VESTNIK M g«...nHmHHmmmmunmtnmumiHmimmMimnmmitg Poštni urad 9020 Cetovec § Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt E izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šitingov E ceioietna naročnina 120 šiiingov P. b. b. numnimtmummnmuiamtmmummmtmtumnmnmuuHtč LETNIK XXXVi CELOVEC, PETEK, 6. FEBRUAR 1981 ŠTEV. 6 (2005) Gibanje neuvrščenih se pripravtja rta novo srečanje V trenutku, ko se v svetu vidno zaostrujejo odnosi in se že obstoječim žariščem napetosti in nemi-pridružujejo še novi konflikti, se neuvrščene države pripravljajo ea srečanje v New Delhiju. V indijski prestolnici bo namreč v dneh °d 9. do 12. februarja potekala ministrska konferenca neuvrščenih držav, na kateri bo predvidoma sodelovalo vseh 94 enakopravnih članic gibanja, pričakujejo pa poleg tsga še predstavnike nadaljnjih 12 držav s statusom opazovalca ali s statusom gesta, tako da bo zastopanih več kot sto držav iz vseh de-i°v sveta. Gibanje neuvrščenih si danes ni več mogoče odmisliti — razvilo in uveljavilo se je kot pomemben dejavnik sodobnega sveta, katere-9a moralna in politična moč je prav ^ tem, da s svoje pozicije blokovske nevezanosti lahko dosti bolj neposredno prispeva k obravnavanju in razreševanju številnih problemov današnjega človeštva, še posebno tistih, ki imajo svoj izvor ali vzroke zaostritve ravno v blokovski politiki. To gibanje ima za seboj že dvajset iot lastnega razvoja in delovanja v korist mednarodne skupnosti. Na konferenci v New Delhiju bo zato Cha izmed sej slovesna: na podlagi sklepa zadnjega vrha neuvrščenih v Havani bo posvečena 20-letnici neuvrščenosti oziroma prvi konferenci neuvrščenih, ki je bila leta 1961 v Beogradu. Konferenca v New Delhiju bo prvo veliko srečanje neuvrščenih, ki bo potekalo brez zaslužnega prvaka tega gibanja, jugoslovanskega predsednika Tita, ki so mu na zadnjem vrhu v Havani še izrekli po- Danes pogovor na dežeini v!adi Danes, 6. februarja 1981, je na sedežu deželne vlade v Celovcu že dalj časa napovedani pogovor med predsedniki treh v koroškem deželnem zboru zastopanih strank — to so deželni glavar Leopold Wagner za SPO, namestnik deželnega glavarja Stefan Knafl za OVP in deželni svetnik Mario Ferrari-Brunnenfeld za FPO — ter predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Kakor znano, so koroški Slovenci vedno spet izrazili pripravljenost za pogovore tudi na deželni ravni. O poteku in morebitnih rezultatih današnjega pogovora bomo poročali v prihodnji številki našega tista. Ogorčeni protesti prot! poveličevanju nacizma J Že v zadnji številki smo poročali, da je izzivaini sodni škandal v Celovcu, kjer je porotno sodišče oprostilo sina in hčerko bivšega koroškega gauleiterja Rainerja (ki ju je obtožnica utemeljeno dolžila proti-^skonite dejavnosti v neonacističnem smisiu), v demokratični javnosti še posebej med žrtvami nacizma ter protifašističnimi borci povzročit koliko ogorčenje. Svoj protest je izrazila tudi Zveza koroških partizanov, je poudarila, da je sodba celovških porotnikov ..simptomatična za koroške razmere". V protestni izjavi ZKP je rečeno: čeprav je zgodovina izrekla dokončno sodbo o zločinskem in nečloveškem sistemu nacifašizma; čeprav v Avstriji obstajajo zakoni, ki na-^ortčno opredeljujejo kazniva dejanja v zvezi z obujanjem nacistične Triselnosti; čeprav se sodni in notranji minister vedno spet z besedami ^viemata za budnost in odločno ukrepanje proti neonacizmu — kljub tsrrtu v konkretnih primerih, kjer je delovanje v nacističnem duhu na *^oni, sodišča spet in spet oproščajo obtožence, katerih krivda je nesporna. v celovškem primeru je bila celo tako nesporna, da poklicni sodniki oprostilne sodbe niso mogli priznatti in so jo proglasili za „prav-inioto". Žveza koroških partizanov kot združenje bivših aktivnih borcev proti ^šizrnu z ogorčenjem protestira proti tej sodbi. Odločitev porote pomeni Plitev vseh žrtev nacifašizma in borcev proti njegovi strahovladi. Pravi ^°smeh tistim, ki so šli skozi Hitlerjeve zapore in taborišča, pa je od-odobravanje sodnega škandaia, ki ga je izrazilo občinstvo v sodni korani sami, in bolj ali manj prikrito zagovarjanje in rehabilitirale "scifašizma v delu koroškega tiska, ki ga je razbrati iz komentarjev in ^°'oči) pod krinko rehabilitacije ..nedolžnih" posameznikov. Kajti vsak Poskus rehabilitacije posameznih predstavnikov nacističnega sistema je ^'ati poskus rehabilitacije in glorifikacije nacifašizma samega. sebno priznanje kot soustanovitelju in dolgoletnemu neosporavanemu voditelju. Njegova smrt je zapustila veliko praznino tudi v tem gibanju, ki je zadnje čase dosti bolj kot nekdaj izpostavljeno nevarnosti, da se zaradi različnosti znotraj gibanja in predvsem zaradi poskusov od zunaj zrahlja tista enotnost, ki je neuvrščene države vedno usposabljala, da so iniciativno in tvorno prispevale k razreševanju tudi najbolj zapletenih problemov. Zato v trenutnih pripravah na ministrsko srečanje v New Delhiju prevladuje prepričanje, da bo konferenca potekala v znamenju nove spodbude akcijski enotnosti gibanja in poudarjanju njegovega pomembnega mesta in vloge pri za-dotavljanju miru in stabilnosti v svetu. Prizadevajo si, da bi bil izid delhijske konference takšen, kakršnega v sedanjih okoliščinah pričakuje mednarodna javnost, ki je upravičeno zaskrbljena spričo zaostrovanja odnosov med obema velesilama in preko njiju seveda med obema blokoma. Ni sicer mogoče pričakovati, da bodo na konferenci v New Delhiju odkrili ..čudežno zdravilo" za vse spore in spopade! prav gotovo pa bodo skušali ugotoviti vzroke in prave vire poslabšanja mednarodnih razmer. Predvsem pa bodo izoblikovali in naslovili opozorilo tudi navznoter: da se morajo tudi neuvrščene države same v medsebojnih odnosih ravnati po tistih načelih, katerih spoštovanje zahtevajo cd drugih. Eno izmed temeljnih načel, ki ga vsebuje sama listina Združenih narodov, je miroljubno reševanje sporov in to je edina pot za odpravo težav, ki škodujejo enotnosti, solidarnosti in akcijski sposobnosti gibanja in politike neuvrščenih. Torej si bodo neuvrščeni v New Delhiju, zavedajoč se svoje odgovornosti pred svetom in človeštvom, na moč prizadevali znova potrditi načela neuvrščenostti, ki — kot je dejal vodja jugoslovanske delegacije pri sedanjih pripravljalnih posvetih Miljan Komatina - niso bila še nikoli prej tako celovito vtkana v mednarodno življenje. Zveza Koroških Partizanov vabi na Spominsko svečanost v nedeijo 8. februarja 1981 ob 11. uri na grobu narodnega heroja MATiJE VERDNIKA-TOMAŽA na pokopaiišču v Svečah. Na sporedu bodo: poiaganje vencev, spominski nagovor in kui-turni prispevek. Počastimo spomin naših mrtvih junakov, ki so darovati živijenje za svobodo v borbi proti fašizmu. Giavni odbor Govorice o predčasnih voiitvah Po enotedenskem praznovanju 70-letnice Bruna Kreiskega, ko so se vrstili pred kanclerjem pokloni vseh znanih politikov (in tudi tistih, ki se za take imajo), se je v avstrijsko življenje spet povrnil politični vsakdan, tu in tam pomešan z določenim mačkom. Androsch se je že vživel na svojem novem položaju v CA, ni pa še povsem jasno, kako so njegovo preselitev iz finančnega ministrstva v največjo banko prebavili pri OVP, kjer je od tedaj naprej, ko niso mogli preprečiti omenjene spremembe, opaziti vidno negotovost. Hkrati pa se bliža koncu tudi še druga velika „afera", M je dolgo časa zaposlovala javnost in predvsem oblikovalce javnega mnenja: parlamentarni odbor za preiskavo okoliščin v zvezi z gradnjo dunajske bolnišnice bo menda v kratkem zaključil svoje delo. Predsednik tega odbora Steger se je pred kratkim hvalil, da je njegov odbor toliko odkril kot pred njim še noben drug odbor — da so bili primeri podkupovanja in korupcije kar „na dnevnem redu"; da so tisti, ki so zakrivili taka zločinska dejanja, že v zaporu in čakajo na proces. Pač pa se politične odgovornosti za vse to po besedah Stegerja ne da odložiti na eno samo osebo, marveč nosi celotna vlada kolektivno odgovornost in bi bil zato čas, da bi kmalu razpisali nove volitve in tako zvedeli, ali še uživa zaupanje ljudstva. Kaj si Steger kot predsednik svobodnjaške stranke od tega obeta, je jasno. Kot predsednik parlamentarnega preiskovalnega odbora je vedno Manjšinsko zaščifo je država doižna uresniči?; Prav zanimiva načela, ki bi morala bifi priznana in uveljavljena pravzaprav povsod in za vsako manjšino, so poudarjali na zasedanju o ,nezaščitenih etničnih in jezikovnih skupnosti v demokratični državi", ki je bilo pred nedavnim v Vidmu v Italiji. Izhajali so namreč iz temeljnega spoznanja, da je treba vse manjšine zaščititi ne glede na njihovo število in da je država po ustavi dolžna manjšinsko zaščito uresničiti tudi tedaj, če tega manjšine posebej ne bi zahtevale. Posvetovanje, ki je bilo vsedržavnega značaja, je organizirala italijanska .demokratična liga" v sodelovanju s tamkajšnjimi slovenskimi ustanovami Sodelovalo je tudi več predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti, ki so enotno poudarili zahtevo po zaščitnem zakonu, ki ne bi delil manjšine v več kategorij. Pred očmi so imeli sedanje razmere, ko so Slovenci v Italiji dejansko razdeljeni na več skupin, kar se tiče njihovihpravic. Ugotovitve videmskega posvetovanja bi lahko prenesli tudi na naše koroške oziroma avstrijske razmere, kjer bi bilo prav tako treba še veliko napraviti, da bi bila manjšinska politika res v korist manjšinam. spet imet priložnost, da se pojavi v javnosti, kjer si je četo pridobil vzdevek nekakšnega zastopnika „čisto-sti", nekorutnpiranega podtika, ki da nadzoruje visoko dunajsko gospodo. To bi seveda moralo vplivati na volivca, in sicer čim prej, da ne bi v teku dveh let (prihodnje redne volitve bi bile leta 1983) ta njegov „ugled" spet zbledel. Ob vsem tem pa njegovo zadržanje v zadevi Androsch-CA, ko je bil odločilen prav glas FPD-jevskega zastopnika, tudi še nakazuje mnenje, da je FPO trenutno spet tam, kjer je bila pod predsednikom Petrom — na „kurzu" male koalicije s socialisti. Vendar se razen svobodnjakov nobena stranka prav ne navdušuje za misel o predčasnih volitvah. Kancler Kreisky je Stegerjevo zahtevo nedvoumno zavrnil, češ da sicer Stegerja in FPO prav dobro razume, da pa ni nobenega vzroka, ki bi upravičeval predčasni razpis novih volitev. Pri tem je treba videti da SPO trenutno niti še ni rešila vprašanja glavnega kandidata za primer, da Kreisky res ne bi več hotel kandidirati. Androsch vsaj za daljši čas ne pride v poštev, tako da ostanejo le trije „znani" morebitni nasledniki: novi vicekancler Fred Sinowatz (ki pa je zase že sam izključil vsako tako možnost), dunajski župan Leopold Gratz (ki je prav tako že večkrat zagotovil, da nima nobenih aspiracij) ter predsednik kluba socialističnih poslancev Heinz Fischer (katerega „slabost" pa je, da je — vsaj doslej — zasidran le v stranki in ne dovolj tudi v javnosti). Tako se v stranki vedno bolj uveljavlja tista struja, katere govornik je predsednik sindikatov Benya, ki vedno znova apelira na Kreiskega, naj bi ostal stranki na voljo tudi še v prihodnji legislativni dobi. Prav tako malo vzroka, navduševati se za predčasne volitve, pa ima tudi DVP, ki je s svojim ,,'odkriva-njem škandalov" tako dolgo kopala jamo drugim, da je slednjič tudi sama kar pošteno padla vanjo. Množeče se kritike na račun predsednika Mocka in zlasti na račun generalnega sekretarja Lannerja so vsekakor znamenje, ki ga ni mogoče spregledati. Torej trenutno vse kaže, da ne bo prišlo do predčasnih volitev. Sicer pa je dovolj važnejših vprašanj, posebno na gospodarskem področju, ki jim bo treba posvetiti vso pozornost. (^ra-ter.) Gradnja in vzdrževanje cest v SR Sloveniji v obdobju 1981 — 1985 V Sloveniji so po daljši razpravi podpisali samoupravni sporazum o cestnih delih v srednjeročnem obdobju, ki obsega leta 1981 do 1985. Za to obdobje so prvotno izračunali potrebe za gradnjo in vzdrževanje cest v znesku 35 milijard dinarjev. Pozneje je bila vsota znižana na 31 milijard, končno pa je bil dosežen sporazum, ki v te namene predvideva 22,4 milijarde dinarjev. 1980. Med temi je najdaljši odsek Naklo-Ljubljana (29 km), ki ga bodo gradili s pomočjo Mednarodne banke. Na drugem mestu po dolžini pa je tako imenovana ..uranska cesta" iz Škofje Loke v Poljansko dolino, kjer nameravajo v bližini Gorenje vasi odpreti rudnik uranove rude. Drugo skupino predstavljajo cestni odseki, ki jih bodo v obdobju 1981-1985 pričeli in dokon- čali; med temi zavzema posebno mesto karavanški predor, kjer imajo za cestni odsek v dolžini 6,6 km predvidenih 1.900 milijonov din. Zgornje podatke smo povzeli iz tozadevnega poročila v ljubljanskem „De!u", iz katerega ponatis-kujemo tudi risbo, ki prikazuje cestno omrežje Slovenije oziroma predvidene novogradnje in rekonstrukcije za obdobje 1981—1985. CESTE V SR SLOVENtJi - NCVOGRAONJE )N REKONSTRUKCIJE 00 L.1985 RCOKOREN -KORCU REGIONALNO CESTE: ---------- NOVOGRAONJA REKONSTRUKCIJA 08V02NE CESTE POMEMBNEJŠE CEStE V SLOVENIJI AV!0CES!A '/2 AVTOCESTA MAGISTRALNE RE6I0NALNE To seveda pomeni, da v teh petih letih ne bodo mogli izvesti vseh načrtov, marveč bo zgrajenih manj novih cestnih odsekov, nekatere predvidene avtomobilske ceste pa bodo morali zožiti na tako imenovane polovične avtoceste. Doseženi sporazum o cestnih delih predvideva, da bodo imeli ob koncu omenjenega srednjeročnega obdobja v Sloveniji 90 kilometrov avtocest, 110 kilometrov hitrih cest, 1065 kilometrov magistralnih in 3731 kilometrov regionalnih cest. Po teh podatkih sodeč v Sloveniji ne bodo pridobili dosti novih kilometrov cest, marveč bodo glavno težo dajali dobremu vzdrževanju že obstoječih cest. Od predvidenih 22,4 milijarde dinarjev bodo namreč za reprodukcijo namenili dobro polovico, to je 11,6 milijarde: za redno vzdrževanje cest in objektov bo šlo 3,97 milijarde, za modernizacijo cest in objektov 2,22 milijarde, za upravljanje cest 767 milijonov in za odplačilo posojil in kreditov 4,24 milijarde dinarjev. V novem obdobju bodo pri gradnji oziroma vzdrževanju cest skušali čim manj segati po posojilih, marveč bodo potrebna sredstva v čim večji meri zajamčili iz lastnih virov. Tako naj bi prispevek za ceste od prodanih motornih goriv dal 9,2 milijarde dinarjev, združena sredstva podjetij (od dela čistega dohodka za razširjeno reprodukcijo) bodo predvidoma obsegala 5 milijard dinarjev, pristojbine na domača motorna vozila bodo prinesle 2.8 milijarde in pristojbine na tuja vozila 200 milijonov dinarjev, medtem ko naj bi si z obračunano cestnino za prevoze po avtocestah zagotovili še 1,2 milijarde dinarjev. Med ostalimi viri pa so posojila, in sicer od domačih bank v skupni višini 1,2 milijarde in od tujih bank 2.9 milijarde dinarjev. Z omenjenimi sredstvi bodo v obdobju 1981—1985 dogradili nekaj cestnih odsekov, ki so jih začeli graditi že v zadnjem obdobju 1976- tDEJE ZA KOROŠKO: „Kamtner, sprich dcutsch"? ,,/Jccn )Rr NHrntcn" j? Intcnnjc nova g^cl/g, bi jo je icc/en ^rožl/a sccMJIsbčfM J H b: H%j bi požlul/a po/ltlzacljo borošbcg^ preblM/- zlbcljd, bi jo je prlprcpl/ In jo bo Iz^ct/c/ Dr. Renncr-Zn^tlt^t v Ce-/ovcK, naj bi ponMg^/a zbr<2t; po^Mffe In prej/oge prfblvcLtf;: z% vM področja tfrKŽ^enega ž;v/je?ija, zcb/jKCfna pa rzaj bo -o prlbo<7n)cn: waja, za časa A;oMgresa socM/lstlčne stranke. Najprej bo t/obl/o pfswa s pozlvon: na „pozlt:vno soobbbofgnjc ž:f-/jenja na Korošbcm" 4327 Jraštev, nato pa še vsa gospodinjstva. Vse predloge j?odo pregfeda/1; „bdr se naw bo zde/o aresnlčJjlvo, bon:o Izved/I" (tVagnerj, vse drago pa, „b%r bi nafete/o na Ideološke ovire, ali ne In odgovarjalo našltn konceptom", pa boJo o^javdl v knjižni ob/lbl, ta^o da se /