah. Izra-
zite barve in dobri
materiali so obi-
skovalce spodbujali
k nakupu. Med šte-
vilnimi obrtniki in
trgovci se nekateri
po mestnih ulicah
ukvarjajo tudi z
barvanjem teksti-
lov z naravnimi
barvami. Izletniki so si ogledali poseb-
nost barvanja usnja v številnih bazenih
na prostem, nato so se odpravili v muzej
lesa. Po kosilu v krasnem hotelu, ime-
novanem riad, zgodovinski stavbi v me-
dinah, ki so bile stanovanja javnih
uslužbencev in bogatih trgovcev, so si
ogledali novi del mesta. Ustavili so se pri
kraljevi palači in se sprehodili po judov-
ski četrti. Tamkajšnja stanovanja z okni
in balkoni s pogledom na ulico so v ve-
likem kontrastu z muslimansko tradici-
jo. Naslednje jutro pa so se že odpravili
na dolgo pot proti Marakešu.
Marakeš je mesto vrveža
Kraljevo mesto Marakeš je južni biser
Maroka. Mesto je v letu 1062 ustanovil
sultan Youssef Bin. Postalo je eno naj-
večjih umetniških in kulturnih mest v
islamskem svetu. Pot do Marakeša jih je
peljala preko Srednjega Atlasa, poznane-
ga po cedrovih gozdovih. Med potjo so
se ustavili v majhnem zimskem turi-
stičnem kraju, v katerem imajo hiše
rdeče “špičaste” strehe; temu
kraju pravijo kar mala Švica.
Ob poti so ugledali tudi opi-
ce, ki so brezskrbno skakale
med hišami in vrtovi. Med
vožnjo po visoki planoti jih
je presenetil dež, a nič zato,
saj so se varno peljali v avto-
busu. Sledila sta kratek posta-
nek pri umetnem jezu in ko-
silo v tipični restavraciji.
Ogled rdečega bisera Mara-
keš se je začel v večernih
urah. Na ogled so se odpravi-
li s številnimi kočijami na
konjskih vpregah, ki so vese-
le izletnike popeljale po me-
stnih ulicah in trgih tja do
slovitega
trga Djemaa
el fna, na ka-
terem se je
sprehajala
ogromna
množica lju-
di. Do-
mačini
uživajo v sla-
stni maroški hrani. Naku-
pujejo si sadja, zdravila in
si mimogrede popravljajo
zobe. Večerjajo in hladijo
pa se kar na zelenicah
med cestami. Značilnost
mesta so številni kro-
tilci kač, pripovedo-
valci zgodb in močna
glasba. Glasen vrvež ulic popolno-
ma prevzame obiskovalca, ki mora
biti pozoren na to, da se ne izgubi.
Naslednjega dne so se sprehodili po
vrtovih Menare, kjer je velik zbiral-
nik vode, ki oskrbuje vse področje.
Vrtovi so bili namenjeni predvsem
sultanu in ministrom, danes pa so
odprti za obiske. Sledil je ogled grob-
nice dinastije Saditov in palače El Ba-
hia iz 19. stoletja, ki je dobila ime po
ženi velikega vezirja. Zgrajena je bila
za vezirja, njegove štiri žene ter za
desetine priležnic in številne otroke.
Stavba ima mogočne sobane, no-
tranja dvorišča, vodnja-
ke in lepe vrtove. V bolj
mirnem in odprtem
delu mesta so najboljši
hoteli in krasni parki.
Že od zelo daleč lahko
občuduješ minaret
mošeje Koutoubia, vi-
sok 70 metrov, ki je še
posebno slikovit
zvečer. Sledil je obisk
zgodovinske stavbe
Medersa Bin Youssef, v
kateri poučujejo koran.
Pri zeliščarjih so izletni-
ki spoznali začimbe,
dišave in tekoče ma-
roško zlato-arganovo
olje. V prijetnem
vzdušju so nekateri iz-
koristili priložnost za
masažo. Zvečer so v
medini imeli tipično
večerjo ob glasbi in tre-
bušnem plesu. Plesalka
je v romantičnem
ozračju razvedrila in
vpletla v ples marsika-
terega izletnika. Ob
uživanju dobre hrane
so preživeli res lep
večer. Naslednje jutro
so se odpeljali v hri-
bovski svet na planino
Ourika. Ustavili so se v majhni
vasici in spoznali tamkajšnji
način življenja. Pri družini, ki
jih je prijazno pogostila s
čajem, medom, maslom, ol-
jem in dobrim kruhom, so
lahko občudovali preprosto, a
lepo življenje. Ob vrnitvi v
mesto so popoldanske ure na-
menili še zadnjim nakupom
spominkov, uživali so ob hra-
ni, glasbi in plesu. Zadnji dan
so se odpeljali na dolgo pot
proti letališču mesta Casablan-
ca, od koder so poleteli v Be-
netke.
Letošnji izlet je bil poln presenečenj.
Proti pričakovanju so se znašli v rodo-
vitni deželi raznobarvnih odtenkov.
Vrnili so se obogateni s kulturo, nava-
dami, okusno hrano in izredno dobrim
čajem. Res je lep ta pisani svet! Izlet je
dobro uspel predvsem zato, ker so bili
vsi izletniki prijazni. Največjo zaslugo pa
je gotovo imel izreden vodič, ki je bil ze-
lo prijazen, ustrežljiv, kulturno razgle-
dan in povrhu še lep. Izredno so mu
hvaležni tudi za lepe misli in besede
življenjske modrosti. Prav gotovo pa
imata največjo zaslugo gospa Patricija,
ki je izlet organizirala, in tudi vsak ude-
leženec, ki je na katerikoli način pripo-
mogel, da je bilo lepo in da so se srečno
vrnili domov.
Jožica Šinigoj
M
Vsakoletni izlet Prosvetnega društva Rupa-Peč
Maroko, dežela tisočerih
barv in okusov (2)
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (40)
Rodbina Codelli (1)
Na goriškem Travniku, točneje na začetku Go-
sposke ulice, stoji sedež goriške nadškofije s ka-
pelo Povišanja sv. Križa, ki hrani čudovit oltar
kamnoseškega mojstra Frančiška Bense. V njej
najdemo tudi grob barona Avguština I. Codellija
plemenitega Fahnenfeld (Gorica, 1685 - Ljublja-
na, 1749), ki je kapelo dal zgraditi leta 1746. Na
nagrobni plošči v latinščini piše, da je mladost
preživel v revščini, a da je bil v zrelih letih povz-
dignjen. Izhajal je iz mogočne rodbine iz Berga-
ma, čeprav priimek izvira od nekega Martina Co-
vela, častnika vojske Karla I. Anžujskega (iz znane
francoske vladarske dinastije). Martin Covel (ali
Codel, po nekaterih virih je bil škotskega rodu)
je leta 1277 posedoval grad v Milanu in velja za
začetnika rodbine Codellijev. Njegov sin Lovrenc
je sodeloval v milanski bitki Viscontijev proti rim-
sko-
nemškemu
in češkemu
kralju Vaclavu, polbratu kasnejšega cesarja Sigi-
smunda (moža naše Barbare Celjske). Okrog leta
1535 se je Andrej Codelli - verjetno častnik arma-
de cesarja Ferdinanda I. - preselil v Podturn pri
Gorici. Iz Bergama - mesta, ki je v 15. stoletju
doživelo napete trenutke z Beneško republiko -
je takrat v naše kraje prihajalo veliko plemiških
družin, kot na primer družine Marenzi, Coronini,
Garzarolli, Valvasor, Zois, ki so do konca ostale
zveste cesarju; nekatere so se s časom vsaj delno
poslovenile. Izmenjave med Zahodom in Vzho-
dom so bile torej dokaj bogate in plodne, tako da
na Goriškem najdemo tudi slovenske plemiške
priimke iz Kranjske, kot na primer Pregl ali Ko-
lenc. Potem ko so trije
sinovi Andreja Codelli-
ja - Ivan, Peter in Lo-
vrenc - junaško padli
kot častniki vojske ce-
sarja Ferdinanda II., je
bila družina dvignjena
v plemiški stan. Andrejev sin Dominik je imel
dva sinova, Petra Antona I. in Avguština, ki veljata
za začetnika ljubljanske in goriške veje. Peter An-
ton I.  (1660-1727) je bil izredno premožen žele-
zar in veletrgovec v Ljubljani - leta 1696 je bil
sprejet v koroške deželne stanove, leta 1700 pa v
kranjske -, medtem ko je bil brat Avguštin zdrav-
nik v Gorici, kjer je živel v precejšnji revščini z
ženo Katarino in sinom Avguštinom mlajšim (ta
je v nadaljevanju imenovan “Avguštin I”. ; glede
oštevilčenja pripadnikov te družine vlada v raz-
nih virih precejšnja zmeda, zato - ko je bilo po-
trebno razlikovati med soimenjaki - smo upora-
bili številke, ki so zapisane na spominski plošči
“In memoriae antecesso-
rum” v monumentalni Co-
dellijevi
družinski
grobnici v
Štepanji
vasi pri
Ljubljani).
Ker Peter
Anton I.
ni imel
potomcev,
je svoja
posestva
zapustil
nečaku
Avguštinu
I., ki je ta-
ko leta
1727 po-
stal eden
najboga-
tejših
plemičev na Slovenskem in se je posvetil dobro-
delstvu.
Avguštin I. in njegov stric Peter Anton I. sta bila
veletrgovca in sta se ukvarjala z industrijo žele-
za. Peter Anton I. je v Celovcu študiral monta-
nistiko, tj. vedo o rudah in rudnikih, in se je na
Koroškem ukvarjal z industrijo jekla, v Ljubljani
pa s trgovino. Imel je veliko posestev. Njun so-
delavec in družabnik je bil Michelangelo Zois,
oče v Trstu rojenega slovenskega razsvetljenca,
podjetnika, naravoslovca in mecena barona
Žige Zoisa, čigar rod je prav tako izviral iz Ber-
benna di Valtellina blizu Bergama (čeprav so
bili Zoisi verjetno švicarskega rodu). Leta 1735
je Avguštin I. svoj delež v trgovski družbi prodal
Zoisu. Tudi Peter Anton I. in Avguštin I. sta bila
mecena in oba imata nadvse pomembno mesto
v slovenski književnosti. Peter Anton I. je de-
narno podprl izid četrte knjige slovenskih pridig
“Sacrum promptuarium” (sveti priročnik) slo-
venskega baročnega pridigarja in pisca Janeza
Svetokriškega, ki je izšla leta 1700 v Ljubljani in
nosi avtorjevo posvetilo baronu Codelliju.
Kapela Povišanja sv. Križa na goriškem
Travniku, točneje na začetku Gosposke
ulice. V njej najdemo grob barona
Avguština I. Codellija plemenitega
Fahnenfeld (Gorica, 1685 - Ljubljana,
1749), ki je kapelo dal zgraditi leta 1746.
Na nagrobni plošči v latinščini piše, da je
mladost preživel v revščini, a je bil v zrelih
letih povzdignjen.
Spominska plošča “In memoriae
antecessorum” v monumentalni
Codellijevi družinski grobnici v
Štepanji vasi pri Ljubljani.
Peter Anton Codelli (1660-1727), plemič,
veletrgovec in zemljiški gospod okoli leta
1700. Ima pomembno mesto v slovenski
književnosti. Po njem sta imenovana glavni
zvon ljubljanske stolnice (v kateri je
pokopan pod oltarjem sv. Trojice) in tako
imenovani Codellijev kanonikat v Ljubljani.
Na drugi strani četrte knjige slovenskih pridig Janeza
Svetokriškega “Sacrum Promptuarium” najdemo
Codellijev grb, saj je Peter Anton I. Codelli denarno
podprl izid knjige. V posvetilu Janez Svetokriški omenja
junaško smrt stricev bogatega mecena, ki so umrli “za
vero in domovino” v tridesetleni vojni. Še posebej omenja
strica Lovrenca Codellija: o njem Janez Svetokriški piše,
da je uplenil bojno zastavo švedskega kralja, ki so jo
potem kot relikvijo hranili v cerkvi na Kostanjevici pri
Gorici, v čast in slavo Codellijevega imena in grba (na
katerem najdemo ravno roko v oklepu, držečo zastavo).
Oltar v kapeli Povišanja sv. Križa, delo
kamnoseškega mojstra in kiparja Frančiška
Bense. Pod oltarjem črna nagrobna plošča
Avguština I. Codellija.
Dimitri Tabaj
Fes
Palača El Bahia
Vrtovi Menare