2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. julija 2011  Leto XXI, št. 27 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 7. julija 2011 Porabje, 7. julija 2011 STARA NAUVA ZVEZA STR. 2 PO PAUTI SVETOGA MARTINA KAULI RÉPCELAKA STR. 5 Ljubljana: XI. vseslovensko srečanje SLOVENIJA JE RAJ POD TRIGLAVOM, LE ANGELI SO ŠE MALO POREDNI Minuli teden se je v Ljubljani zgostilo toliko dogodkov, povezanih s Slovenci zunaj njenih meja, da je kronist v resni zadregi, kateremu dati večjo pozornost. Najprej je bila skupna seja Sveta za Slovence v zamejstvu in Sveta za Slovence po svetu kot posvetovalnih teles pri Vladi Republike Slovenije, kjer se je z udeleženci pogovarjal tudi premier Borut Pahor. V četrtek so se na XI. vseslovenskem srečanju zbrali udeleženci z vseh kontinentov, v petek je bila celodnevna kulturna prireditev Dobrošli doma. Skupna nit povezovalka dogodkov je bila počastitev dvajsetletnice samostojne Slovenije. Za osrednji dogodek velja XI. vseslovensko srečanje v Državnem zboru. Potekalo je pod naslovom Dvajset let samostojne Slovenije in Slovenci zunaj njenih meja: pogled nazaj in pogled v prihodnost. Prvi je zbrane pozdravil podpredsednik Državnega zbora Franc Cukjati in izrekel željo, naj bo srečanje dokaz, »da je Slovenija tudi vaša domovina.« Ponovil je že večletno pobudo, da bi Slovenci izven meja Slovenije dobili dva poslanska sedeža v državnem zboru. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu akademik dr. Boštjan Žekš je izpostavil, da »ponos Slovenije v tujini raste, čeprav se delimo, pomembneje bi bilo, da bi gledali, kaj kdo dela.« Minister je slikovito pripomnil, da je »Slovenija res raj pod Triglavom, le angeli so še nekoliko poredni.« Predsednik državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu – ki je srečanje organizirala – Miro Petek se je zahvalil Slovencem izven Slovenije za pomemben delež v prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije. Uvodne razprave so pripravili Marija Ahačič - Polak: Slovenski izseljenci – daleč od doma, a vedno blizu! Marijana Sukič: Porabski Slovenci in samostojna Slovenija: od preteklosti prek sedanjosti do prihodnosti, in dr. Janez Dular: Med vizijo in uresničenjem skrbi za Slovence zunaj Republike Slovenije. Marijana Sukič se je kot povabljena govornica ozrla v čas rojevanja samostojne Slovenije, ko je delegacija Zveze Slovencev preživela 26. junij v Murski Soboti, predsednik pa se je udeležil skupaj s predsednikoma Železne in Zalske županije osrednje proslave v Ljubljani. Porabski Slovenci so s številnimi dejavnostmi pomagali Sloveniji med osamosvojitveno vojno. Organizirali so krvodajalske akcije in naslavljali pisma in pozive najvišjim predstavnikom države, naj Madžarska čimprej mednarodno prizna Slovenijo. Prva sampostojna organizacija, Zveza Slovencev, je bila ustanovljena hkrati z nastankom samostojne Slovenije. Leta 1992 sta Madžarska in Slovenija podpisali Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom, tega leta je bil odprt prvi neposredni meddržavni mejni prehod med Porabjem in Slovenijo, in tega leta je začel izhajati prvi samostojni slovenski časopis Porabje. Sledili so važni dogodki: odprtje generalnega konzulata in slovenskega Kulturnega in informativnega centra, prizadevanja za kakovostnejše izobraževanje in v novejšem času tudi pomembni razvojni načrti, kjer se že vidijo prvi rezultati po zaslugi Razvoje agencije Slovenska krajina. »Brez slovenskih delovnih mest in brez zavedne slovenske mladine si je težko predstavljati slovensko prihodnost ob reki Rabi.« Pri domala vsem dogajanju v Porabju sodeluje tudi Slovenija, ki »se mora v dvostranskih odnosih z Madžarsko odločneje zavzeti za naše pravice, madžarsko stran opozarjati na zavlačevanje pri uresničevanju določenih nalog, sploh pa zdaj, v obdobju, ko se na Madžarskem sprejema tudi šolski, volilni in manjšinski zakon.« Več kot sto udeležencev XI. vseslovenskega srečanja je prvič slišalo podrobnosti, kako živijo Slovenci na Madžarskem, s katerimi problemi se srečujejo, katere cilje so si postavili, da se ohranijo kot majhna, toda trdoživa in aktivna manjšina v tem delu Evrope. ERNEST RUŽIČ Porabska delegacija na XI. vseslovenskem srečanju: Jože Hirnök, Miro Petek, predsednik državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Marijana Sukič, dr.Katarina Munda Hirnök in Martin Ropoš. Stara nauva zveza Snema se film o deportirancaj Letos januara je Slovenska zveza dobila kontrolo tožilstva (ügyészségi vizsgálat) iz Körmenda. Tožilec je kontroliro delo Zveze Slovencev na Madžarskem v letaj 2009 pa 2010. Kak najvekšo hibo je dojspiso, ka Zveza nejma registriranoga članstva (nyilvántartott tagság), zatok je tak velo, ka naj se s tistimi lidami, steri so leta 1990 ustvaurili Zvezo na podlagi zakona o drüštvaj, vküppozové djilejš, občni zbor (közgyűlés). Té občni zbor naj sprejme statut (alapszabály) Zveze, steroga trbej do tistogamau prejkpogledniti pa prejknapraviti zatok, ka je dotejgamau dosta taši pravic melo predsedstvo Zveze, stere leko po zakoni ma samo občni zbor. Zveza Slovencev je do tejgamau mejla vsakšo štrto leto delegatski občni zbor (küldöttgyűlés), na šteroga so svoje delegate (küldött) pošilala drüštva, kulturne skupine, športna društva, stere ali delajo pod Zvezov ali s pomočjauv Zveze. Delegatski občni zbor je sprejeu poročilo o 4-letnom deli Zveze, vöodebrau predsednika pa člene predsedstva, ranč tak kontrolne komisije. Ovak je pa vsakoletne finančne plane pa finančna poročila Zveze sprejelo predsedstvo. Tau je velalo za plane dela zveze tö. Po nauvom statuti se mora občni zbor Zveze vküppozvati vsakšo leto pa sprejeti finančni plan pa poročilo in plan za delo Zveze kak drüštva. Tau je pravica občnoga zbora, na šteroga mora dobiti pozvanje vsakši, steri notstaupi v Zvezo kak drüštvo. Ranč zatok de pa melo predsedstvo druge pravice, pooblastila, zatok je tožilec predlago, naj ma Zveza menje lidi v predsedstvi. V nau-vom statuti piše, ka de v predsedstvi zvün predsednika mejla vsakša ves po enega člena, zvün nji po enega-enega Budimpešta, Somboteu, Mosonmagyaróvár pa Varaš. Sodelavci Zveze so statut prejknapisali s pomočtjauv predsednice nadzorne komisije, kak njim je bilau naprej napisano, pa so ga dali prejkpogledniti s fiškališom pa s tožilcom tö. Tau, ka se za člene Zveze trbej registrirati, so na znanje dali slovenskim drüštvom v Porabji, Mosonmagyaróvári, Budimpeš-ti, Somboteli, pa kulturnim skupinam, ovak so pa na vekše nej razglasili. Tau pa zatok, ka so delegati občnoga zbora prejk dvajsti lejt tü furt samo iz med tej členov bili delegirani. Zveza svojo delo ranč s pomočtjauv tej lidaj leko opravla, pa tau naaupek tü vela. Nauve člene leko v Zvezo gorvzeme vsakolejtni občni zbor. Do prvoga občnoga zbora se je za člene Zveze glasilo vküper z ustanovnimi členi vred skur 100 lidi. Prvi občni zbor, na steroga so dobili pozvanje ustanovni členi (alapítótagok) Zveze, je svoj djilejš emo 10. juniuša, na steroga je prišlo od ešče živi 31 členov 23. Občni zbor je sprejeu predelani statut Zveze, je vöpravo, ka so tisti sklepi (határozat) predsedstva, stere je melo v letaj 2009 pa 2010 nevelani. Ranč tak so nevelani sklepi lanskoga delegatskoga občnoga zbora pa lanske volitve tö. (Sámo predsedstvo se je razpistilo že na slejdnjom djilejši pred občnom zbori.) Tadale je občni zbor gorvzeu nauve člene, potejn je dolaučo datum pa dnevni red rednoga občnoga zbora. Redni občni zbor je biu vküppozvani 24. juniuša, na njega je prišlo od 98 členov 55, tak je biu sklepčen. Vodila ga je sekretarka zveze Klara Fodor, stera je na kratki tapovedala, zakoj ga je trbelo vküppozvati pa tau tö, ka je opravo prvi občni zbor 10. juniuša. Tau je tö tapravla, ka občni zbor mora delati po že vöposlanom dnevnom redi pa ka vsakši člen ma pravico gunčati samo v svojom imeni, zatok, ka je tau nej delegatski občni zbor. Član Zveze iz Budimpešte Jože Karba je najprva proso za rejč, pa tapravo, ka je on prejkpogledno zakon o drüštvaj in tak misli, ka je te občni zbor nezakoniti (törvénytelen), ka bi Zveza mogla najprva po vsej medijaj razglasiti, ka vküpberé člene, nekdanešnje delegate pa obvestiti, ka so več nej delegati. Vsi nauvi členi, steri bi se glasili, bi mogli biti najprva gorvzeti za člene in bi se mogo z njimi držati nauvi občni zbor. Njemi je odgovor dala Elizabeta Soós, predsednica nadzorne komisije, stera je tapravla, ka je Zveza nej delala nezakonito, samo zavolo toga, ka nej mela registrirano članstvo, je napravila nepravilnosti, hibe. Ovak je pa delala legalno. Če bi nej stejla, bi nej trbelo vküpzvati drugi občni zbor, cejle naloge, stere ji je naprejnapisalo tožilstvo, bi leko opravo prvi občni zbor, na sterom so bili ustanovni členi. Odgovora gospod Karba nej sprejeu, če rejsan ga je občni zbor sprejeu. Ranč tak je nej izglasovau, ka občni zbor sprejme finančne plane pa poročila za leti 2009 pa 2010, zatok ka po njegvom ne dojde, če se vküppostavi finančno poročilo (pénzügyi beszámoló), mora se napraviti bilansa (mérleg), ka prej tak piše v zakoni. Tak sekretarka Zveze kak predsednica kontrolne komisije sta ma obečale, ka se tau eške gnauk pogledne, vöopita, od kec do dola spisano tü prosili valas. O tejm té občni zbor mujs mora dobiti informacijo na naslejdnjom občnom zbori (leko pa že prvin tü prejk novin). V drugom tali občnoga zbora je prišlo do volitev. Predsednik ZSM je grato Jože Hirnök, členi predsedstva pa: Alojz Hanžek (Gornji Senik), Erika Glanz (Dolnji Senik), Valerija Rogan (Sakalovci), Gábor Bartakovič (Slovenska ves) Klara Fodor (Monošter) Laci Domjan (Števanovci) Feri Ropoš (Verica-Ritkarovci) pa Karči Holec (Andovci). Predsednica nadzorne komisije je gratala: Elizabeta Soós), članici pa Ildiko Windisch pa Andreja Labric. Od zadnjoga občnoga zbora je prišla na zvezo ena prošnja za nauvoga člena, tak je občni zbor gorvzejo Valerijo Časar Kovač. Kak sam na začetki že pisala, nauve člene gorvzeti ma pravico samo občni zbor, steri – po načrtaj – za eno leto bau. Do tistoga mau se ma pravico glasiti za člena Zveze stokoli, steri sprejme njene cilje pa ščé delati za Slovence na Vogrskom. Informacije o tom, kak, te dobili v pravom cajti pred naslejdnjom velkom djilejši. Tau tü moramo dati na znanje, ka če stoj tak brodi, ka bi nej rad bijo tadale člen, ma pravico vöstaupiti tü, ranč tak, kak pri vsej drügi drüštvaj. Marijana Sukič Dugo lejt se je o tom, ka so na začetki petdeseti lejt dosta držin odpelali na Hortobágy, sploj nej smelo gunčati. V zadnji lejtaj je tau gratala tema, s sterov se spravla dosti raziskovalcov na Vogrskom. Nekdenešnji deportiranci majo svoja drüštva, postavlajo se spomeniki. Iz Porabja so tö kauli 80 držin odpelali tistoga časa. Nje, steri eške živejo, raziskuje Katalin Munda Hirnök (Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana) v projekti, steri nosi naslov »Porabski Slovenci v madžarskem Gulagu«. Pejneze za projekt je dobila od Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Ob študiju se bo napravo en film tö, steroga pripravla Naško Križnar (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU). Na našom kejpi Katalin Munda Hirnök pa Naško Križnar na tereni med delom. Seminar slovenskega jezika in kulture Kot že dolga leta, se je tudi to leto organiziral seminar za učitelje, ki poučujejo na porabskih šolah. Razen njih so se seminarja udeležili tudi kulturni in drugi delavci, ki pri svojem vsakodnevnem delu uporabljajo slovenščino. Kot običajno, je tudi letos potekal seminar na koncu šolskega leta, to pomeni od 20. do 24. junija. Kraj seminarja so bile Terme Olimia v Podčetrku. Organizator seminarja je bil Zavod RS za šolstvo. Udeleženci, bilo nas je vse skupaj osem, smo okrog enajstih prispeli na kraj, kjer je potekalo izpopolnjevanje. Ko smo prispeli, nas je že čakala gospa mag. Valerija Perger, ki se je veliko trudila zato, da bi mi spet lahko učinkovito preživeli en teden v matični domovini. Ko nas je pozdravila, je povedala, da je naša predavateljica dr. Zinka Zorko ponoči morala v bolnico in verjetno ne bo mogla priti v sredo, ko bi imela za nas predavanje. To nas je prizadelo in ji tudi preko časopisa želimo, da bi čim prej ozdravela. Razen gospe Valerije nas je prišla pozdravit gospa mag. Sonja Zajc, predstojnica Zavoda RS za šolstvo, OE Celje, ki je bila gostiteljica seminarja. Ob pol treh se je začelo prvo predavanje gospe Mihaele Knez iz Centra za slovenščino kot drugi oziroma tuji jezik. Na tej delavnici smo se spoznali z didaktičnim kompletom Slika jezika, ki so ga nedavno izdali na zgoraj omenjenem centru. Veliko smo vadili s karticami in tako dobili ideje, kako jih lahko uporabljamo pri učencih in dijakih. Zvečer smo spoznavali kraj, kjer smo bivali. Naslednji dan po zajtrku smo se odpravili na Osnovno šolo Podčetrtek. Do šole smo šli peš, saj je gospod ravnatelj, mag. Darko Pepevnik, prišel do hotela in se skupaj z nami podal na pot. Med potjo smo že zvedeli nekaj podatkov o šoli in bližnji okolici. Ni pa nam bilo treba veliko čakati, da bi videli šolo in njene učence. Ko smo prišli tja, smo se spoznali z učiteljicama, pri katerih smo hospitirali. Predstavila se je nam tudi pomočnica ravnatelja v vrtcu, ki je našo vzgojiteljico in še nekatere udeležence posebej pozdravila in jih pospremila do raznih kotičkov, kjer so bili malčki. Preden bi pa začeli s hospitacijo, nas je pozdravil tudi župan občine, Peter Misja, in nas tudi obdaril s simboličnimi darili. Po hospitaciji pa je bil kratek program, ki so ga pripravili učenci višjih razredov. Igrali so na različne inštrumente, zaigrali kratke skeče. Moram dodati, da smo pri zadnjem skeču zelo uživali. Po kratkem odmoru smo imeli analizo učnih ur, ki jo je vodila gospa mag. Sonja Zajc. Na koncu smo si še ogledali šolo in vrtec, potem pa se odpravili na kosilo. Popoldne smo spet imeli predavanje, ki ga je izvajala gospa Sonja. Naslov predavanja in pedagoške delavnice je bil Učenec in učitelj pri pouku slovenščine. V sredo smo imeli dve predavanji. Prvo se je začelo zjutraj ob pol devetih. Predavateljica je bila Damjana Kern s Centra za slovenščino kot drugi oziroma tuji jezik. Ona je imela za nas lektorske vaje. Naredili smo veliko pravopisnih in pravorečnih vaj, ki nam bodo vsem koristile. Nato je sledilo okusno kosilo. Malce smo počivali in potem šli na drugo predavanje, ki bi ga imela za nas gospa dr. Zorko, ampak, kot sem že napisala, ni mogla priti. Namesto nje je prišla prav tako profesorica na mariborski Filozofski fakulteti, dr. Alenka Valh Lopert, ki se je posebej pripravila s predavanjem Jezikovna kultura - smiselna in pravopisna urejenost besedil. Zvečer smo imeli slavnostno večerjo v gostišču Lipa. Na to večerjo so prišli tudi posebni gostje, med njimi gospa Alenka Kovšca, državna sekretarka Ministrstva RS za šolstvo in šport, dr. Boris Jesih, državni sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospod Roman Gruden, vodja Službe za mednarodno sodelovanje na Ministrstvu RS za šolstvo, in gospod Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem. Poleg tega so bili še tam župan občine Podčetrtek, ravnatelj šole, učiteljice šole in še drugi. Na začetku so nas s svojim prog-ramom pozdravili učenci OŠ Lesično. Bili so zelo dobri, tako so si zaslužili velik aplavz. Po pozdravnih in slavnostnih govorih smo se prijetno družili in pogovarjali do poznega ve-čera. V četrtek zjutraj smo imeli zadnje predavanje, ki ga je imela gospa Ada Holcar, ki dela na Zavodu RS za šolstvo kot svetovalka za glasbeni pouk. Zato je njeno predavanje nosilo naslov Glasbeno ustvarjanje. Nismo se pa ukvarjali samo z glasbo. Najprej smo se spoznali z nekaterimi metodami, ki veliko pomagajo pri tem, da se lahko koncentriramo. Vadili smo tudi nekatere vaje, ki pomagajo pri tem, da učencem ne pada koncentracija. Temu je sledilo navodilo, kako naj naredimo učni sklop. Na koncu pa smo se razdelil v dve skupini in s pomočjo inštrumentov predstavili eno kratko zgodbo o zvezdici, ki smo jo prej napisali sami. S tem se je strokovni del seminarja zaključil, saj smo po kosilu imeli prosti čas. Tega je večina izkoristila za kopanje, saj med tednom ni bilo za to veliko časa. Zvečer smo se odpravili na potep. Med potjo smo opazili folklorno skupino, ki je prišla iz Bele krajine in ravno takrat imela nastop blizu našega hotela. Ta nastop smo si ogledali. Potem pa je bila živa glasba, zato smo nekatere šle plesat. Tako je minil naš zadnji večer. V petek zjutraj smo se po zajtrku spakirali. Ob pol desetih smo imeli ekskurzijo s turističnim vlakom. Vlak nas je najprej odpeljal do samostana v Olimju. Tukaj živijo olimski patri, ki so imeli in imajo pridne roke, saj se ukvarjajo z zeliščarstvom. Olimski samostan je bolj kot po svoji redovni funkciji poznan po stari lekarni. Na vrtovih minoriti še vedno gojijo zdravilna zelišča in iz njih po starih receptih pripravljajo zeliščne pripravke. Tudi čokolado bi marsikdo označil za zdravilo, posebej domače olimske sladkosti iz naravnega kakavovca, ki se na ogled in pokušino ponujajo le malo stran od samostana. Potem smo se odpravili na Jelenov greben. Tukaj smo najprej hranili in pogledali jelenčke. Gospodar nas je povabil na degustacijo jelenove salame in pršuta. Temu je sledilo kosilo na omenjenem mestu. Po kosilu smo se še odpravili v pivovarno Haler. Tukaj so nas najprej seznanili s tem, da pivo delajo po nemškem-starograjskem receptu. Degustacije tudi tukaj nismo izpustili. S to točko se je naša ekskurzija končala, mi smo pa že imeli polne vrečke dobrot, ki smo si jih kupili med našim izletom. To so bile čokolada, sveče, salama, pivo, itd. Ko smo se vrnili v hotel, smo imeli še evalvacijo. Potem smo se pa počasi odpravili proti domu. Vsi smo prispeli srečno in z mnogimi koristnimi informacijami domov. V imenu udeležencev bi se najprej rada zahvalila gospe mag. Valeriji Perger za organiziranje. Zahvala gre tudi ministrstvu, saj če oni ne bi finančno pomagali, našega seminarja ne bi bilo. Hvala lepa tudi gospe mag. Sonji Zajc, saj je bila ves teden zelo prijazna in aktivna. Obenem pa bi se rada zahvalila vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri seminarju. Upamo, da bomo imeli še možnost, saj je pridob-ljeno znanje zelo koristno. Martina Zakoč Naša skupina z osebjem turističnega vlaka En del udeležencev z višjo svetovalko Valerijo Perger OD SLOVENIJE… Veliko praznovanje v Sloveniji V petek, 24. juniuša, se je začnilo veliko praznovanje v Sloveniji. Slovenija je 20 lejt samostojni orsag. Pred dvajstimi lejti se je vkraj ftrgnila od Jugoslavije in je gratala samostojna država. To so začnili svetiti v petek in več kak eden teden je držo te svetek. Bila sem tak srečna, ka sem dobila pozvanje na začetno prireditev. Tak sem že v četrtek se pelala v Ljubljano, v glavno mesto Slovenije, ki je domovina našoga matičnoga naroda. Zvečer, gda sem v Ljubljano prišla, je šče bila vročina. Ponoči je bijo velki vihér, grmelo je, se bliskalo pa velki dež je bijo. V petek zozrankoma je ladno postalo, pa je šče deževalo. Skor cejli den, stano je dež proti večeri. A tüdi tau slabo vreme je nej moglo pokvariti te lejpi den. Veselo je bilo na cesti, vsepovsedik. Vidlo se je, da se Ljubljana pripravla na velki svetek. Igranje pa spejvanje se je čülo od vsepovsedik, zastave na zidinaj, mladi v skupinaj so hodili po varaši, nosili slovenske zastave, in kričali, kričali »Živela Slovenija!« Dopoldneva sem malo naokoli poglednila, saj več lejt nejsem bila v Sloveniji ali smo se samo z našim društvom mimo pelali. Dja sem zdaj tak bila v Sloveniji na tom velkom svetki, ka sem zastopala Zvezo Slovencev na Madžarskem in Slovensko društvo v Budimpešti. Srečala sem se s starimi znanci, smo si sedli in se pogovarjali. Dobro se je bilau pogovarjati od tistij dogodkov, steri so bili pred štiri, tridesetimi, dvajstimi leti. Ugotovili smo, kak brž je taišo čas, kak se je vse spremenilo, a ne zna se, če na baugše ali lagovejše. No, za nas, za zamejske Slovence seveda na baugše. Gde bi že mi bili zdaj, davnik bi se že zgubili, če bi nas nej pomagala Slovenija. Tak ka je za nas ta sprememba pred dvajstimi lejti bila splo dob-ra. V šestoj vöri večer se je začnila sv. meša za Slovenijo v cerkvi stolnici, tau je püš-pekova cerkev. Mešo so darüvali najvišji cerkveni dostojanstveniki Slovenije kot nadškof Anton Stres in drugi. Bila je množica v cerkvi, dosta velkoga lüstva sem vidla tam. Splo lejpa meša je bila, rejdko se zgodi s človekom, da na takšno leko dé. Večer v frtau deseto se je začnila proslava. Zatau tak kesno, ka pred dvajstimi lejti se je tö v tem časi začno boj za samostojnost. Na té svetek so iz sosedni orsagov prišli predsedniki, tak je z Vogrskoga bijo tam predsednik Pál Schmit, prišli so pa Slovenci in predstavniki slovenskih drüštev iz cejloga sveta. To se je vse godilo na Kongresnom trgi. Muzika je igrala in najprven so mašerali slovenska garda, slovenska policija, častniki, čudovito je bilau. Potejm so prišli gostje in zasedli mesto. Predsednik države Danilo Türk je emo gunč. V tom gunči je bilau notri pokazano, kaj je samostojna Slovenija dosegla v dvajsetij lejtaj. Govori predsednika je sledijo kulturni program, steri je bijo zelo moderni. V tem je bilo petje, muzika, balet in drugi ples. Notri so se pa kazali najbaukši športniki Slovenije. Vse je bilau nika posebnega, čüdovitoga. Ploskali smo, mahali z zastavami, stere smo z vstopom dobili v roke in še eno knjigo o dvajsetletni Sloveniji. Po programi smo vsi bili vabljeni v Križanke na sprejem. Tü so bile predstavljene skurok vse slovenske dobrote, stere pečejo ali küjajo v Sloveniji. Taki sprejem je najbaukši zatok, ka se tü človek leko sreča z znanci in se pogovarja ali pa naveže nauve stike. Tau je gotovo trajalo ponoči do ene vöre. Paut je bila duga iz Budimpešte, težko sem se odločila, ali nej mi žau, ka sem šla na tau lejpo, velko prireditev. Človek v živlenji rejdko ma takšno priliko, da se leko udeleži takšoga velkoga zgodovinskoga svetka. Hvaležna sem vsejm tistim, ki so me pozvali in predlagali za tau. Irena Pavlič predsednica Slovenskega drüštva v Budimpešti V vladi ostajata SD in LDS Potem ko se je stranka Zares z odstopom treh ministric in pisno odpovedjo koalicijskega sporazuma dokončno poslovila od koalicije, sta premier Borut Pahor in predsednica LDS Katarina Kresal napovedala nadzorovan prehod v predčasne volitve. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ministrica za gospodarstvo Darja Radić in ministrica za kulturo Majda Širca so nam-reč v skladu z napovedmi pred dnevi premieru Pahorju podale odstopne izjave. Državni zbor naj bi se z odstopom ministric seznanil na redni julijski seji, stranki SD in LDS pa sta sprejeli dogovor o tem, kdo naj bi v prihodnje prevzel vodenje treh omenjenih ministrstev. Gospodarsko ministrstvo bo tako vodil Mitja Gaspari, sicer minister za razvoj, ministrstvo za kulturo bo prevzel Boštjan Žekš (minister brez listnice, odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu), ministrstvo za javno upravo pa bo vodil premier Borut Pahor ob pomoči generalne sekretarke vlade Helene Kamnar. Türk v New Yorku Predsednik države Danilo Türk se je v okviru delovnega obiska v New Yorku srečal s predsednikom Generalne skupščine Združenih narodov Josephom Deissom in se udeležil sprejema ob 20. obletnici slovenske samostojnosti v palači ZN, sestal pa se je tudi z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom. Predsednik republike se je na Deissovo povabilo v New Yorku udeležil tematske razprave Združenih narodov o globalnem upravljanju, kjer je med drugim identificiral potrebne reforme sistema ZN in dejal, da je kolektivno ukrepanje držav nujno za boljše globalno upravljanje. Danilo Türk je imel tudi srečanja z veleposlaniki v okviru zbiranja podpore slovenski kandidaturi za članstvo v Varnostnem svetu ZN v letih 2012 in 2013. »Najmlajša« folklorna skupina Slovenske zveze so ženske v penziji, stere so z velkim veseldjom vzele pozvanje za plesanje svoji slovenski plesov 12. juniuša v Slovenskoj vesi, gda so vsi plesalci plesali kaulek mlaja, pa 18. juniuša na vaško prireditev v Gersekarát. Ženske se veselijo vsakšomi pozvanji. Slavnostni guč je držo predsednik Slovenije dr. Danilo Türk Srečala sem dosti stari poznancov, med njimi prof. dr. Klemenčiča (na srejdi), steroga sem spoznala pred dostimi lejtami … DO MADŽARSKE Po pauti Svetoga Martina kauli Répcelaka K farofi sv. Štefana v Répcelaki slišijo štiri vesnice (Csánig, Nick, Uraiújfalu, Vámoscsalád) in varaš Répcelak. Od 2009. leta je tü plebanoš gospaud Géza Aigner. Pred tem je biu plebanoš cerkve sv. Martina v Somboteli 17 lejt. Tam se je sv. Martin naraudo, od te cerkve pela Evropska kulturna pot sv. Martina prejk Slovenije in Italije v Francijo (tam je biu sv. Martin püšpek v varaši Tours). Sombotelski Slovenci so deset lejt meli svoje božične koncerte v sombotelskoj cerkvi sv. Martina. Tam so gorprijali prauš-kare iz Slovenije in pomagali gospaudi Aigneri Martinovo paut prejk Slovenije pelati. Leta 2009 so sombotelski Slovenci gorpoiskali 8 cerkve sv. Martina kauli Murske Sobote in Maribora, gde so vseposedik dobili pečatli. Po tistom pa diplomo (oklevél) od gospau-da Aignera. Letos 25. juniuša so se sombotelski prauškarge napautili v Répcelak, gde je gospaud plebanoš edno menšo Martinovo paut »vözozido«. V Répcelaki je lejpa, veuka in nauva cerkev sv. Štefana (zozidana l. 2004). Tam de se zido nau-vi farof, gospaud zdaj živijo v starom farofi v Vámoscsaládi. Pauleg cerkve je muzej, v šterom je pauleg paverski škerov nutpokazana fabrika, gde se delajo siri (sajt) in patroni za sodo. V tom varaši je polonje lüstva literanske vere. Letos so tam postavili prvi kip (szobor) Martini Lutheri na Vogrskom. V Csánigi smo bili v cerkvi Vsisvecov. Tam nemajo sekeščice, vse ozajek za oltarom majo tasranjeno. Pri oltari je stena, z dva kraja z dverami, gde leko nut pa vö odijo. V Nicki je cerkev sv. Ane, na farofi pa majo razstavo mešni gvantov in vsefele cerkveni prtov, kelijov itt. Pauleg farofa je mali muzej s starimi posaudami in škeri, štere so nücali v künji. Tam so nas domanje ženske s figicami čakale, mi smo pa je nazaj pozvali v Vámoscsa-lád, ka smo mi tö nesli s seov figice. Pauleg Nicka teče Raba, na šteroj je tam najmlajša vodna elektrarna (vízierőmű) na Madžarskom, štero smo si poglednili od zvüna pa znautra tö. Pri Rabi je gospaud Géza Aigner dau postaviti Spominski park sv. Martina. Na ednoj tabli je vövrezano, kak so mrtvoga sv. Martina pelali na reki Loire na edni barki iz varaša Candes v varaš Tours, gde je biu pokopani 11. novembra 397. leta. Po pauti, gde so ga pelali, je vöocvelo drejvdje. Od tistoga mau, če je toga ipa lejpo vrejmen, se zove leto sv. Martina. Pauleg je edna čarda, gde smo obed geli, po tistom smo se odpelali v ves Uraiújfalu. Tam majo dvej cerkvi, katoličansko pa evangeličansko. Poglednili smo evangeličansko cerkev, štera je trnok prausna. Bejle stene majo, nemajo kejpe svecov. Na oltari je vödjano Sveto pismo. Tü smo molili očenaš, šteroga uni tö tak molijo kak mi. V vesi Uraiújfalu so doma strina Bazekina Ana (Nagy Péterné) od 1962. leta mau. Tam so delali na marofi in tam so se oženili. Badva z možaum sta bila z nami cejli den. Veseli so bili, ka so srečali strino Šiničino Margit, s šterov sta vküper v šaulo ojdle na Gorenjom Siniki. V cerkvaj smo spejvali slovenske prauškarske pesmi. Naša paut se je končala v Martinovoj zamanici na farofi v Vámoscsaládi. Sveti Martin je nas povezo z nauvimi padašami iz Nicka, štere smo pozvali v Somboteu. Tau je cilj evropske poti, ka se lüstvo srečava, spozna eden drügoga in tak leko v meri vküper živi v Evropi. Marija Kozar Madžarska zaključila predsedovanje svetu Evropske unije S 1. julijem je Madžarska zaključila predsedovanje Evropski uniji, ki ga je od nje prevzela Poljska. Predsedovanje je madžarska vlada ocenila kot zelo uspešno. Med dosežki je naštela sprejetje evropske romske strategije in tudi evropske energetske strategije. Prav v zadnjih urah njenega predsedovanja je Hrvaška zaključila s pristopnimi pogajanji. Do zdaj je zaprosilo za madžarsko državljanstvo sto tisoč zamejcev Na podlagi zakona o dvojnem državljanstvu zamejskih Madžarov je do prejšnjega ponedeljka zaprosilo za madžarsko državljanstvo sto tisoč zamejskih Madžarov. Stotisočega prosilca, Lászla Virága Balogha, in njegovo družino so prejšnji ponedeljek svečano pozdravili v budimpeštanskem parlamentu. Stotisoči prosilec je doma v Vojvodini. Namestnik predsednika vlade Zsolt Semjén je novinarje seznanil, da so 65 odstotkov vseh prošenj že obdelali, največ prošenj so vložili na Erdeljskem, sledita Vojvodina in Podkarpatje. Kakih 10 tisoč prosilcev je opravilo že tudi svečano državljansko zaobljubo. Višje globe in več kazenskih točk S 1. julijem nas čakajo visoke kazni, če naredimo prekršek med vožnjo. V primeru prehitre vožnje, prekrška pri rdečem semaforju ali nepripetega varnostnega pasu lahko plačamo od 10 do 300 tisoč forintov kazni. Zaradi vožnje v vinjenem stanju dobimo 11 kazenskih točk namesto sedanjih 9. Enako velja za ogrožanje drugih v prometu, recimo če bi peljali na avtocesti v napačno smer. Če zberemo 18 kazenskih točk, se nam odvzame vozniško dovoljenje. Sombotelčani z gospaudom Aignerom v Spominskom parki sv. Martina Mladi futbalisti Športnoga drüštva Slovenska ves so letos pa lepau brsali futbal na Srečanji slovenski športnikov iz sausedni rosagov Slovenije. Kakoli ka so letos, na 35. srečanji, po dougi lejtaj zgotovili na drugom mesti namesto prvoga mesta, so si velko pohvalo zaslöjžili mladi futbalisti vküper s svojimi odraslimi pomočniki. Špilali so lepau, kulturno in športno. V prvom kraugi so se brsali s Slovenci iz Italije - Slovenska ves 2:1, Maribor- Slovenska ves pa 2:0. Na sliki je na srejdi predsednik Gabor Bartakovič, na lejvo od njega trener (edző) János Hevesi, pa pomočnik Karči Dončec, na pravom konci pa pomočnik trenera Joži Korpič. Šiničina Margit in Bazekina Ana 6. lončarski tabor v Števanovci Že šest lejt tauma, ka je števanovska šaula prvič organizirala lončarski tabor za »mlade umetnike«. Ta ideja je prišla od Lacina Kovača, šteri, kak vsigdar, zdaj tö vodi, organizira te tabor. Tau je nej málo delo, pa nika mora znati, ka vsakšo leto tak dosti mlajšov vküp vej sprajti, nej samo iz Porabja, liki iz Slovenije tö. Sploj pa gnesden, gda deca bola samo pred računalnikom sedijo. Kak tau dela, kakšni program vküpostavla za » male lončare«, od tauga de nam zdaj on pripovejdo. - Laci, s kakšnim programom ste čakali letos deco na lončarski tabor? Vsakšo leto smo vsigdar nika nauvoga meli v programi. Do tejga mau je tak bilau, ka vküper smo meli otvoritev s püconskim taborom, šteri je v istom časi delo. Žau, letos se je njigvo šolsko leto malo podukšalo, zato smo mi prej začnili. Vsakši den v lončarskom tabori je daubo ime, ka je značilno bilau za tisti den. S petkom smo začnili, šteri je števanovski dan daubo za ime. Letos se je deset otrok udeležilo iz Monoštra, šteri do geseni v Števanovci začnili šaulo, zvün njij so eške prišli iz Slovenije, iz Šalovec, Mačkovec iz Grada pa seveda naši. Škoda, ka tau leto z Gorejnjoga Senika pa z Dobrovnika niso prišli. Različne programe mamo, dopoldne delajo pa ustvarjajo tu v števanovski šoli. Lončare mamo gospoda Vörösa iz Magyarszombatfa, gopoda Šalamona z Grada pa Štefana Zelkoja iz Lemerja, on v šaulskom leti vodi lončarski krožek na naši šoli. Skoraj vsak dan štiri, pet delavnic mamo, tak ka v enom tedni vse vö leko sprobajo. Mislim, ka je zanimivo za nji, zato ka vsakši den z veseljem pa dosta izdelkov napravijo. V nedelo smo meli izlet na Balaton. Bili smo v Zalaváru/Blatogradu, žau kopati se nismo mogli v jezeru, samo v termaj, zato ka smo meli slabo vreme. Včeraj smo bili v Gradu, de smo si poglednili, kak se dela črno žganje, potistim smo pa šlij v Puconce, gde je njigvoga tabora bila otvoritev. Potem smo skupaj nadeljevali popoldan, šlij smo na Cankovo pa smo si ogledali rojstno hišo pa en film od Avgusta Pavla. Pogledali smo si še Ledavsko jezero, ob štiri smo imeli piknik, večer ob šestih se je pa začelo črno žganje, ka je rejsan fejst zanimivo bilau. Danes, torek popoldan, mamo spoznavanje Verice, hočemo poiskati tisto hišo, gde je živo in delo porabski lončar Karel Dončec, potem pa v Ritkarovce demo, gde mo jahali. In smo prišli do zadnjega dneva, sredo popoldan ob peti uri bo zaključek tabora s kulturnim prog-ramom, gde naša deca in puconska deca bo nastopala. Bo še razstava, gde vse tisto si leko poglednejo udeleženci, ka je deca v lončarskom taboru ustvarila.« - Ka vleče deco v te lončarski tabor, zato ka vidim, od leta do leta je vas več. »Po mojem tau, ka s svojimi rokami leko nika ustvarjajo, tak mislim, tau je najbola vleče, zato ka tašo na računalniki ne morejo delati. Drugič pa tau mislim, zavolo programa, ka ga njim ponidimo, gde njim čim več škemo pokazati z naše pokrajine. Tretjič je pa nam fejst važno, naj se deca dobro počuti. Mislim, vse tau motivira deco, pa za volo tauga pridejo k nam na lončarski tabor. Ešče taši so se udeležili, kateri so pri prejšnji taboraj zraven bili, zdaj so pa že skončali osnovno šolo. Tau meni tau pomeni, ka v dobro smer demo.« - Zdaj že šesto leto mate te tabor, mate krožek v osnovni šauli, ka mislite, najde se med tejmi taši, šteri lončar baude? »Mislim, če bi emo pogoje, emo vreteno, te bi biu taši, šteri bi se podau za tau. Tau je Adam Domiter, že je končo osnovno šaulo, dapa vsakši den je tü pa skoz dela z nami. Z volauv dela, veseli ga, da leko dela, tak ka z njega bi leko lončar postal pa leko ka baude tü.« - Tau se je taprajlo, ka mlajše vleče, dapa od tauga smo ešče nej gučali, ka vas vleče, ka vsakšo leto organizirate te tabor, zato ka vejmo, tau je nej malo dela. »Prejšnjo leto sem dja v penzijo üšo, dapa prosili so me, nanjé so me vzeli, naj tau delam tadala. Leko povejm, ka rad tau delam, veseli me, če ranč dosta dela je s tejm. Drügo pa tau, ka nej bi bilau dobro, če smo že gnauk nika začnili, te bi se tau nej nadaljevalo.« - Anita Puhan, kak ste se vi udeležili lončarskoga tabora? »Prihajam z naše podružnične šole v Mačkovci, sem pripelala s sebov tri deklice, katere so zdaj prvič na tabori. Drugače pa mačkovska šola pa števanovska šola dosta sodelüvlemo. Večkrat se obiskujemo, oni pridejo k nam na kakšne dejavnosti, mi pa tüdi sé pridemo. Na tabori sem že bila, zdaj neka časa nej, ali prišla sem pa zato, ka spoznam deco, pa moja deca bi tüdi nika malo delala. Te možnosti doma nimajo, da bi spoznali, kak se delajo lončeni piskri pa té stvari.« - Kak se vaša deca počüti v tabori? »Program je fejst zanimivi, pester, moram praviti, tudi dekle so isto pravile. V spomini najbola ostane kopanje v termaj pa tak mislim cejli izlet.« - Kak se vam vidi Porabje? »Nasplošno te konec telko kelko poznam, tudi z družinov večkrat prihajam. Tak ka Porabje je mena tak povedano domače, celau zdaj, ka več nega meje.« - Adam Domiter ti si že skončo osnovno šaulo pa itak si tü na lončarskom tabori, zaka? »Zato, ka se meni tau vidi, tau je lejpo delo, gda se različni lončeni izdelki delajo.« - V kelki lončarski taboraj si biu vsevküper? »Jaz sem vsevküper osamkrat biu, zato ka v Puconci sem začel tri leta, potistim sem pa petkrat biu tukaj v Števanovci.« - Tebi se tau lončarsko delo fejst vidi, kama si se üšo tadala včit? »Natakar bom, dapa doma dobim edno vreteno pa te bom doma leko tau tadala delo.« - Leko se ma te zgoditi, ka za natakara se vönavčiš pa lončar ostaneš? »Leko, zato ka fejst rad delam tau.« Karči Holec Laci Kovač pa Štefan Zelko sta düša pa srcé lončarskoga tabora Leranca Anita Puhan je prišla z učenci z Goričkoga Adam Domiter je vsevküper osemkrat biu v lončarskom tabori KOTIČEK POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! OTROŠKI NA DOMANJOM DVAURI Pavar, steri je postrašeno strašilo naredo, je več nej emo vole. Več je nej emo vole gledati, kak nikoga ne more postrašüvati. Dau njemi je nauvi gvant, čako je, ka de se zgodilo. Pa je tak vövidlo, ka je v nauvom gvanti eške menje strašen. Ka je eške bole postrašeni. Nika ga je nej več pito. Nika ga je več nej spitavo, če nede več postrašeni. »Tau cejlo delo je zamanjsko delo. Kakoli nare-jdim, ti ostaneš postrašeno. Moram ženo pitati, ka naj delam s teuv,« njemi je tumačo. Doma je rejsan tak bilau. »Ka aj delaš, ka aj delaš? Vej pa tau vsikši vej. Vö ga mejni za eno rejsan strašno strašilo pa de ti srcé na mesti,« je žena vejdla, ka trbej. »Depa, ge ga rad mam. Ne morem ga samo tak ta zagnati, kak bi tau naše strašilo bilo kakšno smetke. Toga ne morem naprajti,« se je pavri stiskavalo srce. »Te si pa ga domau pripelaj!« je bilau ženi že vse više. Pavar je skaučo od sreče. Brž je začno delati nau-vo strašilo. Gda ga je delo, je biu trno čemerasti. Držo se je tak grdo, ka bi se ga vikši živi človek postrašo. Pa gda ga je delo, je kauli njegvoga rama gratala najbole vekša tiüča. Delo ga je pau dneva. Večer ga je zgotauvo. Gledo ga je, ga gledo pa si kcuj brodo. »Na, ti gvüšno ne boš postrašeno. Sploj se mi ne vidiš, depa, brodim, ka je tak najbaukše. Bar te nikšen hasek od tebe.« Na drugi den je že rano biu na paulaj. Postrašeno strašilo je po svojoj staroj šegi že spalo. Je spalo, ftiči pa so veselo popejvali pa lejtali kauli njega. Kak je kcuj njega nut zabiu nauvoga, je tak nagnauk tiüča gratala. Nauvo strašilo je včasin začnolo postrašüvati. Rejsan je naredo strašno strašilo. Tisto postrašeno strašilo pa je vcejlak naraji skübno vö iz zemle. Ga naraji neso domau, pa ga tam na grede s korinami nut pikno. Vrabli v njegvom klobüki so si odejnoli. Že so stra meli, ka se njim tam kaj zgodi. Depa, nej! Tak nagnauk je eške več vsefele ftic priletelo pa se vsejlo na njega. Paver pa njegva žena sta samo z bejlim gledala. Kakšno veseldje je gratalo tam više korin pa rouž. Postrašeno strašilo je tau nika nej čülo. Vej eške dobro, ka če bi vse té ftiče vidlo, bi se njemi s postrašenim srcom leko eške kaj zgodilo. Pavri pa njegvoj ženi pa je srcej popejvalo eške bole, kak pa so tau delali ftiči. »Tau bi že davnik mogla naprajti. Niške nema telko ftic kauli rama kak müva,« je bila srečna pavrova žena. »Ja, trno lepou je tau gledati pa poslüšati,« je biu veseli pavar. Postrašeno strašilo pa je tö bilau srečno pa veselo. Spalo je pa je nika nej vidlo pa nika nej čülo. Miki Roš KAUT MLAŠEČI Novice Pismo iz Sobote Spoštüvanja vrejdni Porabci pa Porabke, vsi drugi ka štete naše novine! Naša prejgnja v novinaj Porabje, naša Marijana, mi je prajla, ka aj se dun zglasim s pismom iz Sobote. Zdaj sam se že dugo nej zglaso pa je tau zdaj gé tak, kak bi nika staroga nazaj prišlo. Leko bi se prajlo tö, ka znauva začnem pisma pisati. Tau je gé novica, tak se po slovenski pravi, ka se nika na nauvo zgodi. Pa so za tau novinam pravi novine, ka nam kaj nauvoga povejo. Depa, té novice, ka nam je novine nosijo, so dostakrat sploj nej nouve. Zaprav je tak, ka nam té novice gučijo, ka se že cejli čas godi. Pri nas je zdaj najbole nauvo tau gé, ka so si nauve, nebesko velke štrafe vözbrodili za tiste, ka do preveč brž avtone vozili. Rejsan, ka so štrafi nauvi, depa, staro je tau, ka vsikšo leto nauve štrafe dobimo. Tadale, je najbole nauvo tau, ka je naša vlada v krizi. Dobro, zdaj je tau najbole vöprišlo. Depa, ta kriza je stara že prejk eno leto. Tau je rejsan nika nauvoga nej. Zame bi bilau kaj nauvoga vcejlak drugo. Vcejlak nauva novica bi bila tau, ka tej velki štrafov več nega. Na, vcejlak brezi nji nejde. Depa, če steri kakšo velko norijo z avtonom dela, té več nema na poštiji z avtonom kaj iskati. Tau, vidite, bi bila novica. Tadale bi novica bila, ka so se naši prejgnji vö iz krize potegnoli. Nej samo z rečami, ka so se za istino iz krize vöpetgnoli pa zdaj tadale delajo eške samo zatoga volo, ka de nam vsem baukše pa lepše tadale šlau. Tau, vidite, bi bila novica. Nej pa tau, ka so uni gé v krizi. Kak povejdano, tau vsikši vej! Vej ne gučim pri tejm samo od novin. Novice gestejo na radioni pa teveni tö. Kak povejdano, tam tö majo vse tisto, ka je nej gé nika nauvoga pa nam odavlejo, kak bi vse bilé najbole friške novice. Eden moj dober poznanec brezi tevena ne more živeti. Pa nas najbole svadi, gda se za kartanje zgučimo. Vsi pridemo v krčmau na tisto vöro, kak je bilau povejdano. Njega nega pa ga li nega. Tam nin skur za edno vöro prileti, kak bi njemi gorelo pod petami. Tak nam šké pokazati, kak se je paščo. Pa ga dun steri pita, gde je odo tak dugo. - Na teveni sam gledo, ka se je gnes v parlamenti godilo. - Na, pa ka je bilau. - Nika čednoga. Vse po starom. Pa tak té naš kartaški pajdaš vsigdar naredi pa je že tak desejt lejt vse po starom. Edni škejo biti bole čedni od drugih, drugi več vejo od prvi, tretji se bole korijo od štrti, štrti obečavajo, ka tretji samo nevolo delajo pa tak naprej pa tak tadale. Tau je rejsan nika nauvoga nej, kak tau tö nej, ka za tau svojo delo, ka nika nauvoga ne prinese, nebesko dobro slüžijo. Na, tau je tö nika nauvoga nej, ka nej? Vej pa vsikši vej, ka je baug najprva sebi keco naredo. Ja, vejm, tau je tö nej nika nauvoga. Depa, ge vam zdaj nika vcejlak nauvoga vöovadim. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, se je znauva zalübila. Tau nete vidli pa čüli nindri indri, ka od toga leko preštete samo v novinaj Porabje. Vej pa zatoga volo so novine, ka nej? Miki Peskovci: 8. mednarodno srečanje starodobnikov PETEK, 08.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŽOGARIJA, FINALNA ODDAJA, 8.50 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLAD. NAD., 9.10 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.20 VESELA HIŠICA, LUTK. NAN., 9.35 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 9.45 MOJE SANJE, DOK. FILM, 10.00 PROFESOR PUSTOLOVEC, 10.20 ENAJSTA ŠOLA, 10.45 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.10 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 11.35 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.00 TO BO MOJ POKLIC: VRTNAR, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 LARINA ZVEZDICA, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE, 16.20 HABIB, DAN. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.20 PUJSA PEPA, RIS., 18.25 ČARLI IN LOLA, RIS., 18.35 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 20.30 FESTIVAL VURBERK 2011, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 POLNOČNI KLUB, 0.35 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 08.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 14.30 EVROPSKI MAGAZIN, 15.05 ČRNO-BELI ČASI, 15.25 IMPRO TV, 16.00 OPERNE ARIJE, 16.05 MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT, 17.00 PRIMORSKI MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 NA LEPŠE: OBALA, 18.25 PODOBE SLOVENIJE: SOLČAVSKO, DOK. SER., 19.00 SREČNA MLADINA, POSNETEK KONCERTA, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.40 NOGOMET, SUPERPOKAL SLOVENIJE: MARIBOR - DOMŽALE, 22.45 ŠTIRI POSLEDNJE PESMI, ŠP. FILM, 0.30 OBREDJA: AFRIKA, DOK. SER., 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 09.07.2011, I. SPORED TVS 6.00 POLETNA SCENA, 6.30 ODMEVI, 7.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: OBIŠČIMO KMETIJO, 7.30 MOJCA POKRAJCULJA, LUTK. PREDSTAVA, 8.10 POD KLOBUKOM: TAČKE POMAGAČKE, 8.40 ŽIVLJENJE BREZ OČKA, DOK. FILM, 9.10 MAX MINSKY IN JAZ, NEMŠ. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: HARMONIJE, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 IZKUŠNJA MARCA PEASA, AM. FILM, 15:55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16:10 SOBOTNO POPOLDNE: GOST ARNE HODALIČ, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17:15 NA VRTU, 17:40 SOBOTNO POPOLDNE: GOST MIRAN STANOVNIK, 17:55 Z DAMIJANOM, 18:20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.25 OZARE, 18.35 PRIMER ZA PRIJATELJE: LEV, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SO NAJLEPŠE PESMI ŽE NAPISANE, KONCERT ALENKE GODEC, 21.55 OKUS PO CVETJU: MODRINA MED VRTNICAMI, DOK. ODD., 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLETNA SCENA, 23.30 ŽIVLJENJE UMETNIKA, FR. FILM, 1.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.50 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL SOBOTA, 09.07.2011, II. SPORED TVS 9.15 SKOZI ČAS, 10.15 PRIMORSKI MOZAIK, 10.45 POSEBNA PONUDBA, 11.15 EKO UTRINKI, 11.50 AMERIŠKI FILM: ZVEZDA, DOK. ODD., 12.45 KAJAK KANU: SV. POKAL V SLALOMU NA DIVJIH VODAH, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA VELIKE BRITANIJE – KVALIFIKACIJE, 16.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 8. ETAPA, 17.30 NOGOMET, SUPERPOKAL SLOVENIJE: MARIBOR - DOMŽALE, 2. POLČAS, 17.50 ODBOJKA, EVROPSKA LIGA: SLOVENIJA – BELGIJA, 20.00 FILM, 21.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.00 GANDŽA (III.), AM. NAD., 22.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 10.07.2011, I. SPORED TVS 6.20 POLETNA SCENA, 7.00 ALEKS V VODI, RIS., 7.05 NINA NANA, 7.10 ŽELEJČKI, 7.15 MUSTI, 7.20 PALČEK SMUK V RIBNIKU, 7.25 PUJSA PEPA, 7.30 ANČINE NOGICE, RIS., 7.40 MOJSTER MIHA, 7.50 PENELOPA, 7.55 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, 8.20 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, 8.30 TIMI GRE, 8.40 PIPI IN MELKIJAD, 8.45 FIFI IN CVETLIČNIKI, 8.55 GREGOR IN DINOZAVRI, 9.05 ZAKAJ? ZATO!, 9.10 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, 9.20 KLJUKEC S STREHE, 9.50 H2O, AVST. NAN., 10.15 ANIMALIJA, RIS, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, 13.10 FESTIVAL VURBERK 2011, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.55 OKUS PO CVETJU, DOK. ODD., 15.25 GOSPODIČNA MARPLE, ANG. FILM, 17.00 POROČILA, 17.15 POTI Z VZHODA, DOK. SER., 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 PRIGODE VIKTORJA IN VIKTORČKA, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, 19.00 DNEVNIK, 20.00 VLOMILCI DELAJO POLETI, KOMEDIJA, 21.35 INTERVJU, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLETNA SCENA, 23.30 KRI IN NAFTA, ANG. SER., 0.55 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL NEDELJA, 10.07.2011, II. SPORED TVS 7.45 SKOZI ČAS, 8.10 5. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV, 8.45 POMAGAJMO SI, 9.15 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 10.10 VESLANJE: SV. POKAL, 12.00 KAJAK KANU: SV. POKAL V SLALOMU, 13.00 ŠPORTNI MAGAZIN, 13.30 FORMULA 1, 16.05 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI, 18.00 VESLANJE: SV. POKAL - FINALNE VOŽNJE, 19.15 DRŽAVNO PRVENSTVO V ULIČNI KOŠARKI, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ZEMLJA V KRČIH, DOK. ODD., 20.45 EMMA, ANG. NAD., 21.40 MANASLU - POT H GORI, POT K PRIJATELJU, DOK. ODD., 22.30 PRIJATELJSKE ZDRAHE, ANG. NAD., 23.25 MINA BERGANT: MOŠKI, KRATKI FILM, 23.50 ALMA LAPAJNE: OBISK, KRATKI FILM, 0.15 FORMULA 1, 2.20 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 11.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.35 ZRCALO TEDNA, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.25 ŠPORT ŠPAS: OŠ DOBROVA, OTR. ODD., 8.50 KOT ATA IN MAMA: KAM S STARO TETO, OTR. NAD., 9.15 PRIHAJA NODI, RIS., 9.25 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 9.35 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM GOZD PRED SNEGOM, POUČNA NANIZANKA, 9.45 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.55 ANWAR, DOK. FILM, 10.10 (NE)POMEMBNE STVARI: BONTON, 11.00 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POLNOČNI KLUB, 14.30 GOZDOVI SLOVENIJE: JELŠEV GREZ, DOK. SER., 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.10 NOTKOTI, LUTK. NAN., 16.30 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŽIVLJENJE: ŽUŽELKE, ANG. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.25 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 11.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 14.15 SOBOTNO POPOLDNE, 16.20 SLOVENCI V ITALIJI, 16.50 POSEBNA PONUDBA, 17.20 STARŠI V MANJŠINI (II.), ANG. NAD., 17.50 SLOVENSKI MAGAZIN: GORIŠKA, 18.20 PRVI IN DRUGI, 18.40 IMPRO TV, 19.10 VEČERNI GOST: MATEJA RAVNIK, UNIV. DIPL. ARHEOLOGINJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: CARSTVO ZAČETEK: CARJEVIČ ALEKSEJ, RUS. NAD., 20.50 POGLED Z NEBA: JUNAKI NARAVE, DOK. SER., 21.35 OPERNE ARIJE, 22.35 ANSAMBEL VIOLONČELISTOV “STRINGS ONLY”, 23.20 KNJIGA MENE BRIGA: VASJA BUDALIČ: ZA 100 EVROV NA MESEC, 23.40 PISAVE: V.P. ŠTEFANEC, M. VIEWEGH, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 12.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŠPORT ŠPAS, OTR. ODD., 8.50 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 9.15 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.25 BATUJINA ŠKATLICA, CIGANSKA PRAVLJICA, 9.45 NOTKOTI, LUTK. NAN., 10.10 RIBIČ PEPE – SKRIVNOSTNI PERU, 10.30 LAHKO LETIM, DOK. FILM, 10.45 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.10 SINJE NEBO, NORV. NAD., 12.00 INTERVJU: DR. VESNA GODINA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ETIOPIJA: IZGUBLJENO KRALJESTVO, DOK. ODD., 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SLAVNA PETERICA: NA LOVU ZA PIRATI, RIS. NAN., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PO TRAVNIKIH: ORHIDEJE, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TONI IN BONI, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 ČEZ PLANKE: ISTRA, 21.05 DNEVNIK EKEGA NARODA: BALKANSKA KRČMA, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 PRAVA IDEJA!, 23.50 PO TRAVNIKIH: ORHIDEJE, 0.15 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL TOREK, 12.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 14.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.55 NA LEPŠE: OBALA, 15.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 10. ETAPA, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 ZEMLJA V KRČIH, DOK. ODD., 18.50 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 19.15 MUZIKAJETO, 19.55 NOGOMET, 2. PREDKOLO LIGE PRVAKOV: MARIBOR - DUDELANGE, 21.50 SODOBNA DRUŽINA I., AM. NAD., 22.10 POSEBNA PONUDBA, 22.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.10 888, DOK. FELJTON, 0.35 CITY FOLK – LJUDJE EVROPSKIH MEST: UTRECHT, DOK. SER. 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 13.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŠPORT ŠPAS, OTR. ODD., 8.50 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 9.15 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.25 ZLATKO ZAKLADKO, 9.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.05 DEBORAH, DOK. FILM, 10.20 RODIL SE JE GENIJ, ODAJA O MOZARTU, 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 DNEVNIK NEKEGA NARODA: BALKANSKA KRČMA, DOK. SER., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.10 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 PUJSA PEPA, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 18.20 ZAKAJ? ZATO! RIS., 18.30 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.35 PENELOPA, RIS., 18.40 ROLI POLI OLI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 BREZUHI ZAJEC, NEMŠ. FILM, 22.00 ODMEVI, 22.55 POLETNA SCENA, 23.30 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 0.15 TRIKOTNIK: SEKS V ŠOLI, 0.45 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SREDA, 13.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 13.15 PRISLUHNIMO TIŠINI: 30 LET ODDAJE, 13.50 5. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, 14.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.50 SLOVENSKI VODNI KROG: POLSKAVA, DOK. ODD., 15.20 KNJIGA MENE BRIGA, 15.40 ČRNO-BELI ČASI, 16.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 11. ETAPA, 17.30 EKO UTRINKI, 18.00 ŽIVLJENJE: ŽUŽELKE, ANG. SER., 18.50 FAKE KVARTET, POSNETEK KONCERTA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 BILO JE ..., 2. ODDAJA, 21.00 OBRAZI DRUGAČNOSTI, DOK. ODD., 21.30 ZIMA V VOJNEM ČASU, NIZOZ. FILM, 23.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.45 IMAGO SLOVENIAE – PODOBA SLOVENIJE. ANDERS BERGCRANTZ GROUP, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 14.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.25 ŠPORT ŠPAS, OTR. ODD., 8.50 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 9.15 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.25 SEJALCI SVETLOBE:, OTR. SER., 9.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.30 CELINE IN CECILE GRESTA NA TURNEJO, DOK. FILM, 10.45 SPREHODI V NARAVO, 11.00 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 ZGODBE NAŠIH GENOV, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.20 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 16.00 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.10 ANA IN NJENI BRATJE, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 OBREDJA: BLIŽNJI VZHOD, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 DOBRA ŽENSKA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 TOMAŽ PANDUR, DOK. FILM, 0.15 PRIMORSKE ZDRAHE, TV-PRIREDBA PREDSTAVE SSG V TRSTU, 2.00 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL ČETRTEK 14.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.40 IMAGO SLOVENIAE-PODOBA SLOVENIJE, VEČER TANGA, 11.40 ZEMLJA V KRČIH, DOK. ODD., 12.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.50 EVROPSKI MAGAZIN, 13.20 LYNX MAGAZIN, 13.55 ČEZ PLANKE: ISTRA, 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 12. ETAPA, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 JUNAK NAŠEGA ČASA, RUS. NAD., 18.55 SREČNA MLADINA, POSNETEK KONCERTA, 20.00 POLETJE Z GLASBO IN PLESOM, KONCERT DUNAJSKIH FILHARMONIKOV, 21.25 UMORI NA OXFORDU, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.10 MRTVA KRALJICA, FR. FILM, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL NAČIN, KAKO OHRANITI STROJE PRI ŽIVLJENJU Za uresničitev marsikatere zamisli je potreben človek, ki je pripravljen delati več, kot se od njega pričakuje, vlagati trud in pogosto tudi denar. Nekaj takega počnejo ljudje, ki so se odločili, da ohranijo predmete iz preteklosti, ki bi sicer končali svojo prvotno vlogo najpreprosteje rečeno, zavrženi in pozabljeni. Seveda ta, na nek način hobi, ni poceni, kajti obnova zelo starega traktorja ni preprosta, potrebni rezervni deli pa precej dragi in težko jih je dobiti. Med tistimi, ki so se zelo resno lotili ohraniti različne kmetijske ali s kmetovanjem povezane stroje, še zlasti pa traktorje, je Drago Abraham iz Peskovec, ki je leta 2004 ustanovil Društvo Oldtajmer Abraham. Na začetku je štelo društvo 40 članov, zdaj se njihovo število suče okoli 90. Člani se udeležujejo različnih domačih prireditev starodobnikov in srečanj v sosednjih državah, najpogosteje v Avstriji in na Madžarskem. Društvo starodobnikov Abraham organizira tudi srečanja v Pes-kovcih. Na 8. mednarodno srečanje so predvsem lepo obnovljene traktorje pripeljali lastniki tudi iz Avstrije, predvsem okolice avstrijske Radgone in iz Madžarske. Na Madžarskem bo letos tudi prvo mednarodno tekmovanje v oranju s starimi traktorji. Sicer pa je bilo na letošnjem srečanju zbrano blizu 100 traktorjev, od starih več kot petdeset let do nekoliko novejših, kakršne lahko vidimo na njivah in travnikih. Domala vsi traktorji so lepo, kakovostno obnovljeni, za kar, kot kaže, vzorno skrbijo njihovi lastniki. Na ogled je bilo tudi nekaj stabilnih pogonskih motorjev in kmetijskih priključkov. Udeleženci so se pomerili v različnih spretnostih, s čimer so popestrili srečanje. Kot sta poudarila slavnostna govornika, podžupan občine Petrovci Ernest Kerčmar in ravnatelj biotehniške šole v Rakičanu Štefan Smodiš, se tudi po zaslugi te vrste srečanj ohranjajo traktorji in kmetijski stroji, ki bi sicer končali kje drugje kot na odpadu. eR Za volanom lepo obnovljenega traktorja je sedel tudi Štefan Smodiš, ravnatelj biotehniške šole v Rakičanu, ob njem vnet organizator srečanja Drago Abraham, lastnik številnih obnovljenih traktorjev z najvišjimi domačimi in tujimi priznanji Pogled na najlepše in najkakovostneje obnovljene traktorje