Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo
za praznik OF in prvega maja

9. KONGRES ZKS
Zveza (komunistov Slovenije z ostalimi subjektivnimi silami si je v obdobja med S. in 9. kongresom prizadevala iin uresničevala nadaljni -razvoj socialističnih samoupravno druž-beno-eikonomskih odnosov, v krepitvi družbenopolitičnih odnosov, za večjo socioalino varnost delovnih ljudi, pri tem pa razlkrivail-ai objektivne in subjektivne ovire in pomanjkljivosti pri ustavno opredeljenih odnosih. Spodbujalo je vključevanje zinainasti, znanja in kulture, da bi se okrepil vpliv delaivcai .pri opravljanju z družbenimi sredstvi in širilo obzorje človekove svobode in sreče.
V obdobju po 8. kongresu ni vse potekalo po začrtani poti. Naloge, ki smo jkh zadali pri graditvi niadaljnega razvoja našega samoupravnega sistema,, so ovirale in ■ovirajo ralzne proti-s aimoupravne sile in pojavi in to od birokratizma, liberalizma, pa vse do razbijanja- enotnosti in bratstva-ter uredbi vshodnega modela.
Borba proti zatiranju in odkrivanju takih pojavov za-
IZVOL1LI SMO NOVE DELEGATE
O našem samoupravljanju in delu delegatov je bilo napisanega že veliko, vsak dan slišimo to po TV iin radiju, pisali pa smo o tem že v našem glasilu. Pa vseeno dajmo še enkrat to opisati, mogoče si bo kdo to shrami.1 in ko si ne bo vedel kakšno zadevo razložiti, bo pogledal v interni časopis.
DELEGACIJE
Se oblikujejo v vseh OZD in delovnih skupnostih, ki štejejo več kot 30 zaposlenih. Kjer je to število manjše, pa opravljajo fuinikcicjo delegacije vsi olaini delovne skupnosti.
Volitve delegacij poteka, j o v več fazah: najprej se opravi evidentiranje možnih kandidatov. Evidentirajo se tisti delegati, za, katere se ve, da bodo delovali in v tisto delegacijo, kjer je njihov osebni interes in pojmovanje področja najboljše. Taiko se evidentirajo kandidati v različne funkcije, za, člane delegacij, za delegate, funkcionarje skupščinskih teles itd. Tako se v predikandida-cijskem postopku oblikuje predlog možnih kandidatov, nakar na kandidacijskih konferencah določimo kandidate za različne funkcije in šele -nato pridejo na, vrsto volitve članov delegacij in nato volitve delegiranja delegatov v skupščino iin posameznih funkcionarjev. Bred volitvami imajo pomembno vlogo kandidacijske konference, na katerih glasujejo o predlagam ih kandidatih, taiko da določijo kandidatno listo članov delegacij. Kandidatna lista mora obsegati najmanj toliko delegatov, kolikor se voli članov v delegacije. Kandidacijsko konferenco v TOZD sestavljajo delavski svet, izvršni odbor sindikata skupaj z drugimi DPO. Podobno je v KS. Tako je zastopan najširši interes delovnih ljudi in občanov. Delegacije delegirajo svoje delegate v skupščino družbenopolitičnih skupnosti (občina, republika, federacija) im to vsaka, v ustrezni zbor skupščine.
Delegacija je dolžna poročati o svojem delu in o delu delegatov v skupščini volilcem, ki so delegacijo izvolili in je tem volilcem za svoje delo odgovorna. Delegati so o svojem delu in o delu skupščine, v katero so bili
hteva od vseh subjektivnih sil im od celotne naše družbe še večjo aktivnost iin angažiranost, če hočemo naš socialistično samoupravni sistem razvijati dialje.
Talke negativne pojave nam kažejo analize narejene v času -med 8. in 9. kongresom. Naloga 9. kongresa ZKS je, da z resolucijo opredeli reševanje takih problemov in si zastavi naida-l jne naloge im cilje.
In kaj lahko rečemo za delo naše DO v tem obdobju? Lahko rečemo, da smo samoupravljanju in samoupravnim odnosom posvetili največ j o pozornost. Rezultati dela na tem področju niso nezavedljivi. R-aivno taiko se kažejo pozitivni rezultati, dolgoročnih odločitev na področju ekonomskega in tehničnega razvoja,. Skupno zalaganje in neodstopainje od sprejetih nalog n-a-s mora privesti do ugodnih pozitivnih rezultatov našega in skupnega delai, to pa zahteva tudi zaostreni ekonomski po-Iožaj.
Vane Mole
delegirani, dolžni obveščati svojo delegacijo in samoupravno organizacijo ali skupnost, iz katere izhajajo. Vsaka delegacija in posameznik, kot tudi vsak delegat v skupščini, je lahko odpoklican, če ne deluje, kot je predvideno, ravno tako ima pravico sam odstopiti.
Torej, kako mora delati delegat iin delegacija, je nam znano, vsaj biti bi nam moralo. Zatakne pa se, ko ne delamo tako, to ,pa izrabijo birokrat}e in predpisujejo in vsiljujejo razne verzije predlogov. Da temu ne bi bilo tako, se moramo zavedati in delovati po zapisanih načelih ustave in zakonov. Brezpredmetno je, če se delovni ljudje jezijo, -zakaj tako, če pa istočasno pozabljajo, da so iz svoje sredine izvolili delegata in delegacijo, ki ne delujeta oz. se s svojimi volilci ne posvetujeta. Resnioa pa je tudi, da že po parih mesecih, ko smo delegata izvolili, pozabimo, kdo je delegat in kaj je njegova naloga. Če delegat, ki je v delavskem svetu ali v KS ali v širši družbenopolitični skupnosti ne deluje pravilno ali sip-loh ne deluje, ga je potrebno odpoklicati. Toda praksa kaže, da je takih primerov zelo malo. Kdo je temu kriv? Mi vsi. Angažiranost samo v predvolilnem obdobju in v njem je premalo. Angažirati se moramo vsi, da bo delegatski sistem zaživel, da bo delegacija in delegat deloval.
To naj bo nekaj misli in napotkov za delovanje delegatov in delegacij, ki smo jih izvolili.
Brez pomena se bomo kregali v naslednjih štirih letih, kaj je prav in kaj ni, da nekdo drugi odloča namesto nas, ko pa bomo pozabili, kaj je naša naloga, naša dolžnost.
V DO imamo sindikat, mladinsko organizacijo, ZK, DS, vodilne in vodstvene delavce, na katere se l-ahiko obrne vsak, glede -nejasnih stvari. Vprašanja pa l-ahiko zastavite tudi uredniškemu odboru internega- glasila, ki pa bo v naslednji številki objavil odgovor na, aktualno temo. Star pregovor pravi: pametno vprašanje dobi pameten odgovor.
Vane Mole
SEZNAM DELEGATOV, KI SMO JIH IZVOLILI:
Skupščina dažibenopolitične slkupniosti:
Čakam Bogomi r — 235 g la,sov Koipač Janez - 228 glasov Luznar Jainez — 238 glasov Mole Vame — 216 glasov Plesec Maks — 218 glasov Sedej Pavel — 228 glasov
POSEBNA DELEGACIJA Občinska zdravstvoma skupnost:
Klariča Ljubica, elektrotehnik Krvina Rajiko, KV kleipar Novak Dimitrij, Strojini tehiniik Pivlk Marinka, ekonomski: tehnik Poljanšek Mira, KV prodajalka
Občinska izobraževalna1 skupnost:
Cankar Venceslav, KV mizar Capuder Marinkov gimnazijska maturantka Erznožnik Bogdan, strojni tehnik Erznožnik Ferdo, KV el elktrom ehami-k Eržen Emil, KV elektrarn eh arnik
Občinska raziskovalna skupnost:
Beovič Anton, dipl. ing. strojništva Frelih Milan, KV avtomehanik Kavčič Beno, KV avtomehanik Mlinar Anton, strojni delovodij a Poljanšek Marjan, dipl. ing. elelkt.
Skupnost socicalnega varstva:
Bekš Jolandav KV natakar Erznožnik Jožica,, prešivallka Kaivčič Iztok, rudarski tehnik Pagon Miro, NiK delavec Rudolf Vinko, strojni delovodja Šubic Brainlko, strojni tehnik Trček Jana,, administrativni tehnik
Občinska kulturna skupnost im TTKS: Albreht Vinkov NK delavec Albreht Marjan, KV elektrarn,ehamik Kopač Franc, Strojini, delovodja Kristan Anton, strojni delovodja Kržišnik Bojam, strojni delovodja Podobnik Vinko, strojni tehnik Temelj Franc, elektrotehnik
KOREKCIJA ANALITSKE OCENE
Že v- lanskem letu je komisija za OD ‘sklenila, da v zadnjem kvartalu leta preide v prevenko analitsko ocena. Še pred preverlko analitske ocene pa je bilo potrebno preveriti opis del in nalog posameznih delokrogov, ker so tudi tu nastale spremembe. Ko je bilo vse to urejeno, se je komisija za OD sestala in določila, komisijo, ki bo pripravila predlog osnutka preverke analitske ocene. Pri pripravi predloga se je komisija, držala, sklepa zbora delavcev, 'ki je določil, da na korekcijo analitske ocene pripada 4% in 4% na vrednost točke.
4% pri analitski oceni pomeni 3790 točk. Vrednost nove točke pa je 0,24 dim brutto, kar pomeni 4,35%.
Več kot polovica, točk je bilo razdeljenih pri korekciji analitske ocene delokrogov, za katere se zahteva KV izobrazba. Komisija je Imela omejitev v povprečju 4%
BALADA NA POSEBEN NAČIN O IN LUKNJASTI CESTI
v popravilu analitske ocene in največ 8% na posamezni delokrog.
Ko je bil predlog pripravljen, je šel v javno razpravo, kije potekala od 19. 3. 1982 do 30. 3. 1982 Po javni razpravi sta se sestali komisija za OD in komisija, ki je pripravila, osnutek za preverko analitske ocene im pregledali pripombe in predloge javne razprave. Pri pripravi predloga ni bilo porabljenih vseh 3790 točk. Talko se je pri upoštevanja pripomb in predlogov porabilo še 398 točk, kar je približno za 150 točk prekoračilo načrtovanih 3790 točk.
DS je dne 5. 4. 1982 sprejel sklep, da se dvigne vrednost točke, ter da, se upošteva, novo vrednost analitskih: ocen, ki je v veljavi od 1. 3. 1982 dalje.
Vinko Rudolf
i
INDUSTRIJSKI CONI
Pred mnogimi leti, ko smo še verjeli v perspektivo žirov-skega kmetijstva, in še zlasti živinoreje, so tam doli za potokom Raku lik na travnikih zrastla tri ,/štalam" podobna gospodarska poslopja. Do njih je ob potoku in malo počez vodila: stecica, ki so jo kaj kmalu razširili v kolovoz.
Priznati maramo, da takrat še nismo imeli tistih ^presnetih papirjev", ki jim pravimo urbanistični in zazidalni načrti, zato smo tesno ob poti zgradili nekaj hiš, prepričani, da bomo tako in tako lahko graidi-Ii stanovanjske hiše vse doli do „štalic". Ko smo ugotovili, da nam več avemlka v mošnjiček, če žagamo les, kot pa, da bi redili bike, prašiče in kure, so se stvari zakomplicirale. Spoznali smo, da je treba zadevo popestriti i,n vse tja do Alpine in sčasoma tudi do reke Sore zgra-
diti tovorne, da bomo imeli mi in noši zanamci v Ži-reh kaj početi, drugače bi šli skoraj vsi tisti, ki jih „Baibica Alpina" ne bi miogla zaposliti „za izvoz". Začeli smo torej graditi tovaime: najprej novo Etiketo, zatem Kladivar, pa tudi v Alpini so se med tem že razširili. A glej go vrabca nadelanega — ugotovili smo, da sploh nimamo tistega papirja, ki se mu pravi „Za-zidalni načrt industrijske cone". Industrijska cona, da tako se bo poslej imenovalo bivše močvirje. Na vrat na nos smo hiteli zbirati „čez noč podatke" o tem, kako in koliko se bomo širili celo do leta 2000. Doli v Ljubij an c i pa so nam vse lepo narisali in napisali in dobili smo lepo „slikanico".
Nekega lepega dne, ko je sedaj že precej razširjen kolovoz postal tako jamaist, do je Hajkairjev Vojko, ki je ravno od vojakov prišel, pomotoma trikrat zalegel" v cestno jamo, ker je mislil, da je na vojaškem poligo-
nu, smo se namenili, da: bomo to našo „sram-oto" asfaltirali. Na pomoč smo poklicali strokovnjake, ki so nam že skoraj zgradili cesto iz Trebije v Žiri in jih poprosili za nasvet. Pohvalili smo se, da imamo že vse lepo na papirju, vse je zarisano, le prometne znake bomo še dodali, pa bo cesta kot se urejeni industrijski coni spodobi.
„Ja tovariši, kje pa vi živite? To vendar ne gre tako. To je treba še vse ponovno preštudirati," so dejali oni.
,,Kaj ni v zazidalnem načrtu že vse preštudirano," smo hiteli spraševati.
„Ostalo že mogoče, promet pa ne," so nam odgovorili, ko nismo popustili.
Se nadaljuje, če bo vse v -redu, drugače pa nasvidenje.
J. P.
stailliflai	i
Janez Zaikelj je eden izmed naših delavcev, ki so vse svoje delo posvetili KJadivarju, saj so živeli z njim od njegovih prvih korakov pa vse do danes, ko je naše podjetje postalo pomemben člen v verigi žirovskih proiz-
se poznamo ?
vajaJcev in naše ime počasi prodira tudi izven meja Jugoslavije. Že od vsega začetka- ga poznajo kot vestnega delavca, ki je prehodil vso razvojno pot našega podjetja, delal na različnih delovnih mestih in zato je prav gotovo eden tistih, ki poznajo Kladivar do podrobnosti in vedo povedati marsikaj. Prav zato smo se odločili, da ga predstavimo v današ. sestavku in ga po-vprašaimo nekaj o njegovem življenju, delu in počutju, saj mislimo, da bo pripoved izkušenega- delavca, ki se je kalil vzporedno z razvojem podjetja, lahko zelo zanimiva.
Ker se Janez le nerad loči od svojega stroja, sem -pristopil k njemu kar tedaj, ko je bil v delovnem razpoloženju in med delom je potekal najin pogovor.
S ponosom v očeh mi je Janez povedal, da bo letos ipraznoval že 20-letnico dela v KJadivarju, ki je vsekakor že lepa dobai. Opravijo dela in naloge nastavij-a-lca-vrtalnih strojev, stružnic, orodja, priprav, če pa mu dopušča čas, se n-e brani tudi drugih opravil, saj se je v 20 letih dela naučil marsika-j ter si nabral mnogo izkušenj.
Veselje do svojega poklica je občutil že v mlaidih letih. Po osnovni- šoli si je prislužil nekaj denarja in kupil „draksl", ki mu je veselje do poklica strugarja še povečal. Najprej je bil zaposlen v Žičnici v Ljubljani kot strugar. Spominja se, da je bil tam zaslužek precej večji kot v KJadivarju, toda zaradi družine je prišel v Žiri in v Stari vasi začel graditi hišo. Trdi, da je bila tedaj gradnja mnogo težja in da je bilo potrebno več varčevati kot sedaj. Za primerjavo je dejal, da: je skoraj vse železo za hišo pripeljal na kolesu, saj tovornjakov takrat še ni bilo na razpolago.
V KJadivarju je na univerzalni stružnici najprej delal šestila. Ko so kupili namizno stružnico, je prevzel delo na njej. Takrat je stružil elektromagnete. Leta 1961 je opravil izpit za interno kvalifikaccijo za strugarja, saj je v teh letih svojega dela pri stružnicah postal že vešč pri opravljanju tega dela.
Kot kvalificiram strugar je tudi kasneje, ;ko so v Kladi-varju kupili boljšo stružnico, Jamez postružM prve kose. Delaj je tudi na stružnem avtomatu in si talko na tem področju pridobil dovolj izkušenj, ki so mu omogočile, da je postal mojster v strojnem oddelku. Tod®, ker je bila za ta opravila zahtevana srednja izobrazba in se ni hotel šolati, je po petih letih majstrovamja prevzel dirugo delo. Kadar namese potreba, še vedno nadomešča mojstra.
Janez je preživel v Kladivarju tudi najtežje čase njegovega obstoja. Spomni se, da so imeli tedaj težave ■z obratnimi sredstvi. Izdelke so marali prodajati takoj, da so imeli sredstva; za material in stroje. V boju za obstanek pa se je začel tudi hitrejši razvoj podjetja. Tudi, ko je bilo najtežje, ni nikdar pomislil, da bi zapustil Kladivair, saj se je tu dobro počutil, obenem pa ni bilo v Žireh drugih možnosti za zaposlitev na tem področju.
Pri svojem delu je zelo natančen, ker meni, da je potrebno vsako delo dobro in natančno opraviti, zato je tudi od svojih predpostavljenih večkrat zahteval razne izboljšave in priprave, s katerimi se je olajšalo delo in izboljšala njegova kvaliteta.
Glede razvoja Kladi var j a je optimističen in pravi, da bi bilo potrebno sezidati še dodatne prostore. Proizvodnja
NOVO PRI NAS IN NA TUJEM . . .
Princip delovanja tkzv. ,/toplotne črpalke" je poznan že dalj časa. Kot vir toplote se običajno rabi voda, ki je topla nad 5° C. V ZDA je razvit grelnik za vodo, ki uporablja toploto zraka okolice. Voda se segreje na 55° C, v kolikor je zrak okolice toplejši od 5° C.
Kombinirani transport vse bolj uveljavlja1 na namenskih železnicah. V bistvu gre za prevoz z kontejnerji po železnicah, kjer pa ni železnice, pa po cesti. Ocenjujejo se, da je bilo najmanj 300.000 pošiljk s skupno težo 5000 mio ton v preteklem letu.
Po INFO f+h 32, 1982, 3
Na področju obdelovalnih strojev bo todi v letu 1982 nespremenjen vrstni red izvoznikov in sicer: ZRN, Ja-
ZIMSKA ŠPORTNA SEZONA JE ZA NAMI
postaja vedno obsežnejša in kmalu bo zmanjkalo prostora;. Z delom je zadovoljen in vesel je, da se je Kladi var razvil no talko stopnjo. V mladem kadru, ki ga je pri nas dovolj, vidi perspektivo in napredek tudi v bodoče. Ugotavlja, da je pri delu še vedno premalo discipline, saj je prav ta zagotovilo za resničen uspeh. Tudi nekateri stroji so zastareli' in potrebno bi jih bilo zamenjati z novimi, saj bi s tem povečali produktivnost in kvaliteto ter tako lažje prodrli na domači in tuji trg. Za konec sem ga povprašal še o tem, kaj dela, kadar ima prosti čas. Odgovoril mi je, da je bilo tega do sedaj zelo mailo, pa vendar je našel čais kdaj pa; kdaj tudi zase. Pozimi si večkrat natakne smuči in se poda na smučanje, saj ima tovrstno rekreacijo zelo rad. Sedaj bo moral urediti okolico hiše, ker mu lepo urejen prostor prinaša veliko zadovoljstvo. Tudi poleti ne miruje in je navdušen balinar, zato se tudi ob prostem času ■nikdar ne dolgočasi.
Na vprašanje o razvoju Žirov je dejal, da bi v tako velikem kraju potrebovali blagovnico in hotel. Tudi urejena kanalizacija in telefon bosta pomembna pridobitev.
Ciril Kacin
poasika, Švica, Italija, DDR im ZDA. Preseneča sorazmerno ivisoikai pozicija; Italije, iki edina od naštetih predvideva povečanje svojega, izvoza;.
Metalurški kombinat »Železarna Sisaik" predvideva v letu 1982 izvoz 76000 ton cevi, od tega 42500 ton brez-šivnih cevi im 33500 ton šivanih cevi. Vse dobave so že dogovorjene.
Po EIR 16, 1982, 2
Gospodarska komora Dobaja, RO Destilacija drva. iz Tesliča in »Poliestar" iz Priboja so se sporazumeli, da bodo zgradili tovarno drogov. Drogovi bodo od orrni-ega poliestra za potrebe električnega in PTT omrežja;.
ITS 5, 1982, 1
S prihodom pomladi se poslavljamo od smučarske sezone vsi, ki smo kakorkoli vezani na; ta zimski šport. Na svetovni ravni so to storili uradno in z velikim truščem. Mi smo ta dogajanja spremljali kot navijači in privrženci naših izbrancev.
V	naši DO je smučanje precej razvita; rekreativna dejavnost. To dokazuje predvsem sindikalno prvenstvo Kiladivairjo, na katerem se vsako leto veča- število udeležencev. Vspodbudmo je dejstvo, da se je povečalo število tekmovalcev v najstarejši kategoriji, kar pa ne velja za kategorijo žensk. Glede na to, da je bil lansko leto organiziran smučarski tečaj, je bilo pričakovati večjo udeležbo naših delavk.
V	tej sezoni smo se udeležili tudi vseh tekmovanj, ki so bila organizirana v krajevnem in občinskem merilu. Vse-
kakor je bila za nas glavna tekma sezone na Soriški planini. Tam smo se pomerili med seboj vsi delavci ZPS-a v veleslalomu in smučarskih tekih. Tu smo dosegli rezultat, ki smo si ga na tihem vsi želeli, vendar o njem nismo upali glasno razmišljati. Tekači so nam pritekli srebrno medaljo. Skupno pa smo dosegli tretje mesto od 23. ekip. To je bil doslej noš največji uspeh.
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujem vsem delavcem DO Kladivair, za izkazano denarno in moralno podporo ob nesreči, ki me je doletelo.
Prisrčna hvala tudi vsem tistim, ki so pomagali pri betonski plošči, ali so kalko drugače pomagali pri adap-
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
18.	redna seja komisije za delovna razmerja DO KLA-DIVAR, ki se je Vršila dne ‘1. 2. 1982 v sejni sobi DO
K opravljanju del in nalog vodje kuhinje se razporedi tov. Vido Bogataj.
DU iz Škofje Lake organizira v Žireh kuharski tečaj katerega se morata udeležiti tov. Bogataj Vida in tov. Bekš Jolando. Delovni čas v kuhinji naj se razporedi talko, da obisk ku-harsikega tečaja ne bo povzročil zastoja v kuhinji ter nadur.
Stroške kuharskega tečaja nosi DO.
Pri popoldanski izmeni je potrebno vodjo kuhinje opozoriti, da se zunanja vrata za vhod v jedilnico odprejo ob 18. uri in takrat tudi prične deliti malico.
S sprejetjem pravilnika o razvidu del in nalog, ki ga je sprejel DS dne 28. 1. 1982 ter na osnovi opozorila vodstva PPS se prenehajo izvajati dela in naloge brusilca — polirca’. Te delovne naloge je opravljal tov. Franc Kavčič, ki se ga z današnjim sklepom razporedi k opravljanju del in nalog detašerja.
V sistemu usmerjenega izobraževanja morajo dijaki opraviti 10-dnevno proizvodno delo. Naša DO bo omogočila opravljanje proizvodnega dela 15 dijakom, od tega 12 našim štipendistom in 3 drugim štipendistom. Proizvodno delo bodo opravljali po razporedu, ki ga da izobraževalna ustanova ter po ustreznih programih.
Zaradi velikih potreb v splošnem sektorju po izva-
Na področju KS Žiri se je letos pojavila nova oblika tekmovanja — družinski veleslalom. Kakor vedno, tudi takrat Kladivarci nismo razočarali, saj sta se tekmovanja udeležili dve družini naših delavcev od skupno osmih prijavljenih družin.
Da smučati j a ni samo šport in tekma, dokazuje skupina zagnanih delavcev, ki se na vse načine trudi, da bi usposobili in preuredili staro vlečnico, ki naij bi bila postavljena na Goropekah. Tu sicer ni šlo vse po načrtih, vendar upam, da se bodo stvari s pomočjo širše skupnosti uredile.
Za zaključek naj povabim na bele poljane vse naše delavce, ki še vedno oklevajo in si ne upajo med vedno številnejšo smučarsko družino. Predvsem primerna oblika rekreacije so smučarski teki, kateri ne zahtevajo niti predrage opreme, niti preveč znanja, pač pa precej volije in vztrajnosti, katere nam včasih primanjkuje tudi pri našem delu.
Marjan Šorli
taci ji pogorelega stanovanja.
Prisrčna hvala!
Anica Terglavčnik
jamju del in nalog organizatorja se tov. Pirnat Janeza razporedi k opravljanju del in nalog oganizatorja. Delovno mesto je ocenjeno v višini točk (A.O.) referenta za kadre. Razporeditev se izvede z dnem 4. 1. 1982.
S 4. 2. 1982 se k opravljanju del in nalog administratorja v PPS razporedi tov. Zalar Silvo (za nedoločen čas, za čas porodniškega dopusta).
Tov. Strel Milan je z odličnim uspehom zaključil poklicno šolo.
Naša DO mu mora izdati pismeno potrdilo, da je usposobljen za opravljanje del in nalog strugarja, ker mu zaradi odličnega uspeha ni potrebno delati zaključnega izpita.
Komisija za delovna razi er ja sprejme sklep o izdaji ustreznega pismenega potrdila.
Ko bo tov. Strel Milan dostavil spričevalo o zaključnem 'izpitu, se z njim sklene delovno razmerje po predpisanem postopku.
Seja komisije za OD z dne 3. 2. 1982
Člani komisije imenujejo komisijo za preverko A. O. v sestavi:
Kavčič Iztok Mlinar Anton Rudolf Vinko Erznožnik Bogdan Beovič Anton
Vidmar Janez Kavčič Ernest
Poleg zneska, Id ga tov. Kristan Anita prejme od Zavoda za. zaposlovanje (5.100 din) ji pripada še del OD, izračunan na podlagi obstoječega sistema pri delitvi 0'D. Za osnovo se jemlje zahtevnost dela, ki znaša 68 točk.
Seja komisije za družbeni standard z dne 24. 2. 1682
S tem, ko smo aneks k samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loko za obdobje 81—85 sprejeli in imamo poravnane obveznosti, se bo sklep o naknadno odobrenem kreditu za manjkajoča, sredstva pri nakupu stanovanj realiziral. Kredit je sicer premostitveni z dobo vračanja 12 mesecev. Po tem roku pa bomo kredite vrnili tako, da bomo z banko sklenili pogodbo o vezavi sredstev z enkratnim pologom v višini 900.000 din za eno leto, ter imeli po enem letu sredstva za pokritje tega kredita.
Tov. Mlinar Miran, kateremu je bilo odobreno posojilo v višini 300.000 din za. nakup stanovanja, obvešča komisijo, da odobrenih sredstev ne bo porabil.
Komisija sklene, da se neporabljena sredstva iz prejšnje pogodbe vključijo v razpis za dodeljevanje kreditov v letu 1982.
Na predlog IO OOS komisija odobri Anici Trglav-čniik enkratno solidarnostno pomoč zaradi požara, ki je prizadel delavko in sicer v višini 10.000,00 din.
Komisija za družbeni standard sklene, da Loikain-vestu posredujemo potrebo po nakupu enega, dvosobnega stanovanja v novem bloku, ki naj bi bil po programu zgrajen v letu 1983.
Zbor delavcev z dne ,26. 2. 1982
Poročilo in ocenitev rezultatov dela in poslovanja, v poslovnem letu 1981 poda. tov. Rado Bogataj.
Zaradi dobrih rezultatov poslovanja, doseženih v zadnjih treh mesecih lanskega leta 1981, se predlaga poračun v višini 10% z a- vsak mesec oziroma skupaj 30 % za tromesečje.
Tov. Rado Bogataj poda tudi predlog za. povečanje OD v letu 1982. OD naj bi se v letošnjem letu povečal za 8 % pri 100% dosegu plana.
4% se porabi pri korekturi analitskih ocecn (pedvideva se, da bodo le-te korigiram e v mesecu marcu), ko bodo te korigirane, se poda predlog DS, da sprejme povečanje vrednosti točke še za dodatnih 4%.
Po krajši razpravi zbor delavcev z osebnim izjavljanjem sprejme poročilo o poslovanju v poslovnem letu 1981 ter predlagano delitev ustvarjenega dohodka v poslovnem letu 1981. Sklep sprejet soglasno.
Na predlagani gospodarski načrt prisotni nimajo pripomb.
Predhodna obravnava samoupravnih aktov SOZD ZPS in sicer:
—	Statuta SOZD ZPS — združeni proizvajalci strojne opreme — Ljubljana
—	Samoupravnega sporazuma o združitvi DO v SOZD ZPS - združeni proizvajalci strojne opreme — Ljub-1 j ana
—	Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah,
obveznostih in odgovornostih ter svobodni menjavi dela med delavci DSSS SOZD ZPS in delavci TOZD oziroma (enovitih) DO v SOZD ZPS.
Imforma.ci j o ozi roma obrazložitev k posaimej nemu samoupravnemu aktu poda Bogdan Erznožnik.
Referendum, na katerem se bosta sprejemala, samoupravna. aiklta. pod točko a in b, je DS že razpisal in sicer za 11. marca. 1982. Samoupravni akt pod točko c pa se obravnavo in sprejme na zboru delavcev, zato prisotni sprejmejo naslednji
Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih i.n odgovornostih ter svobodni menjavi dela. med delavci delovnih skupnosti skupnih služb SOZD ZPS in delavci TOZD oziroma (enovitih) DO v SOZD ZPS se sprejme in podpiše.
19.	redna bejla komisije za delovna /razmerja z dne 5, 3, 1982
Na podlagi pismenega potrdila, ki ga je izdal DS, se tov. Erznožnik Bogdana, razporedi k opravljanju del in nalog vodenja splošnega sektorja za mandatno dobo 4 let. Mandat prione teči z 1. 12. 1981.
Tov. Novak Dimitrij se za. določen čas, za dobo 6 mesecev imenuje za vršilca, dolžnosti vodje proizvod n o-plans.kega sektorja. Doba šestih mesecev prione teči s 1. 10. 1981. V tem času se ponovno javno razpišejo prosta dela. i.n naloge vodje PPS in vodje KS.
RAZPOREDITVE.
1.	K opravljanju del in nalog razreza materiala se razporedi tov. Benedik Draga, zai nedoločen čas.
2.	Tov. Naglič Mi.rika se razporedi k opravljanju del in nalog konistrulkte.r j a II v RO, tov. Kosmač Heleno se .razporedi k opravljanju del in nalog administratorja v EPS, za nedoločen čas, tov. Jereb Marjana se razporedi k opravljanju dei in nalog procesnega, kontrolorja in tov. Žust Valentino k opravljanju del in nalog administratorja v poslovodstvu.
3.	Tov. Oblak Janeza, se za nedoločen čas razporedi k opravljanju del in nalog skladiščnika materiala.
4.	Tov. Kristan Aniti se delovno razmerje podaljša' za 6 mesecev.
5.	S tov. Pustovrh Pavlo se prekine delovno razmerje z 10. 3. 1982, na osnovi podpisanega sporazuma o sporazumnem prenehanju delovnega- razmerja.
V časopisu GLAS je potrebno objaviti naslednja dela in naloge: vodja OPD samostojni konstruktor tehnični risar vratair-čuvaj čistilec
Komisiji za delovna razmerja je posredovalo svoje prošnje za sprejem v redno delovno razmerje 11 delavcev in sicer:
Tratnik Viktor, NK delavec, Žiri, Stara vas 270 Oblak Van ja,, SS delavec, Žiiiri, Selo 1 Kržič Renato, NK delavec, Žiri 69 N a j g er Darinka, KV delavka., Bizeljsko Bogataj Maruša-, KV delavka, Žiri, Stara vas 273 Vegelj Mihaela, NK delavka-, Žiri, Stara vas 75 M e neg otti Rado, NiK delavec, Zavratec 29 Pivk Stanislav, SS delavec, Žiri, Stara vas 272
Bogotai Drago, NK dela-vec, Žiri, Stara va:s 153 Peternelj Simon, NK delavec, Žiri, Sta-ra vas 254 Šabič Stojam, NiK delavec, Žiri, Stara vas 157 Sklep komisije za delovna razmerja se glasi:
Delovno razmerje s 'kandidati se NE sklene, ker ni na razpolago del in nalog, ki bi ustrezali strokovni izobrazbi piri javljenih kandidatov, vendar se jih obvesti, do v prihodnje spremljajo objave v sredstvih javnega obveščanja, v katerih bodo objavljena prosta dela in naloge.
Kadrovnik je člaine komisije seznanil, da je kadrovski načrt za leto 1982 pripravi jen, komisija- za delovna razmerja nanj nima pripomb. Kadrovski načrt je sestavni del gospodarskega načrta DO za naslednje leto. Na komisiji za- delovna razmerja dne 26. 9. 1980 je bilo sklenjeno, da stroške nemškega in angleškega tečaja plača DO, vendar samo tistemu, ki je tečaj pozitivno opravil.
Kadrovnika se zadolži, da- na naslednji seji poroča o tem sklepu.
20.	redna seja delavskega sveta dne 22. 3. 1982
DS potrdi (zaključni račun) delitev ceclotnega dohodka in čistega- dohodka, ki je bil soglasno sprejet že na zboru delavce-v.
Soglasno se sprejme in potrdi gospodarski načrt za leto 1982, vendar mora finamčoo-prodajoa služba pripraviti vredmo-stni plan, ko bo prejela dokončno pismeno naročilo od Litostroja-. O tem obvestiti člane DS.
DS sprejme ugotovitveni sklep o izidu referend-uma dne 11. -marca 19-82, s katerim so delavci DO Kladiva-r Žiri z večino glasov sprejeli:
—	Statut SOZD - združeni proizvajalci strojne opreme — Ljubljana- ter
—	Samoupravni sporazum o združitvi DO v SOZD ZRS — združeni proizvajalci strojne opreme — Ljubljana
Za sprejem Statuta je glasovalo 227 delavcev a-li 81,94 %, za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi pa 231 delavcev a-li 83,39 % (podatki iz zapisnika volilnega odbora).
Na osnovi 52. člena Statuta DO Kladi var Žiri ter na osnovi 10. čil. Zalkon-a o volitvah -in odpoklicu org. -upravljanja in o 'imenovanju poslovodnih organov v OZD (Ur. list pt. 23/77) delavski svet razpisuje volitve v samoupravne organe DO (DS, samoupravna delavska kontrola, disciplinska komisija).
Volitve se izvedejo 16. 4. 1982.
Skupaj z razpisanimi volitvami v samoupravne organe DO se izvedejo tudi volitve v samoupravne organe SOZD ZPS.
Predlog članov v samoupravne organe DO pripravi OOS skupaj z d-rugimi organizacijami in službami.
Saim o upravni sporazum o združevanju dela- in sredstev in udeležbi na skupnem dohodku in riziku pri izgradnji investicijskega objekta ,, Tovor n a investicijske opreme" Va-lamidovo oziroma proizvodnji izdelkov iz načrtovanega proizvodnega programa -se sprejme in podpiše. Nabavi se strojno oprema »Prvomajske" Ra-ša v predla-gam-eim obsegu in predlaganem načinu financiranja, kot je na-vedeno v točki A.
Oprema Prvomajske Zagreb pa se nabavi po najugodnejši možni varianti. O izbrani varianti strokovne službe
-poročajo delavskemu svetu.
Nabavi se 1 kom. tovorni avtomobil »Zastava 650 A-D" z orodjem in dodatno opremo, n-a način, kot je -razvidno iz priloženega predračuna št. 157/107, z dne 2. 3. 1982.
Program za izgradnjo proizvodnega obrata mazailni-loov -v Zgornji Ščavnici — občina Lenart se soglasno potrdi. Soglasno se sprejme in podpiše naslednje samoupravne sporazume:
—	samoupravni -sporazum o združevanju dela- in sredstev za -razvo-jno-iinov-acijski projekt naprave za- avtomatizacijo stre-ge med DO Kladiva-r in SOZD Elektrotehna Ljubljana
—	samoupravni spo-raizum o temeljih skupnega plain-a za obdobje 1982—1985 med SOZD Elektrotehna Ljubljana- in DO Kladiva-r Žiri
—	samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev -med prometno organizacijo in proizvodno organizacijo za-ra-di ustvarjanja skupnega prihodka in skupnega dohodka med SOZD Elektrotehna in DO Kladiva-r Žiri,
Za -podpisnika navedenih samoupravnih sporazumov se določi tov. Rado Bogataja.
9. izredna seja DS DO Kladiva-r Ži-ri z dne 5. 4. 1982
Sprejme in potrdi se pred-log zahtevnosti dela, analitske o-ceine. Nove točkovne vrednosti se prično uporabljati s 1.3. 1982 d-al-je.
DS je obravnava! pritožbo tov. Marjana Peternelja na predlog preverke zahtevnosti dela pri planerju proizvodnje in sprejel sklep, d-a se pritožbi ne ugodi.
DS sprejme in potrdi spremembo P-ravi-lnika o razvidu del oziroma nalog in sioe-r:
—	kadrovski pogoji pri vodji skladišča gotovih -proizvodov se -spremenijo iz zahtevane srednje šole i-n tri leta delovnih izkušenj n-a- zahtevano KV izobrazbo in tri leta delovnih izkušenj
—	kadrovski pogoji pri -referentu za ekonomsko propagando se spremenijo iz zahtevane višje šole i-n 4 -lel delovnih -izkušenj no zahtevamo sed-njo šolo in 3 leta delovnih izkušenj.
DS na osn-ovi gospodarskega' načrta sprejme s-klep o dvigu vrednosti točke, ki je osnova- za obračun OD in sice-r iz 23 din bru-tto na; 24 d-i-n brutto.
V posamezne organe samoupravljanja so evidentirani naslednji kandidati:
1.	DS SOZD:
Koika-lj Mihela-, člain Sla-be Stane, namestnik
2.	IO za- pla-n in eiko-nomiko:
Bogataj Jože, član
Pivk Marina, namestnik
3.	IO za- RR dejavnost:
Kopač Milan, član Temelj Frainc, namestnik
4.	IO z-a trženje: likar Pa-vel, člain Potočnik Marjam, namestnik
5.	IO za OKS zadeve:
Pirnat Janez, član Vidmar J-amez, namestnik
6.	Koordiin. odbor LODS:
Mole Vame, člam
7.	Odbo-rSDK:
Bogataj Miha, član Eržen Martina., namestnik
8.	Zbor IB:
Kokalj Mihela, člam Slaibe Stame, namestnik
9.	Po IB:
Luznar Andra, član Poljanšek Mira, namestnik
10.Odbor SDK IB:
Bogataj Miha,, član Eržen Martina., namestnik
11 .Odbor SLO DS:
Mole Vame, član
1.	DS potrjuje predlagam plan investicij za leto 1982, realizirali pa se bo v okviru razpoložljivih lastnih finančnih sredstev, združenih sredstev im v oikviru pridobljenih komercialni h ter bančnih kreditov.
2.	DS siprejme predlagani plan izdelave in -nabave
cipreme za leto 1982, realiziral pa se bo po prioriteti in v oikviru .razpoložljivih lastnih finančnih sredstev pridobljenih 'komercialnih kreditov.
3.	Karamboliraino, nevozno vozilo kombi IMV se proda na licitaciji!. Izpljučna cena bo preostalo prometna vrednost, ki jo bo zapisniško ugotovila- strokovno komisija- v sestavi:
Starman Andrej, vodja VIV — predsednik
Novak Dimitrij, vodja- PPS — člam
Mole Vanjo, vodja prototipnega oddelka - član
Komisija za družbeni standard z dne 9. 4. 1982 Člani komisije se z vsebino razpisa strinjajo ter sprejmejo SKLEP o objavi razpisa-.
—	Osnutek P-raiviImilka naj bi bil izdelam do konca pri-hodinjega tedna-, ko se komisija-zo-pet zbere
—	od tega roka se pri pravi tudi predlog rešitve za pridobitev stanovanjskega kredita Trglavčnik Anice
—	pripravi -se n-aij osniutek korektur anketnega- lista, s katerim se ugotavlja-jo stanovanjske razmere delavcev pri ogledih njihovih stanovanj.
DELOVNI UTRIP ŽIROV

■Silvie.
Vartan
potomka ^
Henrik
Lev
jPRAZNJk
DELA
jamoaA
Maria
obuvalo str im. kočan. Merkurja
Spari.
mirno
30Sije
Jerrv

ednino!
(okra).)
/todnd- /709
it/ut visol
fatbac
filumrjj
Albin
Kopač.
sanke
Meh
Iridij
pokrajino grči ji
Sestavi/ in risal: C. kadri
DaJeč so že časi, ko so se v Chicagu delavci prav na 1. maj z dem onstraaijaimi borili za 8-urni delavnik in svoje osnovne pravice, ki pa jih je policijo v krvi, zaidu-ši.la. V spomin na ta dogodek je II. 'internacionala sprejela sklep, da bodo vsako leto nai ta dan organizirane množične demonstracije in stavke. Tako se je 1. maj razvil v mednarodni praznik. Te dni pa se pri nas spominjamo še enega pomembnega dogodka. 27. aprila 1941 je bila. v Ljubljani ustanovljena O F, ki .naj povede slovenski narod v boj za zmago nad okupatorjem za lepšo in boljšo prihodnost.
Svobodni se dvigamo iz ruševine, ponosno nov prapor vihra domovine, čez hribe in travnike sonce nam sije, čez polja do morja naš prapor se vije . . .
Nov temelj slovenski si človek giradi na bele, prestreljene naše kosti, na žuljave roke, na delo iiin čast, predrzno se dvigaj v oblak nova rast!
(T. Seliškar: Vihrajte zastave)
..Kladivar" je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p.o.
Ureja ga odbor za obveščanje:
Martina Mlakar, Ciril Kacin, Janez Primožič, Franc Temelj
Izhaja dvomesečno, naklada 300 izvodov
Tisk: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka
'