Stev. 44.
Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 29. oktobra 1924.
LatA yyvuii
Uhaja vsako sredo ob 6 zjutral. — Cena 38 Din s« celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. - Ppsamezn« itevilka 1 Din. — V interatoam delu vsaka drobna trstic« ali nie prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa UpravniStvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Vladna kriza še vedno traja.
Šo nokaj o vzrokih kriz*.
Zadnjič jo poudaril »Domoljub :, da je radikalna stranka porabila vse rezervo, da vrže sedanjo vlado, zaradi tega, da no bi prišlo do sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi in da bi šo naprej razni korupcio-nisti dobro živeli na stroške države. Radikali in posebno Pašič vedo, da izgube ves vpliv med srbskim narodom, če se njihovim voditeljem pokaže, da so odirali ne samo Slovence in Hrvate, ampak tudi svoje srbsko ljudstvo. Ko bo srbski kmet nvidel, da So se razni Volesrbi cedili ljubezni do srbskega naroda samo r besedah, da so pa pri tem delali lo za svoj žep, takrat bo konec tudi sedanjih mogočnakov v Srbiji. To je hotela preprečiti radikalna stranka z vsemi silami. Poseben interes, da vržfcjo sedanjo vlado, pa so Imeli, kakor že zadnjič povedano, razni generali. V sedanji vladi sede Možje, ki poTdarjajo, da je treba počasi priti do tega, da so zmaiijča armada in stroški zanjo. Ti stroški požro letno več kakor eno četrtino vseh davkov. S tem, da se zmanjša vojaštvo, pa se zmanjša tudi vpliv raznih visokostoječih vojaških oseb. In to so hoteli na vsak način preprečiti.
Boj med parlamentarizmom in prikritim absolutizmom.
Začel se je boj med parlamentarizmom, ki predstavlja večino ljudstva v državi in med temi krogi, ki se boje za svojo moč' in za svoje žepe. V naši državi gre danes za to, ali zmaga parlamentarizem, t. j. ljudska volja izražena po ljudskih poslancih, ali pa Prikrit absolutizem, t. j. vlada voljo enega oziroma onih, ki na odločilnega faktorja z raznimi intrigami pritiskajo. Naši ministri to naši poslanci so v tem boju odkrito povedali, da ne odnehajo. Pravtako pa tudi fazni intriganti še vedno mislijo na zmago. Na razpolago jim je poleg vpliva, ki ga 'majo v vojaških krogih tudi denar in časopisje. Vso liberalno časopisje se zaletava v sedanjo vlado, tudi pri nas na Slovencem. »Kmetijski list« jo napada, pravtako kakor Žerjavova »Domovina« ali »Jutro«. Vs» so edini v tem, da je treba zrušiti se-
danjo vlado, da tako preprečijo sporazum v naši državi. — In odiranje preprostega ljudstva ter ropanje državnih kas so bo lahko nadaljevalo.
Radič govori...
V tem težkem boju med zmago ljudske volje in zmago korupcijonistov igra veliko vlogo hrvatski voditelj, znani Radič. Njegovi poslanci se bore ramo ob rami z našimi za zmago parlamentarizma. Vsi razen voditelja tudi sodelujejo v Belgradu. Voditelj sam pa govori na Hrvatskem po shodih. Glavno njegovo delovanje je sploh govorjenje. Kdor pa veliko govori, pa velikokrat tudi govori stvari, ki bi jih bilo boljo za-molčati. Tako jo Radič pretekli teden v četrtek silno otežkocil naži vladi stališče z govorom, ki ga je imel v Zagrebu. Bilo je na tem, da krafl/ zopet upostavi Davidovi-čevo vlado, pomnoženo z radičevskimi ministri. Kralj je hotel še nekaterih pojasnil od Radičevcev. To je menda Radiča zdra-žilo in govoril jo dolg govor, v knterem je delil brce na vse strani. Glavna njegova misel, da je treba varovati ljudsko voljo pred samovoljo posameznikov, je bila sicer pravilna, toda nekateri ostri izrazi proti kralju so položaj poslabšali. Vez med strankami, ki so za sporazum, je bila razrahljana, ker je napadel vsevprek, kar no pleše po njegovem ukazu. Radič je drugi dan, ko je videl, kaj je s svojim govorom napravil, z raznimi izjavami hotel popraviti svojo napako. Toda tlo danes se še ni dalo popraviti. Kriza še vedno stoji in še ni čisto jasno. kako se izteče.
Verjetnosti.	?
Liberalci so zagnali velik halo, da je sedaj po Radičevem govoru padla v vodo misel sporazuma. Veselili so se že Pašič-Pribičevičeve vlado. Iz poteka dogodkov^ zadnjih dni, pa se vendar zdi, da kralj uvi-deva', da tega ne smo storiti. Časopisje piše o raznih možnostih. Eni ugibajo o zvezi med Davidovičevci, našimi in med radikali, čo bi ti vrgli svojo dosedanje voditelje Pa-šiča in najhujše korupcioniste. Nekateri spet razmišljajo, da bi se sestavila vlada, ki naj bi vodila samo volitve. Gotovega pa so danes ne da reči še ničesar. V Jugoslaviji je vse mogoče, zlasti pa ne smemo pozabiti, da je pri nas vsaka kriza dolga, ker smo blizu Balkana, kjer »ima vremena.<
Nov dokaz za potrebo izpremembe ustave.
Sedanja kriza nam jasno kaže, kako pravilno je naše stališče, da je mogoče dobro vladati v naši državi samo, če se odvzame večina zadev Belgradu in se preneso v pokrajine. V Bedgradu nastopajo neprestane krize in Srbi nimajo tega čuta, kako trpi vsled tega vsa država. Toliko vprašanj je stalo pred novo vlado, ki naj bi jih rešila in sedaj že tri tedne vse stoji. Narodna skupščina bi morala sedaj z največjo živahnostjo delovati, pa vsled te krize poslanci! ne morejo zborovati. Ugled države pred zunanjim svetom vsak dan bolj pada in kmalu ae bodo lahko norčevali povsod iz naših kriz, ki nastopajo vsake tri mesece. Ljudstvo, vsak posameznik in država, trpi, v Belgradu pa nimajo razumevanja za hitra rešitev. Vse to kaže, da je pri nns edina rešitev temeljita izprememba ustavo, ki nam prinese možnost, da čim več stvari doma opravimo, potem lahko v Belgradu za Srbijo samo delajo po svoje. No smemo pa pozabiti končno tistih, ki danes toliko vpijejo proti sedanji vladi, samostojneži in drugi liberalci. V prav ti so tisti, ki so svoj čas glasovali za tako centralistično ustavo, vsled katero danes vse zastaja. Ti so glavni sokrivci sedanjih razmer. Našo ljudstvo ne bo nikoli pozabilo, kaj so mu storili. BaŠ

Da sem l*ot rožico, lilija, 3a re3no se smejem vesela, lo je zasluga najboljšega, slouečega mila —
.»Gazela" i*
sedanji trenotek zopet opominja, da si to ljudi dobro ogledamo, če prihajajo kot spo-korjeni volkovi med naše preprosto ljudstvo, da ga hujskajo na sedanjo namesto na centralizem.
Korenina vsega zla.
Naša država se ne more umiriti. 6 let bo preteklo, odkar obstoji, druge povojne države so se okrepile in gospodarsko utrdile, pri nas je pa vedno večja zmeda. S pomočjo oderuškega centralizma so se polastili edine oblasti v državi velesrbski korupcio-nisti, ki so izmozgali iz slovenskega in hrvatskega ljudstva milijardne vsote in jih velik del pobasali v svoj žep, državno gospodarstvo pa med tem propada in obenem gospodarska moč slovenskega in hrvatskega ljudstva.
V teh 6 letih bi se v rednih razmerah moglo izvršiti že toliko gospodarskih načrtov, da bi se moglo naše ljudstvo po vojni gospodarsko že popolnoma odpomoči. Spominjamo se samo na tistih par let, ko je naša stranka imela odločilno besedo v deželi, pa tudi zakonodajno zbornico in davke. Kakšni veliki gospodarski načrti so se v kratkem času izvršili, kako se je kmetsko gospodarstvo vsepovsod dvigalo, kako je vidno rastel blagoslov požrtvovalnega in nesebičnega dela naših deželnih poslancev.
Danes pa nimamo ne svoje zbornice, kjer bi mogli delati svoje postave, naši davki gredo v Belgrad, kjer so jih sproti kradli korupcionisti, da naši ministri danes nimajo solda v rokah za ljudske potrebe in morajo na vse strani iskati potrebnih kreditov. In če so naši ministri za prihodnje leto slavili v proračun večje svote za slovensko gospodarstvo, da bi se zopet mogla Slovenija dvigati, ]e veliko vprašanje, če ne bo aprila meseca prihodnjega leta ob teh vsotah zopet sedel kakšen velesrbski ko-rupcionist.
Kje je korenina vsega zla?
Korenina vsega zla je centralizem, ki daje vso in edino moč velesrbskim korup-cionistom, centralizem, ki je docela ugonobil slovensko gospodarstvo in ki trdno skuša držati v krempljih grozno moč, ki jo ima. Centralizem, ki divje sovraži vse, kar je slovenskega, hrvatskega in katoliškega.
In za ta centralizem so glasovali slovenski Žerjavovci in slovenski samostojneži, katere je dr. Žerjav za nekaj tisoč kron najel in kupil, da so glasovali z njim ter s tem pomagali slovensko ljudstvo sleči do zadnjega.
Ljudstvo, nauči se iz svoje žalostne zgodovine! Kakor irsko ljudstvo, ki se je skozi stoletja z ogromnimi žrtvami borilo za svojo svobodo in samostojnost, tako vztrajaj ti v tem velikem boju za svojo svobodo, za svojo samostojnost, za svojo neodvisnost. Centralistične verige, v katerih zdihujemo in v katere so nas pomagali vklepati za to delo najeti in plačani samostojneži, moramo za vsako ceno streti. Tvoji voditelji zlasti duhovniki, ki se niso še nikdar odmaknili od tebo, bodo s teboj do zadnjega.
"TašKO BBINJE odda
FR. POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
21
Dova stranka.
Slovenci so napreden narod. Ne mine skoro leto, da ne bi zrastla kaka nova stranka. V nedeljo dne 19. oktobra t 1. je g. Prepeluh, ki je bil svoj čas socialdemokrat in kot tak poverjenik v ljubljanski vladi v času po prevratu, ustanovil stranko z imenom Slovenska republikanska stranka delavcev in kmetov. Naši bravci vedo, da jo takih in podobnih strank bilo na Slovenskem že veliko, da so živele par let, napravilo nekaj zmede in končno žalostno preminule. Tudi ta stranka bo živela nekaj časa in pritegnila nase nekaj ljudi, ki bodo mislili, da jih bo nova stranka rešila pred politično brc?,pomembnostjo. Konec bo isti, kakor pri vseh.
Mi poznamo ljudi, ki se zbirajo okoli nove stranke in je naše stališče čisto jasno. Vendar v pojasnilo našim bralcem povda-rimo zlasti dvoje: Ker smo Slovenci majhen narod, nam vsako cepljenje moči veliko bolj škoduje, kakor večjim narodom. SLS, ki bojuje boj za slovensko avtonomijo, bo imela toliko več uspeha, čim bolj bomo Slovenci držali skupaj. Vsakdo, kdor cepi našo moči v boju za slovensko samostojnost, je škortljivcc našega naroda. Izrek: »V slogi jo moč,« je bil in bo resničen. Komur ni tedaj nič na bodočnosti slovenskega naroda, komur je vseeno, ali dosežemo kdaj svojo glavno zahtevo, zakonodajno avtonomijo ali je ne dosežemo, naj »leti za Prepcluhom. Možje vedo, kje je njihovo mesto.
Še eno: Nova stranka je podružnica Radičeva. Prenesti hoče k nam, kar je hrvatskega. Že v resoluciji, ki so jo sprejeli prvi dan življenja nove stranke, izjavljajo, da stopajo v federativno zvezo s Hrvatsko republikansko 6eljaoko stranko. Mi nimamo ničesar proti Hrvatom. Naj si oni doma po svoje urede svoje hrvatsko razmere, na Slovenskem hočemo ostati Slovenci gospodarji. To smo hoteli povedati, da bodo naši somišljeniki vedeli, s kom imajo opravili, če pridejo tu ali tam z novimi preroki v dotiko.
Dinarski dan.
Bridka je usoda naših neodrešenih bratov. Stoletja in stoletja so vzdržali na ogroženih postojankah naše zemlje, ljubeč jo in izročujoč iz roda v rod veliko oporoko: »Ljubite ta naš svet, ki mu ni lepšega in delajte in glejte, da mu ostanete gospodarji!«
Iz roda v rod je šla ta oporoka in je bila vsem sveta in ne zli časi ne zle prilike je niso mogli zabrisati. Iz roda v rod so jo uveljavljali in se ravnali po njej in slednjič je ob njej pognala v srcu slehernega najlepša roža — roža narodne zavesti. Iz omejenega pokrajinstva je misel objela celoto in težila po združenju. Bili so to časi taborov in čitalnic: na taborih 6o tisoči in tisoči klicali po združeni Sloveniji, v deželnih zborih in parlamentu so zahtevali enakopravnost slovenskega jezika v urr.dih, šolah in sploh v vseh javnih napravah. Bili so se in terjali pravico, edini v ljubezni do skupnega ideala. Junaška
doba naših narodnih bojev je bila to in njen klic je bil: »Oj, ko bi bila dana nam moč in oblast, še danes in povsod, kjer se zvonki slovenski jezik govori, obhajali slovesen god, god našega zedinjenja, še danes bi Slovenija stala krepka, močna, združena, edina! To vam zagotavljam s častno besedo in sveto prisego.«
Te besede, ki jih je napisal uvodničar v goriškem >Glasu« 1873, so bile srčen program in vse delo je bilo usmerjeno v njegovo udejstvitev. Težki so bili boji, ker neenake moči: Združena Slovenija je ostala sen, ki pa je naš rod, dasi ločen po de-želah, vendarle družil. Brez uspehov boj pa le ni bil: dosežena je bila vsaj deloma enakopravnost našega jezika. In kar jc bilo še več: seme je bilo vrženo in cd vasi do vasi se je krepila in jeklenela narodna zaves^ in neomajena je bila vera v zdravje in življenje Slovenstva, ki mora priti do svojih pravic.
Pa jo prišla Kalvarija in kockanje...
In spet smo morali ugotoviti, kot je ugotavljal z bridkostjo v srcu »Glasm uvodničar 1873: 3Slovenija je v resnici podobna razmesarjenemu, razdrobljenemu telesu: tu leži en ud, tam drugi! Žalosten pogled na krvavečo, žalujočo, jokajočo mater!«
Žalosten pogled, žalosten toliko bolj, ker je ob sreči enega milijona — drugega pol milijona naših bratov nesrečnih, ki bi-jejo obupen boj za golo življenje — za zgolj človečanske pravice, da smejo gojili svoj jezik, da smejo ostati to, kar so bili njihovi pradedjo in očetje tisočletje in stoletja — na svoji zemlji svoj rod s evo/i osobitostjo. V tem . boju polrebujejo podporo! Manjšinsko pravo očividno za naše brate ne drži, zato pa je nujna dolžnost nas, svobodnih, da bo naše manjšinsko delo res tako, da podpremo od nas odtrgane in jim pomoremo, da ne omagajc.
Dne 9. novembra bo dinarski dan za zasužnjene brate. Naj ne bo ne otroka, ne odraslega, ki bi ne žrtvoval skromnega dinarja za brate v podporo njihovih kulturnih teženj! Če bi zamrla kdaj slovenska beseda lam, kjer se je glasila od šestega stoletja dalje, ne bi bila krivda naših bratov, pač pa naša, ki smo bili mlačni in nismo poznali požrtvovalne ljubezni.
Koledarček Kmetske Zveze! Ali ga že imate?
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnic/
v Ljubljani — r. z. z o. z.
ki se fe PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve r lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti polet hotela »UNION«. — Hranilne vloge ae obrestujejo
najboljše
z ozirom na višino zneska in odpovedni Jas
Varnost ra hranilne Tloge fe zelo dobra, ker p«'
seduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavba delniške družbe hotela .Union, v Liub'iaJl,i:. ,0, Vrhutega )e njena last nova lepa palača ob Miki ' ličevi cesti, več mestnih hiS, stavbiSČ In v tu- in inozemstvu. — Denar ae naloži 'alll")«gi po poitnih položnicah,
Nemški državni zbor razpuščen. Nemški parlament, k* je bil izvoljen 4. maja 1.1., jo bil vsled brezupne krize Marksovega kabineta 20. t. m. razpuščen in 7. decembra bodo v Nemčiji nove volitve. Ritzpuščeni parlament je bil po svoji sestavi tak, da ni mogla iz njega iziti nobena trdna vlada. Ob zadnji krizi so hoteli vstopiti v vlado nemški naeijonalci. Njihove zahteve pa so bilo v popolnem nasprotju s politiko sedanje vlade, ki so jo zagovarjale zmerne stranke to so katoliški centrum, demokrati in ljudska stranka. Vsled nepremostljivih nasprot-stev so bila pogajanju za ustavo vladne večino brezuspešna in državni predsednik fibert je razpustil parlament. Volilni boj se je že pričel. Vse stranko so izdale volilne proglase. Nemški naeijonalci naglašajo v svojem proglasu monarhistično misel in nacijonalizom. Z njihovo zmago bi se zopet povečala vojna nevarnost. Proti njim nastopajo zlasti cen t n: m, ki je za zmerno politiko ter demokrati in socijalni demokrati, ki povdarjujo republikanizem.
Izpraznitev Pcrcnja. V smislu znanega OavvesoveKa načrta so Francozi pričeli iz-praznjevati nemško Porenje in Porurje, ki so ga imeli zasedenega z vojaštvom. Tudi železnice, ki jih je upravljalo francosko osobje, so žo prevzeli Nemci. Izpraznitev po Francozih zasedenega nemškega ozemlja bo gotovo zelo blažilno vplivalo na napetost med Nemci in Francozi.
V Ameriki (v Združ«iih državah) sa bijo volilni boj za izvolitev držav, predsednika. Za predsednika kandidira tudi sedanji poslevodeči podpredsednik Coo-lidge.
Zaroka italijanskega prestolonaslednika z belgijsko kraljičino. Na rojstni dan Italijanskega kralja Viktorja Emanuela dne 11. novembra se bo zaročil italijanski prestolonaslednik Umberto z hčerjo belgijskega kralju Marijo Jose.
Prevrat na Kitajskem. Po veČtcdenski državljanski vojni se jo upornikom posrečilo odstaviti državnega predsednika in vlado. Skupina upornikov, ki je izvršila državni udar, ima nalogo sestaviti močno vlado in zopet upostavitl edinstvo Kitajske.
II
te s. 20. z. tet
Ustanovljena 1. IB85 Na debelo! — Na drobno 1 - Dntnaf-a industrija doma6lh •Sovliov it ramova bla^a. — Ceniki na razpolago.
porotni prsfa5i!
14 kar. zlato 6 knr. zlato amerik. dublč
vedno v ze!«i|fl
F. ČIIDEN
Ljubljana, Prešernova 1 Selenburgova 7
d Kmetijska družba. Naši možje so so držali 19. oktobra na občnih zborih sijajno, disciplina v naših vrstah drži! — Precej občnih zborov se bo vršilo še 2. novembra. Naj tudi ta dan vsi naši somišljeniki storo svojo dolžnost. Nihče no sme manjkati. — Vse spletko in vsa nagajanja nasprotnikov so prazna. Samostojna armada je razkropljena. Surovost, s katero so nastopili v par krajih, jih označuje kot nazadnjake, ki morajo popolnoma izginiti iz našega javnega življenja.
d Somišljenike prosimo, naj pri nakupit žepnih koledarjev pazijo, da ne kupujejo »Kmetijskega koledarja", ki so ga izdali samostojneži. Kupujte samo .»Koledar jugosl. kmetske zveze.'. Ta je naš in naj ga vsakdo kupi. Stane Din 10. Naroča se: Tajništvo Jugoslov. kmetske zveze, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
d Zamudnikom, ki šo niso poravnali celoletne naročnine na .»Domoljuba.' za tekoče leto, ustavimo list s hrihodnjo številko. Kdor se čuti s tem prizadetega, naj nemudoma stori svojo dolžnost, čo kdo no bi imel pri roki položnice, naj jo zahteva po dopisnici.
d Zboljša vanje na železnicah. Pametno in pošteno gospodarstvo, ki ga je pri železnici z vso odločnstjo začel uvajati minister Sušnik, so marsikje tudi že na zunaj kaže. V Dravljuh je od prevrata sem stala nepregledna množica lokomotiv, ki so rjavele na dežju in solncu. Delala so je milijonska škoda. Tri tedne po nastopu g. Sušnika so izginilo v popravijalnicc. Tsto-tam je bilo tudi še izza vojsko toliko tira, da bi zadostoval za kolodvor milijonskega mesta. Tračnice so rjavelo in konec jemale. Sušnik jih jo dal odstraniti in porabiti pri novi železnici v Ljutomeru. — Daljo jo ukazal, da se izdela načrt za znižanje osebnih voznih cen za 20—30 odstotkov. Zakaj če se pametno gospodari in no krade, so veliko prigospodari in cene se lahko znižajo.
d Laž ima kratko noge. Slovenski liberalni listi so pred par tedni zagnali velikanski VTišč, češ minister Sušnik je pri dobavi tračnic oškodoval državo za težke milijone. To so liberalni časopisi povzeli po belgrajskih »Novostih Minister Sušnik jo seveda tožil in sedaj so prinesle -Novosti-.: popravek, da Sušnik — no samo da ni oškodoval države pri tračnicah — temveč jo »s hitrim in poštenim delom — tako pravijo ,Novosti' — znatno varoval državne interesen Liberalci svoje laži seveda ne bodo preklicali.	.
<1 Vsi enako! Znano je, da so nast ministri zahtevali, da se davki po vsej državi izenačijo, da no bo Slovenija še enkrat vec plačevala kot Srbija ali Vojvodina. Zato jo Davidovičeva vlada takoj ob nastopu podala izjavo, da bo delala na izenačenju davkov,' česar prejo nobena vlada ni hotela resno v roke vzeti. Naravno: vladah so liberalci in radikali, zagrizen sovražniki Slovencev. Finančni minister dr. Spaho ja
takoj odredil, da so v njegovem ministrstvu izdeluje načrt za izenačenje davkov. Sedaj pa je minister Vesenjak izdal na-red ho, da morajo vsi veleposestniki, ki so pečajo z lesno trgovino, plačati 5 odstotkov od prodanega lesa. Dosedaj se je ta davek pobiral samo v Sloveniji. Iu sicer ga morajo plačati od tistega dno naprej, ko ga je Slovenija začela plačevati.
d Ilogokletstvo. Kadar bodo spet liberalci trdili, da niso proti veri jih spomnite na tole: " Slovenski narode, dne 25. oktobra 1924 takole piše: >Morda še ne veš, da smo šele v prejšnjih desetletjih dobili na Kranjskem dve novi Mariji, prvo Marijo Pomagaj na Brezjah, drugo Marijo Lurško pod Gorjanci. V obeh cerkvah so so delali čudeži, ki nesejo.«? Tako se norčuje iz Matere božje in čudežev. Svoje ljudi tolaži takole: >Morda šo ne veš, da še ni nihče videl ne živega, ne mrtvega hudiča, temveč le naslikanega.:: Takega hudiča 30 seveda tudi liberalcem ni treba bati, samo to pozabijo, da more biti hudobni duh le res duh in da ga bo torej tudi liberalec spoznal šele ko pride v njegovo družbo. — Ali more verna hiša naročiti liberalen časopis?
d Vojaški grobovi. Mrtvih dan trka na vrata, trkajo tudi padli v vojni, skoro 10 tisoč, kt počivajo pri tvojem sv. Križu bela Ljubljana. Zgani so letos in počasti spomin trpinov deseterih narodnosti. Pohiti na njihove grobove, namesto daljnih svojcev jim prižgi ti lučko ljubezni na njihovih gomilah. Podpisani odbor jo naprosil prosvetni oddelek za Slovenijo, naj letos naša šolska mladina nabira jesensko cvetje in zelenje, pleto vence, ter naj ž njimi okrasi zapuščene grobovo padlih prijateljev in neprijate-ljev po celi Sloveniji. Radevolje se je prosvetni oddelek odzval tej plemeniti želji in zaukazal potom okrožnic šolskim vodstvom, naj vse tozadevno, sporazumno s posestniki vrtov in gozdov, ukrenejo. Po cerkvenih določilih pričenja letos spomin mrtvih šele 2. novembra v nedeljo popoldne. Ta dan bodo ob 3. pop. v cerkvi sv. Križa običajne molitve za mrtve, nato se pri glavnem križu odpoje Libera, zveza ljubljanskih pevskih društev počasti spomin vseh mrtvih 3 tremi žalostinkami, koj nato pa se pevci podajo na voj. grobove in sicer k spomeniku judenburških žrtev. Najpreje odpojo: Vigred se povrne, nato kratek nagovor, bivši kurati intonirajo Libera, na koncu še žalostinka: Oj Doberdob. — Odbor zvezo bivših vojakov iz svetovne vojne.
d Okraj Črnomelj — priklopljen Kar-lovškemu vojnemu okrožju. — Od 1. novembra 1924 nadalje spada cel politični okraj črnomeljski pod »Karlovacki vojni okrugs, ter je odcepitev od ljubljanskega vojnega okrožja izvršena s koncem tekočega meseca. - Vsled tega naj se vsi vojni obvezniki (t. j. dosluženi vojaki, bivši rezervisti in črnovojniki) obračajo odslej v vseh vojaških zadevah na vojaško okrožno poveljstvo (na »Komando Karlovačkog voj-nog okruga <) v Karlovcu, ne več na povelj-
stvo ljubljanskega. To velja seveda v prvi vrsti tudi za občine, ki so v vojaškem ozira podrejene sedaj karlovškemu poveljstvu. V političnem oziru obsebi umevno ta sprememba ne velja, ter ostanejo vse občine političnega okraja (»sreza«) črnomeljskega tudi nadalje v območju velikega župana ljubljanskega. Prav tako ostane neizpreme-njena sodna razdelitev in podrejenost. Le v vojaškem oziru je izjema. — 0 tem bomo pa sicer še pisali.
d Avto-omnibus Ljnbijana-Št. Vid. Poroča se nam: Že leta in leta si želi prebivalstvo sen I viške občine ožje zveze z Ljubljano. Kako bi vzrastlo v nekaterih letih lepo predmestje ob cesti med Ljubljano in Vižmarji, ko bi tekla po nji električna cestna železnica! A na to ni misJiti ob sedanjih razmerah. Zato smo se pa toliko bolj razveselili, o smo zvedeli od dobro poučene strani, da dobimo v najkrajšem času (sredi novembra) stalno, prijetno in poceni zvezo z Ljubljano. Delniška družba »Sto-ca-- namreč, ki tudi sama pogreša doslej take zveze, se ie odločila, da jo vpelje na tak način in po taki ceni, da se je bo lahko posluževal vsakdo. Vsako 1 in pol ure bo vozil iz Ljubljane proti Št. Vidu lepo pokrit avtoomnibus z 22 sedeži in ca. 10 stojišči. Cena od »Pigovca* do Št. Vida 3 in pol Din. Ob nedeljah in praznikih bo raztegnil avto svoje vožnje po potrebi tudi do Medved in Šmarne gore. — Prepričani smo, da bo naprava v veliko korist naši okolici, zlasti mnogobrojnhn obrtnikom, pa tudi dijakom, ki morajo vsak dan hoditi v Ljubljano. Pa tudi izletniki je bodo veseli in ne v zadnji vrsti, delavci in uradniki, ki jim zlasti ob slabem vremenu ne bo treba gaziti po blatu. Bog daj srečo!
d Tzčrpano število za izseljence v Združene države. Naša izseljenilka kvota za Zedinjene države Amerike za osebe, ki se po odredbah novega ameriškega doselje-niškega zakona smatrajo za doseljenike na račun kvote, je do zadnjega izčrpana in to do 30. junija 1925. Vsled tega se prošnje takih e.eb za izdanje izseljeniškega dovoljenja do nadaljnjega nič več ne sprejemajo. Po času in načinu vlaganja proženj na račun bodočega leta (1. julija 1925 do 1. julija 192G) se bo javnost pravočasno obvestila. Prošnje onih oseb, ki se po zakonu smatrajo za doseljenike izven kvote, morejo še nadalje vlagati prošnje.
d Matere, naučite otroke ljubiti knjigo. »Oriič« je mladinski list, ki je najbolj primeren našim otrokom. Naj matere ne pozabijo na to, da svojim sinovom in poznejšim gospodarjem prihranijo na tisoče denarja, če jih zgodaj navadijo na knjige. .Zakaj, kdor ljubi knjigo, sovraži oštarijo, |ki je tolikim vir dušnega in gospodarskega propada. — Varujte se pa, da ne nasedete sokolskim,in liberalnim učiteljem, ki vsiljujejo otrokom neki list »Zvonček«, ki ga izdajajo svobodomiselni učitelji z namenom otroke polagoma in na tihem odtujiti veri in Cerkvi ter jih s tem dušno pogubiti.
d Umrl je 22. t. m. v Novi cerkvi na Štajerskem ondotni dekan g. dr. Leopold Gregorc, najstarejši duhovnik lavantinske škofije. Star je bil 85 let. Svoj čas je bil državni poslanec in kot tak velik borilec za pravice svojega naroda. Dolgo časa je 4l
bil tudi urednik »Slovenskega gospodarja«. Naj mu bo Bog večni plačnik!
d Umrl je 27. oktobra 1924 na Črnučah Ivan Cerar, nadučitelj v 58 letu starosti. Na Črnučah je služboval 20 let; pre-
Že je bil v službi v Sostrem in še preje v ikocijanu pri Turjaku in v Preserju. N. v m. p.! -
d Za Dom duhovnih vaj. Dom duhovnih vaj so zida, kakor smo soglasno sklenili na katol. shodu. — Prvotno je bil sicer zamišljen na Goričanah. Ali v sedanji finančni krizi bi bilo zidanje in vzdrževanje take stavbe neizve I';ivo. Zida se v skromnejši obliki v Ljp bi ji..? i, v srcu Slovenije, pri cerkvi sv. Jožefa, tik jezuilskega kolegija. Lična stavba bo popolnoma odgovarjala našim razmeram in zahtevam. Nudila bo 25—30 udobno opremljenih sob, primerno dvorano s kapelo, obednico itd. Poleg hi?e je senčnat vrt, kjer bodo našli obiskovalci duhovnih vaj potrebno samoto in oddih. Zida se za vas. V tem Domu bodo imeli duhovniki, laiki izobraženci in iz preprostega ljudstva skozi vse leto, teden za tednom, priložnost, nemoteni, v zbranosti in samoti posvetiti nekoliko dni izključno obnovi in gojitvi verskega življenja. Udeleženec duhovnih vaj bo imel tu za malo' odškodnino tri dni udobno stanovanje in hrano; vsak dan več stanu in času primernih govorov in priložnost, da pod skušeniin vodstvom uredi svoje dušne zadeve in ustvarja ukrepe za bodočnost. Stavila se bo letos do zime spravila pod streho in prihodnje leto — 1925 — z božjo pomočjo dovršila in posvetila svojemu namenu. pod oskrbo in vodstvom očetov Družbo Jezusove.
d Bojna ladja »Franz Josef« se dvigne. V Kolorskem zaiivu so v teku dela, da dvignejo veliko avstrijsko križarko »Franz Josef-.-,' ki se je tamkaj potopila leta 1919. Dela hitro napredujejo in jc upati, da spravijo ladjo na površje že tokom nekaj dni. Ladja obsega 4000 reg. ton in je vredna do 30 milijonov dinarjev. Njene poškodbe so neznatne in se bodo dale izlalika popraviti. — Kasneje dvignejo iz morja še ostale ladjo, ki leže izza vojne na dnu Ko-torskega zaliva.
d Pogorelo je v Polju pri Podčetrtku na hribu Globoko 11. oktobra nekdaj Ba-lonovo posestvo. Goreti je pričelo ob 3. zjutraj. Rešiti niso mogli ničesar. Poslopja niso bila zavarovana. Sumijo, da je bilo zažgano iz maščevalnosti.
d Človeško truplo devet mesecev v vodnjaku. V Krasici v Hrv. Primorju so te dni potegnili iz vodnjaka truplo trgovke Tadejevič, ki so jo pogrešili že pred devetimi meseci. Imenovana je zabredla v finančne težkoče in se ji je omračil duh. Sosedje, ki so rabili vodo iz vodnjaka, so že dalj časa opazovali, da ima voda poseben okus. Tudi vasici pek je rabil to vodo. Čudo, da se voda ni zastrupila.
d Smrtno ponesrečil se je v preteklem tednu v Laškem na Štajerskem ondotni pi-vovarnar Ludovik Ossendorf. Padel je več metrov globoko in umri vsled notranjih poškodb. Pokojni je bil rodom Ceh in že dolgo let zaposlen v tej pivovarni.
d Avtomobilna nesreča. V soboto 19. t m. se je v Malem Bisagu blizu Varaždina smrtno ponesrečil bančni uradnik V. Kostc-
lec, ki ee je e štirimi dragimi Zagrebčani vozil v Varaždin. Šofer se je hotel izogniti svinjam, a je krenil v jarek. Njemu in dru. gini sopotnikom se ni pripetila nikaka nesreča.
d Ponesreči se jo ustrelil trgovec Milan Gotz v Pitomači blizu Virovitice. Ko so je zvečer vrnil z lova domov, je našel na dvorišču kravo. Hotel jo je odgnati v hlev ter jo s puškinim kopitom sunil v beuro. Pri tem se je puška sprožila in strel ga je ranil v prsa. Bil je takoj mrtev.
d Trebuh si je razparal delavec Ma-rinkovič v Belgradu. Prilomaslil jo je po-polnoma pijan domov ter v prepiru z ženo pograbil kuhinjski nož in hotel zabosti ženo. Na hišnem pragu pa se je izpodtaknil in padel tako nesrečno na nož, da se je z njim dobesedno prerezal trebuh. Nova žrtev nesrečnega alkohola.
d Po trinajstih letih prijet morilec. V Petrijevcih blizu Osijeka je orožništvo minule dni prijelo uglednega kmeta Jurija Pijetliča, bivšega obč. načelnika, ki ga je neka ženska iz maščevalnosti ovadila umora logarja Vrbaniča.
d Aretiran orjunec. Radi trboveljskih dogodkov, o katerih se še vedno vrši obravnava, so te dni zaprli Joškota Falouta, poštnega slugo iz Šiške.
d Dve žrtvi brezvernosti in alkoholizma. Že zadnjič smo poročali o umoru, ki se je pripetil v Sp. Brniku pri Kranju. »Slovenec« prinaša o tem umoru naslednje podrobno poročilo: Dne 10. t. m. jo ustrelil Šimen Naglič svojo ženo na polju ob 4. uri popoldne. Ta žena je bila pridna in poštena hči premožnih staršev. Bilo je G otrok: dva sina in 4 hčere. En sin je odšel v Ameriko, drugi se ni vrnil od vojakov. Našel je smrt blizu gališke meje na Ruskem. Dve sestri umorjenke sta omože-ni, ena je ostala samica. Umorjenka jc bila najmlajša hči. Po odhodu brata k vojakom je ona opravljala vsa moška dela, vsako delo je znala. Po smrti brata vojaka jc padlo nanjo lepo posestvo vsled oporoke očetove. Dobila je tudi po materi nekaj posestva. Za njeno roko se jo potegovalo več pridnih in poštenih fantov. Njen morilec je bil v Ameriki. Doma je prej živel tako razuzdano in nasilno, da mu je začelo goreli pod nogami in je odšel v Ameriko. Spodnji Brnik se je oddahnil. Kakor zdaj pripovedujejo tisti, kateri so bili z njim v Ameriki, je bil tudi tam nasilen surovež. Pravijo, da je tam baje enega ubil in oropal. Ko se je imela omožiti umorjena Katarina 2u-mer, je pisal en njegov brat v Ameriko, naj pride domov, da ga čaka lepa prilika za ženitev pri Blažetovih. Res je prišel iz Amerike in se hvalil, koliko denarja da ima. Vrgel se je z vso silo na Katarino ŽM-mer, da bi ga vzela. On ves zvit, navihan, ona nedolžna, mirna, tiha. Premotil jo je; Noč in dan je pazil nanjo, da jo ja ne bi kdo drugi dobil za ženo-. O katerih je zvedel, da nanjo mislijo, jih je napadel sam, Šimen, samo ne do smrti. V cerkev ni ho-
Vedno najnovejše
volneno blago za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg «<
ali pa njegov brat Jože. Ljudje, ki so ga dobro poznali od njegove mladosti, so resno svarili Katarino Zumer naj ga ne vzame. Naglič jo s svojo zvitostjo Katarino tako omamil, ua ga je vzela. Poroka je bila zgodaj zjutraj v Cerkljah, ko so ljudje še spali. Takoj po poroki je začel svojo pridno, pošteno, mirno, tiho, delavno ženo neusmiljeno pretepati in zaničevati. Celo dneve je presedel v krčmi, obnašal se nasilno in surovo. Krčmarju bi bil kmalu z noviem presekal črepinjo na glavi. Enkrat je prišel v gostilno, vrgel s stene tablo od traake in po nji gazil, Bil je prava šiba za celo vas. Pohujševal jo miadino. Njegova žena je v^e prenesla. Nikdar mu ni rekla žal besede, nikdar se potožila čezenj. Mol-čaia je in delala. Čim grše je z njo postopal, tem raje ga je imela. V cerkev je ni pustil. V vsem ga je ubogala. Gospodarstvo je šlo rakovo pot. Doig je raslel kakor gobe po dežju. Prodal je vse poljske pridelke. Dolga je napravil toliko, da ne bo otrokom nič ostalo, se vsi upniki ne bodo plačani. Vedno je govoril, da bo ženo ustrelil. Kupil si je v ta namen revolver. Večkrat ga je pokazal ženi in rekel: Ta bo tvoja smrt, a ona jo tudi na to molčala. Večkrat je morala poljubiti revolver. Ko jo je pretepal, mu je govorila: Le tepi mo dil. vere ni imel. Politično je bil samostoj-než. žena mu je rodila sina in hčer. Otroka sta jo zelo ljubila. 10. t. m. ni imela drugo hrane v hiši, kakor jabolka. Ko se je teh najedla, je šia žet ajdo. Malo pred če-trio uro ie prišel mož k njej na njivo ter jo začel tolui s peslmi po glavi. Ko jo jc tako omamil, da jo padla, je pokleknil nanjo in jo zcpei bil s pestmi. Ko je nekako vstala, jo jo pograbil za lase in jih precej izpulil, riaio jo prijel s svojo levo roko njeno roko, a v desni roki je držal revolver ter štirikrat ustrelil vanjo. En strel jo je zadel ravno v srce. V dveh minutah je bila mrtva. — Orožniki so ga prijeli in zaprli. Svojega dejanja ne obžaluje, temveč celo prepeva v ječi. — Tako je brezverec in pijanec ugonobi! sebo in nedolžno ženo. — Čudimo se le, da ljudje še sedaj ne spoznajo svojih dveh najhujših sovražnikov — al-kohclizma, ki ga širijo razne šnopsarije, ter brezverstvo, ki ga širi liberalno časopisje. Čim več šnopsarij in čim več liberalnega časopisja, tem hujša bo surovost.
d Popravek. Poročilo o fantovskem pretepu v Potoku, ki smo ga zadnjič objavili, popravljamo v toliko, da se pretep ni vršil v gostilni pri Čibeju, temveč na cesti. Fantje so najpreje pili v neki drugi gostilni, nakar so se napodili po cesti in se stepli. Pri čibeju tisti dan sploh niso bili.
d Prebivalstvo Italije šteje po najnovejšem štetju 39,943.500 ljudi. Izmed mest jo največji Neapol s 770 tisoči, dalje Milan s 701 tisočem ter Rim s 663 1isoč prebivalci. Trst ima le 240 tisoč ljudi.
d Avtomobil izvršen v 12 minutah. Povodom obiska angleškega prestolonaslednika v Ameriki so v neki ondotni tovarni avtomobilov zgradili vpričo visokega gosta nov luksuzni avtomobil v kratkem času 12 minut. To znajo pač le — Amerikanci!
d »Družinska Pratika«, najcenejši iz-med vseh naših ljudskih koledarjev, se
sedaj uobi že skoro pri vsakem trgovcu, /antevati pa morate izrecno, da vam dajo v trgovini pratiko z podobo sv. Družine in ne vsilijo kake druge.
v d Listnica upravništva. Iz domžalsko poste smo prejeli te dni neko pritožbo glede zadržavanja »Domoljuba« v nekem on-dotnem podjetju. Ker dotično pismo ni nosilo pravega podpisa, prosimo doličnika, naj nam naznani svoj natančen naslov, ker sicer zadeve ne moremo preiskavah.
DOLENJSKE NOVICE.
Roparski napad v BrSljiuu pri Novem mestu. Dno 17. oktobra ob treh zj. je šel posestnik Lojze Potočar iz Potočne vasi proti novomeškemu kolodvoru, da bi se peljal z vlakom v Karlovec na sejm. Spremljal ga je Janez Bele. Tik pred Bršljinom, ko se j 3 Bele na poti nekaj zamudil, skočita izza Zive meje pred Potočarja dva moška. Eden je imel glavo ovito, drugi s sajami nakazano. Nastavila sta mu na prsi samokres in karabinko rekoč: »Roke kvišku, denar sem.« Vzela sta mu 36.000 K. Nato je Potočar zbežal, prišel Bele, ki pa ni imel nič denarja. Tudi ta je zbežal. Slišala sta še klic »Usireliva ju,« nakar sta roparja za vsakim dvakrat ustrelila. — Napadena sta brz poklicala ljudi, a roparja sta se seveda že skrila. Vendar je splošna sodba, da ne morela biti kje daleč doma.
V Novem mestu na semnju po sv. Lu-kežu 22. okt. so plačevali tele cene za kg žive teže: Voli debeli Din 13.50—14; krave Din 10—11.25; krave klobasarice Din 9.50; telela (lepa čez 00 kg) Din 15; prašiči srednje debeli Din 17. Mladi prašiči (2—3 mesece) par Din 400—500.
Goveje zvine je bilo zelo veliko, a kupčije nalo, ker ni bilo kupcev. Še več je bilo na prodaj prašičev, za katere je bila kupčija dobra. — Tudi perutnine so mnogo pripeljali. Cene so bile za en kos: Purani Din 7o—o7.50; gosi Din 75; kokoši Din 40 do 50.
Letina na Dolenjskem. Po poročilih, ki jih imamo iz okrajnih glavarstev Novomesto, Črnomelj, pa tudi iz mokroneške okolice, je letos letina v teh krajih precej slaba. Pšenica je vrgla malo; sadja splošno nič, le sem in tja so obrodila jabolka in kaka hruška. Krompir gnije; v semiški okolici so napravile miši pri okopavinah veliko škodo. Koruza in ajda je bila še precej lepa, le da je več okolišev močno oškodovala toča. — Vina je komaj slaba polovica rednega pridelka; mnosi so pridelali le eno četrtino, ir.nogi skoro nič vsled grozdnih bolezni. Pač pa bo kakovost vina prav dobra, boljša od lanske pri vseh, ki niso prezgodaj trgali. — Le sena je bilo dosti; zato so ljudjo podredili živino, za katero pa je premalo kupcev. Le tistim gre bolje, ki morejo prodajali mleko. Žal, da je ravno na Dolenjskem mlekarstvo še malo razvilo. _
Slabo letino in pomanjkanje denarja čutijo trgovci in tudi gostilničarji, ki tožijo da se veliko manj pije! Ko bi bilo le res tako!
MED BRATI IN SESTRAMI.
Petdesetletnico je obhajal te dni istrski župnik Červar. Bil je svoj čas deželni poslanec in je ljudstvu mnogo dobrega sto-
ril na cerkvenem, gospodarskem in političnem polju. Med vojsko so ga preganjale avstrijske oblasti. Bil je tudi zaprt na ljubljanskem Gradu. Ko se je pa vrnil iz begunstva, so ga pa pričeli preganjati fašisti. Naj ga Bog ohrani še mnogo leti
Niti zasebne slovenske šole no dovolijo. Ker so Italijani na Primorskem tudi ljudsko šole poitalijančili, so goriški Slovenci zaprosili šolsko oblast, da jim dovoli, da v Gorici na lastne stroške ustanove in vzdržujejo slovensko ljudsko šolo in otroški vrtec. Italijani so pa prošnjo zavrnili, češ da je goriška občina že dovolj poskrbela za potrebe prebivalstva v kolikor gre za vzgojo in pouk v šolah in otroških vrtcih.
Razpust občinskega sveta na Voger-skem. Vogerska občina pri Gorici se je upirala, da bi Italijani vsilili za zdravnika nekega Italijana. Radi tega je podprefekt odstavil župana in razpustil občinski svet.
Preganjanje slovenskega duhovnika. Lani so Italijani zaplenili svetolucijskemu župniku Abramu dve slovenski knjigi »Na krvavih poljanah« in Jelenčevo »1914 do 1918«. Knjigi sta bili v Italiji dovoljeni, samo goriški oblastniki bi jih bili radi prepovedali. Državni pravdnilc je župnika res obtožil. Šele sedaj ga je prizivno sodišče v Trstu oprostilo, ker se jo prepričalo, da knjigi nista Italijanom nevarni.
VOJAŠKE ZADEVE.
Vprašanje. Moj oče, rojeu 1875. leta je služil v bivši Avstriji tri leta pri 8. pešpol-ku. Jaz, njegov sin, sem bil pri letošnjem naboru potrjen za polni rok 18 mesecev k pehoti. Moj brat pa je bil lansko leto potrjen k mornarici za dve leti in je že nastopil vojaško službo. V družini smo samo trije moški in vsi potrjeni na polni rok. Ali bi mogel mlajši brat, ki »luži pri mornarici dobiti skrajšani rok? Kam je treba vložiti prošnjo? A. J. Zg. L.
Odgovor. Vojaški zakon določa, da služi tretji družinski član skrajšan rok, ako sta dva pred njim služila polni rok. V vašem slučaju je bil brat popolnoma pravilno potrjen na polni rok, ker je pred njim služil samo oče, torej le eden družinski član polni rok. Pač pa imate vi kot tretji družinski član pravico do skrajšanega roka. To bi se bilo lahko naredilo že ob priliki nabora, če bi bili naborno komisijo pravilno informirali. Sedaj bo pa pač treba vložiti prošnjo, ki jo je poslati poveljstvi' vojnega okrožja. Prošnji je treba priložit' '-od- • binski list in vojaško odpustnico očeta.
Vprašanje. Moj brat je služil dve leti v podolicirski šoli v Maribora, sedaj pa služi polni rok pri četi. Oče jo služil pri bivši deželni brambi dve leti. Ali imam pravico do skrajšanega roka? Z. T. Ž.
Odgovor. Vaš silučaj je podoben prejšnjemu in tedaj velja prejšnji odgovor tudi za vas. Če še niste bil potrjen, pazite, da bo županstvo ob priliki 6estavljenja re-krutnega spiska pravilno vpisalo podatke o vojaški službi vašega očeta in brata. Če pa ste bili potrjen na polni rok, pa vložite prošnjo, da se vam dovoli skrajšani rok.
V poilolicirsko konjeniško šolo v Su-botici se sprejemajo mladeniči še do 1. novembra t L
W

PDLITiCni • 2HPISKI
m.

IM
p Nadčloveški boj so odigrava v Bel-gradu. SLS si je postavila načelo: z državnimi tatovi, ki so oškodovali in ogoljufali državo za stotine milijonov denarja, je treba tako pomesti iz državne uprave, da ne bo ne duha ne sluha po njih. Seveda se državni tatovi branijo prav z vsemi sredstvi. Imajo celo množico časopisov — v Sloveniji zlasti brezversko .-Domovino-, umazano '.-Jutro« in rSlovenski narod — imajo nekaj generalov, imajo celo vrsto bank — in z vso to močjo pritiskajo navzgor in navzdol, da se rešijo. Naši ministri, zlasti dr. Korošec, ki ta boj največ votli, naravnost nadčloveško trpijo v teh tednih, zakaj moč nasprotnikov, ki so si jo znali tekom let pridobiti in utrditi, je velikanska. Vendar se zdi. da ne bodo uspeli.Če se SLS posreči to, da državne tatove prežene od.državmh kas, bo imela tako ogromne zasluge za našo državo in za naše ljudstvo, kakor doslej še nobena stranic«. Zato vsa Slovenija ob tem nadčloveškem naporu naših ljudi v Belgradu z veliko napetostjo zre v središče države in nestrpno čaka končnega izida. Celo velik del liberalcev na glas izjavlja, da pomeni nadaljevanje ropanja državnih kas konec države in zato z najboljšimi željami spremljajo strašni napor, ki ga krepko in dosledno vzdržujejo naši ministri. Gre za milijarde, ne toliko za tiste, ki 60 pokradene, temveč veliko bolj za tiste, ki še bodo pokradene, če korupcija zmaga. In te milijarde bo v veliki meri plačevala Slovenija.
p Še eden! Sestavlja se obtožnva proti bivšemu ministru Srskiču, ker je baje v svojem ministrstvu znatno oškodoval državno premoženje. Na drugi strani vemo, da se baš Srskič najbolj trudi, da bi se preprečil zakon proti korupciji.
p Kmetijski list« se je zmotil o dr. Korošcu. Pucljev list piše namreč, da je pričakoval od Korošca več resnosti in več ljubezni do ljudstva, da pu se je zmotil. Pravi, da Korošec nima ljubezni, ker preganja, penzijonira in premešča učiteljevo. Ali so mislili liberalci Žerjavovega in Pucljevega kova, da bo Korošec liberalnim učiteljem, ki z orjunstvom in sokolstvom pohujšujejo otroke in ki si jih je ljudstvo želelo iznebiti, kupil vsakemu še zlato uro?
p Naprej lažejo. Klerikalci hočejo ohraniti veleposestva nedotaknjena, tako vpije samostojno glasilo. Ni treba povdarjati, da je to čisto navadna izmišljotina. Zavezniki .samostojnih niso zmogli rešiti vprašanja v
letih od prevrata do danes, nova vlada pa naj bi napravila popolen red v treh mesecih! Samostojni so že veliko lagali. Se vselej so jih laži teple. Tudi sedaj jih bodo. Slovenski kmet vam jo že dal dovolj krepko brco. Ce boste preveč sitni, dobite še marsikatero.
p Zagovornica državnih tatov, brez-verska 2 Domovina«-, suje ogenj in žveplo na SLS, ker je prva v naši državi otvorila boj proti državnim tatovom in ga kljub neenaki moči krepko in dosledno vodi. Vprašuje, da klerikalni poslanci niti invalidskega zakona niso izpeljali. Invalidski zakon pa je predložen skupščini in danes bi bil že sprejet, ko ne bi državni tatovi preprečili narodne skupščine.
p Zaveznica roparjev državnih kas, dr. Zerjavova ^Domovina« vprašuje, kaj so naši poslanci že naredili. Naj bo zaveznica državnih tatov le potolažena. Vsak novi gospodar, ki prevzame do dna zadolženo in zanemarjeno posestvo, najprvo gleda, da vse tatinske posle, ki na debelo odnašajo od hiše, odstrani, potem se pa loti gospodarstva. In SLS dela to z največjo vztrajnostjo. Dokaz zato je strašni in obupni odpor korupeionistov, ki bi danes že v ječi sedel!, ko se jim ne bi posrečilo vreči Davidovičevo vlado. Vrhu tega je pa ta vlada, v kateri je sedela SLS predložila invalidski zakon, je delala načrt za izenačenje davkov, naredila red pri agrarni reformi, pri kateri so zavezniki > Domovine« sramotno goljufali reveže, dala nalog slovenskim davkarijam, da se pri pobiranju davka, ki so ga naprtili še državni tatovi s finančnim zakonom (30 odstotkov 1) postopa skrajno obzirno, ter pomagala po-plavljencem, kolikor je imela še denarja, zakaj ostala večina denarja je izginila p«d prejšnjo vlado, pa nihče no ve kam. V državo pa se je naselil red in mir, valuta se je dvignila. Po{>olnoma uredili pa države sploh ni mogoče, dokler bo veljal centralizem.
p Ostre besede. Dr. Momčilo Ivanič je prijatelj pokojnega Protiča, ki je prvi pod-vzel boj proti Pašicu in korupciji, toda ga je Pašič pomandral, Protič je deloma vsled potrtosti umrl, korupcija pa se je še bolj razpasla in kradlo se je še bolj na debelo, Proticcvi prijatelji so se potegnili v ozadje, boj proti Pašiču in korupciji pa je podvzel dr. Korošec. Ob sedanji krizi pa, ko se je državnim tatovom posrečilo, tik preden bi jih imel dr. Korošec prijeti za vrat, za nekaj časa uiti obsodbi, se je oglasil dr. Ivanič ter zapisal v svojem listu sledeče ostre besede: Vladna kriza se je pričela na nepravilen način. Ustava je mero zaupanja enega ustavnega činitelja napram (Daljo iflej v naslednjem stolpcu spodaj.)
■M
mzmrm
-m
11 /a poplavljene«. 9. novembra 1924 pri. redijo župani slovenjegruškega okraja v Q0. lovi dvorani v Hlovenjgrudcu veliko veselico oz. koncert. Sodelujejo orkester tamburašev in pevski zbori. Doneski so namenjeni m p«, plavljenee v Hraatniei, Ločnici in Polhovem trradcu. Zato ne vabijo vsi od blizu in dulef. Začetek točno ob pol 8. uri popoldne.
11 Kat. slov. izobrai. društvo v Sori priredi v nedeljo dne 9. novembra ob 3. uri ]>op. pno predstavo v novem Društvenem domu. Igrela so bo žaloigra »Mlinar in n j e g o v u h i h. Pridite v obilnem Mevilul
u Vsa naša prosvetna društvu kamniške dekanlje imajo svoj Hknpni občni »bor (prosvetnega okrožja) na vernih duš dan pop. ob 2. uri v dvorani Kamniškega doma. Na dnevnem redu so zelo vtižne zadeve. Vnako društvo jo dolžno po-slati najmanj enega zastopnika (co). Vabljeni tudi Brdo in Ihan. — Predsednik.
n opozarjamo na današnji oglas tvrdke Le-nasi & Uerkmaii, mauulakturna trgovina v Stritarjevi ulici.
n Kat. slov. izobraževalno drutvo v Sori priredi v nedeljo, dne 9. novembra ob S popoldne prvo predstavo v novem Društvenem domu. Ifrraia se bo žaloigra »Mlinar in njegova hM<. Pridite v obilnem številu.
vladi strogo določila s tem, da pravi, da sme vladar izreči svoje zaupanje le vladi, ki ima v parlamentu pravo večino. Ta določba je popolnoma jasna. Po ustavi je večina številčna večina. Drugi ustavili ii-nitelj res lahko reče vladi, da eni ali drugi parlamentarni skupini ne veruje, toda to ni dopustno. Ce bi smel drugi ustavni čini-telj tako govoriti, potem bi bil parlament zadet v srce, kajti v tem slučaju bi drugi ustavni činitelj vedno lahko zmanjševal večino v korist manjšine, ki bi bila njemu všeč. Tako postopanje pa se mora imenovati potvarjanje ljudske volje. V takih slučajih mora priti do razdora med drugim ustavnim činiteljem in med narodom, ni pa nam treba pripovedovati, kako se taki spori navadno končujejo. Zato pa način, kako hočejo danes sestaviti novo parlamentarno večino, ne odgovarja niti ustavi niti parlamentarnim navadam, ampak je način, kakršnega se je posluževal kralj Milan, ki se je moral vsled tega prestolu odpovedati, njegovega sina Aleksandra pa je ta način veljal glavo. Borbe s kraljem pa naša država ne potrebuje, ker škoduje obema. Zgodovina Pašič-Pribečevičevega kabineta nam le dokazuje, kako se ne sme delati. Edina prava pot iz krize je stroga ustavnost in parlamentarizem.«
p Pašičcva bolezen se je zopet po-slabšala. Ce se ne bo zboljšala, bo moral iti v inozemstvo. Trpi na vapnenju žil.
Schicht
Pravo SchlclutOVO - milo z znamko je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime Scllicllt" in na znamko ^Jclen^l
**
ftM>Miiifnrri'iTihVrfi"'M>

IJUČKA.
(Alkohol In pretep.)
Nesrečui alkohol igra med našo mladino la. lontuo vlogo. V noči od 13. na 14. januarja 1924 so so fantje Anton Novak, Avgust Novak, Martin In Ferdinand Kotar, Alojzij ftnidargič ter Ivan Golob in Anton Komljanec v vinotoču Alojzija Pevca v Močvirju, nekaj malega sprli. Zadnja dva sta pila v vinotoču. Za njimi so priši gori imenovani drugi taufje ter prinesli s seboj kole, ki so jih pustili pred gostilno. V gostilni so se sprli. Ta prepir sta pa gostilničar in Ivan Golob poravnala. Okrog pol-noui so Novak iu njegovi tovariši odšli. K« sta za njimi prišla na piano Golob in Komljanec, so ju napadli, tako da sta se s krvavimi butirami vrnila v ipirtiino. Zunaj so še razgrajali, potem pa utihnili. Nato sta prišla na piano Komljanec ia Golob. Vršil te je nov pretep, pri katerem j« bil Anton Novak od Ivana Goloba na lovem llru i milem uroiftn od čela do vrata. — Pretočeni teden se Je isrcdi te«:* vršila pri okrninem sodišču v Novem mostu kazenska razprava. Golob je bil tožen zaradi tozko telesne poškodbe. Izgovarjal se je, da je bil napaden in i'.a je v silnbrann izvršil po5kodbi., kar s« mu je tndi posrečilo dokazati po sre'>>^ sage-Tornik* odvetniku dr. pesniku, nakar bil Kaznovan le zaradi prekoračenega silobrana na 14 dol tapora,
IZ PREDDVORA NAD KRANJEM.
(V odgovor »Dom^tni«.)
V zadnji »Domovini« jo dopisan-sedomasin napadel našo orle in orliee, ki <o mn Beveda tr.i ▼ peti. V tem dopisu tarnate ia toiite, da bije šolski oder boj za obstanek, ('emu pa Vam ga je bilo treba. Ogromne tisočako ste zabili vanj, bilo bi bolj pametno, ako oi jih bili porabili v prid iolski knjižnici. &aj Vam je za šolarske predstave naše prosvetno društvo pustilo oder in dvorano na razpolago. Pa ste raje aačeli n* svoje ■ namenom upropasti našo organizacijo, prigovarjali ste najim orlom in članicam, katere sedaj napadate, da bi jih pridobili zase, ker bi s tem imeli ie izveibane igravc*. Ker se vam pa ni posrečilo, zato pa sedaj v umazano »Domovino« stresate svojo jezo ter jih doliite obrekovanja. Kdo pa obrekuje? Kar pred sodišče z njim! Niti v misel vas nihčo ne vzame. Pojte, pojto, no bodite smešni in ne Učite strahov, kjer jih ni. Saj vrS član sam dopoveduje okrog, da uabira člane sa sokola in koliko da jih 2» ima. 'iiode uspehov, s katerimi se hvalite, in toliko napovedane ja rou.i in discipline pa: Ali naj vam pokličemo v spomin predstavo o »Raatre9enclhc, kjer ste igrali samo eno dejanje, potem ste se pa razšli in gledavcn pi.atii"' ia cedilo. Ali pa morda zadnjo piofistavo, ki sto j« imeli ob zaključku sezone, kjer slo skupaj zbubuaii liberalno gospodo iz Kranja, da jo izzivala z živijo-klici na orjuno in s sokol-tko koračnico. Mislimo, da k temu ni treba še posebnih pripomb. Pripomnimo Ramo, da se motite, tka mislite, da bodo prinesli uspehe šolskemu odra take vrste dopisi r umazani »Domovini«.
VODICE.
(Sadjarska razstava.)
Dno 5. in 6. i m. je priredila podružnica "Sadi. in vrtn. društva« v Vodicah sadno raz-fctavo s sadnim ogledom v društvenem domu, je nrav imenitno uspela. Med sadjarji celo župnije je bilo zanimanje za razstavo jako veliko. Razstavilo je sadje čez 70 sadjarjev. Sadjo je bilo razstavljeno po sadnih vrstah i" h« kakor dosedaj običajno .po razstavljavcih, kar je delo precej oteškocilo. Sadne razstavo se jo udeležila tudi Gospodinjska Sola Repen i s svojimi sadnimi in vrtnarskimi Izdelki. Ni bil namen te razsute Pokazati svstu kaj imamo in se s tem postavljati, temveč namen je bil pregledati naše vrsto sadja m na podlagi tega pregled« tismjeriti liaSe sadjarstvo na pot gospodarske okrepitve po jKlcdu drugih naprednih sadjarskih dežel.
je naša r ar,stava pokazala, dr imamo veliko znanih in dobrih vrst, pa tudi veliko neznanih in ničvrednih, ki v napredncin sadjarstvu sploh niti v poštev ne pridejo. Poka-
sala je tudi. da je v naiSlh sadovnjakih skoraj vsako d rti po drevo druga vrsta, vsled česar ne prinaša sadjarstvo niti z daleka tistih do-hodkov, ki bi jih moralo prinašati.
i*<i V.ede,J° popoldne ob pol 4. url je imel višji sadj. nadzornik g. M. Humck predavanje v nabito polni razstavni dvorani. Predavatelj Je zlasti poudarjal v svojem govoru, da se moramo otresti dosedanjega načina v našem sadjarstvu z vsevprek sajenjem in cepljenjem, kar ravno pride pod roko, s čimer še povečamo zmešnjavo v tej tako važni panogi našega gospodarstva. Oprijeti se moramo enotne vrste in v ta namen je priporočal za Izbor zlasti sledeče vrste sadja: Bojkovo jabolko, mašanegar (gambovec) rdeči mašanegar, bobovec in šampanjsko reneto izmed vrst z gladko kožo, izmed kosmačev pa: da-masonovo, parkerjeve in za najboljše lege kanadke. Poudarjal je tudi, da moramo napasti to zmešnjavo v sadjarstvu * dveh strani: s_ precepijanjem in z novim zasajanjem, ako hočemo, da se tudi naše sadjarstvo pri-bliža onemu naprednih dežel.
Sedaj je sadjarji vrsta na nas, da se po teh naukih tudi ravnamo, da vsi organizirani ▼ naši sadjarski podružnici s združenimi močmi napademo to zmešnja-vo: In če se nam posreči, da to premagamo, tedaj lahko porečemo: naša prva sadjarska i razstava je dosegla svoj namen!
IZ ST. JERNEJA.
(Razno.)
Iz fit Jerneja je vedno dovolj novic, žalostnih in veselih. Dne 11. oktobra nas je zadela nesreča. Po «Ave Mariji« je pričel goreti Jarovškl pod in do tal pogorel. Sreča je bila, da ni bilo sape, ker drugače bi gotovo pugorela tudi bližnja gospodarska poslopja; škodo cenijo izvedene! na 390.0M K. Kdo je zažgal, se še ne ve. Lahko je bila nesreča, lahko pa tudi zlobna roka.
Dne 15. t. m. se je pričel gospodinjski tečaj. Vodi pa g. Podlasek. Misel za ta tečaj je sprožila Kmetska zveza in potom županstva nam ga je pokrajinska uprava dovolila. Dekleta so zato hvaležna in prav bi bilo, da bi zaprosili še za zimski tečaj. Ce se oglasi dovolj deklet, ga bomo poskusili. Žal jim ne bo.
Vinska letina je srednja. Nekateri vinogradniki se pohvalijo, da so ga pridelali več kot lansko leto, drugi pa ?,opet tožijo, da manj. Kakovost pa jo vrekakor boMša od lanskega leta. Vinski trgovci se že oglašajo. Cena se suče okrog 25 K. Ko bi bila železniška zvca ugodnejša, bi bil promet gotovo v vsakem iziru živahnejši. Čedalje bolj čutimo potrebo železniške zveze med Novim mestom in Brežicami. To bomo vedno zahtevali, dokler ne dosežemo!
RETEČE Pl-I ŠKOFJI LOKL
(Protialkoliolno predavanje.)
V nedeljo, dne 26. okt. je na povabilo
E, župnika prišal k nam g. Leop. Puhar iz jubliane predavat o treznosti in o proti-alkoholizmu sploh. Dopoldne je imel eno predavan ie za mlade/., popoldne pa za od-ras'e Predavanje, združeno s skiopt.lcniml slikami je bilo v pol j a Jno-poučni obiiki prirejeno, zanimivo in mestoma tako pretresljivo, da so poslušalci često brisali solze. Vmes ie pa vpletel tudi kako mieno zgodbico, ki je privabila srčen smeh. _ Lj'udje, ki so se v obilnem številu odzvali, so bili zelo zado-voljni, tudi fantje in možje. - Dal Bog, da bi se po prodavateljevih besedah tudi ravnali, da bi tudi pri nas začeli gojit treznosl Predvsem, da bi se take hise, ki jim je za trezno in moralno življenje, na-ročilena zelo poučni list .Prerod«, ki le za odrasle In .Mladega junaka« za deco Ce n« vsai več hiš na eno Številko skupaj, da bi potoni list romal T teh dolgih zimskih
večerih od hiše do hiše. Predavatelju pa bodi še na tem mestu izražena zahvala za njegov trud. H koncu pa priporočamo tudi drugim faram, da bi si preskrbele taka predavanja, posebno še ker so lahko priredi brez stroškov, rodi pa lahko obilo uspeha.
STARI TKO PRI LOŽU.
(Sadna razstava.)
Sadjarska in vrtnarska podružnica v Staremtrgu je priredila dne 12. oktobra t. 1. sadno razstavo. Otvoril jo je predsednik podružnice g. Jernej I'ajc. Pri nabito polni dvorani v šoli je, preden se je odpria druga soba, kjor jo bilo razstavljeno sadje, imei predavanje o sadjereji višji kletarski nadzornik g. Franc Goinbač, ki se je kot zastopnik sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani udeležil razstave. Ljudstvo je.« največjim zanimanjem sledilo g. predavatelju, kateri je tudi na razna sadjarstva se tikajoča vprašanja točne odgovarjal. Ko je prvi govornik končal, je povzel besedo njegov tovariš okrajni ekonom g. Franc Kafal v Novem mestu, ki je posebno opozarjal, katere sadne vrste jabolk in hrušk bi se v našem kraju najbolj obneslo gojiti. Govornik je nadalje razkazoval posamezne vrste namiznih in drugih jabolk, katere bi bile naj' bolj dobre in pripravne za trgovino, ter po-vdarjal, koliko sadja bi se lahko dalo s pravilnim ravnanjem spraviti na trg. Končno se je na priporočilo imenovanih strokovnjakov sklenilo, da bodemo v tukajšnji sadni drevesnici pri šoli v Iga vasi, ki je last tukajšnje kmetijske podružnice, gojili samo naslednje vrste jabolk; L Gdanski robač; 2. Baumanova reneta; 3. Herberstova reneta; 4. Kosmač (lederce); 5. Carjevič; 6. Londonski pepino; 7. Landsberska reneta in 8. Bobovee. Vso navedene vrste so bile od več posestnikov razstavljene. Veliko je bilo tudi sadja z domačimi krajevnimi imeni, ki pa ne pridejo tako v poštev. Razstava se je ob 5 popoldne zaključila. Bila ie prva v naši dolini, in upamo, ker je ista tako dobro uspe-la, da bo našim sadjarjem in prijateljem »adjasrstva v veliko spodbudo.
KRIŽE NA GORENJSKEM.
(Ugotovitev.)
Izključili so me iz gasilnega društva, ker sem baje jaz doposlal prvi dopis o gasilski veselici, priobien v št. 38. .Domoljuba«. Gospod tajnik gasilski, o tem bo dalo po-
tasniio cenjeno uredništvo koncem dopisa* 'a me zaradi tega niste izključili, ampak ker som «Orel« in z vašim početjem nikakor ne morem soglašati. Da je gotovo to vzrok ino.ie izključitve, je dokaz strupeno napadanje orlovskega odseka od strani gasilnega društva. Zmerjanja s farškimi bandami pri Jaku ne boste tajili. Svoj srd in žolč zlivate na našo društvo; pa svobodno vain, le dajte tra, s tem ne boste nič omajali, p&č pa s tem dokazujete svojo olikanost. — Franc Polja-nec ml., Član orlovskega odseka v Krizah. (Podpisano uredništvo potrjuje, da Frane Poljaucc ml. do danes ni poslal niti pisal nobenega dopisa v naš list. Uredništvo »Domoljuba.)
ČRNOMELJ.
(Razno.)
Meseca maja smo napravili pri stranskem oltarju M. B. električni vence, na katerem gori poleg štirih velikih žarnic še pet-lnpetdeset malih. — V dnevih 9., 10. in 11. avgusta smo romali (oseminpetdeset nas je bilo) na Trsat. V nedeljo, dno 10. avgusta je imel g. Pavlin pridigo za nas, nato je bila peta sv. maša in skupno sv. obhajilo romarjev. Po končani pobožnosti smo se podali t ladjo po morju v Kraljevico ln Crikvenico. Zvečer smo se vrnili na Trsat, tam smo zapeli za slovo litanijo M. B. in se napotili do-
L Amerika
se imenuje lina nijava kotenlna, Izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE -> LJubljana, Mostni trg 10.
i
nov. Vsi m» obljubili: prihodnje leto Kremo eopet — Začetkom septembra smo dali v orgije nove plšfalo na mesto onih, ki nam jih
te ugrabila vojska. Delo je izvršila tvrdka Srandl Iz Maribora. — Dne 21. septembra se je vršil pri nas evharistični shod. Iz vseh. tudi najbolj oddaljenih belokranjskih župnij so prihiteli verniki, da bi se 6knpno poklonili svoieiuu Ilogu skritemu v skromni podobi kruha. Iz mnogih krajev so prihajali v več-ih skupinah prepevajoč nabožne pesmi ka-_ior ob kakšnem romanju. Cerkev je bila bogato z venci okrašena in lepo razsvetljena. V soboto zvečer ob pol 9. uri je tukašnja mestna godba igrala mirozov, vsa okna so bila razsvetljena. Po končanem mirozovu j«* v uvodnem govoru pojasnil pomen In namen euharistienega shoda č. g. Ciril Lekšan las Vinice; nato je bilo izpostavljeno sv. R. T-ki je ostalo izpostavljeno skozi celo noč in v nedeljo do dveh popoldne. Skozi celo noč so verniki molili In peli. Ob polnoči je bila slovesna sv. maša, po kateri je silno veliko število vernikov pristopilo k sv. obhajilu. Zjutraj je imel govor č. g. Rafael Grobljar tz Seniiča: ob 8. uri je govoril č. g. Fr. Zupančič iz Starega trga. Po osmi sv. maši je bilo skupno sv. obhajilo otrok vseh šol tukajšnje župnije- Ob 9. uri je bilo pri sv. Duhu zborovanje vseh belokranjskih tretjerednikov. Vodil ga je P. Pavlin. Ob 19 je govoril č. g. Anton Vovk iz Metlike. Popoldne ob 1. je bilo zborovanje vseh belokranjskih Marijinih družb pri sv. Duhu. Popoldne ob 2. se je vršila ob velikanski udeležbi procesija s Najsvetejšim, katere sta se udeležila tudi g. okrajni glavar in g. komisar in orožništvo. Ob koncu procesije je imel na glavnem trgu pred posojilnico pri okusno napravljenem oltarju Ksdepni govor preč, g. dekan J. Pavlovčtf. Fo zahvalni pesini, bi jo je igrala mestna sodba, se jc podelil navzočim blagoslov, in Najsvetejše je bilo prenešeno v eerkev. Vsi udeleženei so si odnesli najboljše spomine. Poskusili smo obuditi k novemu življenju tudi mladeniško Marijino družbo; v nedeljo, dne 12. t. m. je bil prvi shod.
MORAVČE.
(Obtui zbor kmetijske podružnice.)
l'o dolgem časa moramo zopet nekaj poročati. 1'oeino, da se naši liberalci boje Ijndsko volje. V nedeljo 19. t. ni. smo imeli ob*ni ibor kmetijske p"drninire. Ker ho liberalci vedeli ic naprej, da nimajo večine, »o naredili neveljaven občni ibor. Kadar bi imel človek utoniti, jo vsaka bilka rešitve dobra. Ko še ta izgine, bo pa vsega konec. Haj je liberalizma pri nas ic silno malo. Mi urno tei$a občnega zbora veseli, ker so ljudje spoznali liberalno zagrizenost, line 2. nov. se bo vršil pravilni občni ibor kmetijske podružnice. Pridite gotovo vsi!
TOPLICE PRI NOVEM MESTU.
(Naše kopališče.)
Kopališče je obiskalo v letošnji sezoni 655 gostot. Cena stanovanja in hrani je primerna današnjim razmeram. Kdor količkaj pozna paritet« denarja h predvojnim časom, temu sedanjo cene liik&kor uiso pretirane, število gostov še ni doseglo predvojne vUine, a stalno narašča. Zabav iu prireditvenega hrušča zdravilišče res ne nudi, ima pa priznano prvovrstni vrelec, ki je olajšal bolečine že neštetim trpinom. Preprosta domačnost in lihi parki izredno ugodno vplivajo na živce. Kolikor bolj bodo naše Toplice iskale modernega komforta, toliko te< bodo zgubile na mikavnosti. Se ena stvar je, ki t odi aam ne ugaja: kalen je nočnega miru. Nič nimamo zoper lepo pesem, neznosno pa je včasih pijano kričanje brezobzirnih pobov. A (udi lo se bo gotovo v prihodnje omejila.
TRŽIČ.
(Proslava osvobojen]*.)
Bliia se zopet obletnica naše osvoboditve Izpod nemškega jarma. Dan 29. oktober 1918 bo ▼ zgodovini Slovanov zapisan z velikimi črkami. V naša srca pa ga zapišimo 8 hvaležnostjo tako, da podarimo na ta dan mladini, naši šoli v Tržiču, ki ga proslavlja vsako let« enako, velik dar za knjige revnim nčencem in za šelarsko kuhinjo, ki nudi •lnovno 25 ačeneem hrano. Tako prosUvfmo najlepše šostlehrteo našega osvobojeaja.
(Daljo glej v naslednjem stolpcu spodaj.)
a«
Porast dinarja.
Zboljšanjo naše valute se kaže zlasti v porastu dinarja, ki ima svoj izvor v ugodnih gospodarskih in finančnih prilikah. Zanimivo je pa vedeti, kaj največ vpliva na dviganje valuto v sedanjem času. Tu igrajo razni važni razlogi evojo vlogo. Najprej smo sedaj jeseni v največji izvozni sezoni, v kateri jo nastal velik dotok vrednostnih papirjev (deviz) iz inozemstva, ki naravno zvišajo vrednost dinarja. Vrhu tega vpliva tudi "pomanjkanje denarja na njegov dvig, ker se novi bankovci ne izdajajo: dinar je torej dražji, ker ga je malo in ker se mnogo po njem povprašuje. Toda vsled tega bi dinar še bolj porastel, če ne bi Narodna banka pokupila velik del deviz, ki so bile na tržišču preveč. S tem pa ima v rokah njegovo kolebanje in ga drži sedaj prilično stalno na blizu 7.50 švicarskih frankov, i;er lahko vsak čas krije povpraševanje po tujih devizah. Seveda ta stalnost ni še popolna, ker nam gre za to, da priborimo naši valuti čim večjo vrednost. Seveda pa valute ne smemo dvigati prehitro, ker bi bilo to lahko v škodo našega notranjega gospodarstva, ampak dvig se mora vršiti etopnje-ma, kakor to dopušča gospodarsko stanje države in njene linance. Na povišanje vrednosti dinarja vplivajo tudi velilci krediti, ki so jih naše banke za kratek rok dobil' iz inozemstva. 'II krediti pa lahko pozneje škodujejo našemu dinarju, če ot» času sv< • je zapadlosti, ko jih bo treba odplačevati, ne bo dovolj deviz v državi sami. če p« v t^m oziru no bo težkoč, potem se bo vpiiv teh kreditov pri odplačevanju manj občutil. To so torej pravi vzroki dviganja in padanja naše valute.
1!. Kal j® ^lo potem.
Za našo sadjarstvo je nastopila nova doba in širjenja sredi minulega leta. Sadje jo pridobivalo vedno večjo veljavo, zlasti ko se je jel razvijati promet po železnici. Bolj in bolj so uvideli, da je stari način vzgoje mladega sadnega naraščaja prepočasen in nezanesljiv. Jeli bo vzgajali sadno drevje na veliko in nalašč v to fivrho urejenih vzgojevališčih — v drevesnicah.
Sosedna Nemčija je v tem oziru silno napredovala- Pa tudi bivša Avstriju ni zaostajala. Drevesnice so rastle kakor gobe po dežju, male in velike, javne in zasebne. Milijoni in milijoni mladih eadnih dreves
KRANJ.
(Prireditev.)
Na splošno željo našega občinstva se bo igra »Dekle z biseri« ponovila na praznik vseh svetnikov, 1. novembra ob
4. uri popoldne. Da je igra res lepa in zanimiva, a tudi lepo igrana, priča to, da je bila prostorna dvorana Ljudskega že dvakrat nabito polna. Kdor že ni videl te igre, naj ne zamudi ugodne prilikel
so se vzgojili, razpečali, posadili in nego. vali. Tudi pri nas se je mnogo storilo, dasi daleko ne toliko kakor drugod. Naša kmetijska družba, njene podružnice, šolski vrtovi, na Štajerskem deželni odbor, veledre-vesničar Klenert in še razni drugi, so desetletja vzgajaJi na stotisoče rodnih dreves in jih razširjali vse križem na blizu in daleč. Zanimanje za sadjarstvo je rastlo in prodrlo do zadnjega bajtarja. Naravna posledica je bila, da se je sadni pridelek množil od leta do leta in da jc bilo ob dobrih letinah ponekod sadja kmalu preveč za lastno domačo potrebo. Kam z njim? Na vsak način ga je bilo treba kako drugače obrniti v prid. S sušenjem je šlo prepočasi, sadje ne čaka. Zato so se ljudje oprijeli sadne uporabe, ki jo bila najpreprostejša in vsaj na videz najugodnejša, da so se mogle velike množine raznovrstnega vobče malotrptžnega blaga hitro in brez posebnih težkoč rešiti pred propadom. Začeli so predelavati sadje v mošt in kuhati iz njega ž g a n j e. Cim bolj se je sadjarstvo enostransko pospeševalo in širilo, tem več je bilo seveda sadja, ki ga ni bilo mogoče omagati po starem načinu, da bi se bilo namreč obrnilo za hrano; zato se je pa temveč naprešalo mošta iu temveč naku-halo žganjn. Tako je šlo naprej in naprej, ponekod te;o do današnjegu dne.
Vprašati bi utegnil kdo, zakaj se sadje j ni prodajalo kakor se predajajo drugi pri-I delki, ako jib je preveč za dom. Lahek od-i govori Zalo ker povprečna roba ni bila ' in žal marsik je še dandanes ni za kupčijo. Seveda se je sadna kupčija razvijala v isti dobi kakor s'1 je širilo sadjarstvo, toda žalibog tedanji pospeševalci sadjarstva se niso zadostno ozirali na zahteve te novodobne kupčije. Hodili so svoja pota. Sadjarstvo no širili tja vendan brez načrta in brez pravega smotra. Največ so pač zakrivile v tem oziru drevesnice, ki ho mnogo bolj upoštevale želje in interese ljubiteljev sadjarstva, nego praktične sadjarje po poklicu. Kar tekmovale so med seboj, katera bo imela večjo izbiro in večje število sort, med katerimi je bilo pa razmeroma prav malo Bposobnih za kupčijo. Neuki in neizkušeni sadjarji so hlastali le za novim) sortami, ne da bi se bili vprašali, če so za njihove namene in ne da bi bili kaj pre; mišljevali, kako bodo uporabili sadje, ki ga bodo rodili. Zmešnjava v sortah je bila vedno večja in le redki so tisti srečni sadjarji, ki imajo po več dreves iste dobre sorte sposobne za kupčijo. Navadno je vsako drevo druge sorte. Pridelek je mešanica brez prave veljave ta kujpčijo.
Sicer so ae že zgodaj pojavili glasovi, ki so zahtevali o tej zadevi neki red m
Največja izbira
vtakovrttaega tukna ln hUčevin« za moške oblek«
A. & E. SKABERNE 4- Lfnbljana, Mwtnl j ojlvo ali travnik, t« M bo« podpUal,
smotreno delo. Sestavili so se v posameznih pokrajinah sadni izbori in marsikaj se io ukrenilo, da bi se zajezila poplava s tolikimi sortami. Toda uspeh je bil malenkosten zlasti po naših krajih. Pravo prepričanje ni prodrlo dovolj globoko, večina se je držala starih načel: Le saditi in saditi! Kaj saditi, da bo od pridelka primeren užitek, to je bila premnogim deveta briga.
Samega sebe po glavi.
Vedno m vedno povdarjamo, kakšno škodo trpi naš kmet, ker se ne poprime zadružništva. A ljudje se ne izuče. Naslednji slučaj, o katerem nam poroča kamniška kmetijska zadruga, naj zopet dokaže, kako je zadružništvo potrebna Cene ližolu so v poročilu ljubljanske borze označene 465 D za 100 kg Iranko Ljubljana, to je za 18.60 kron. Te cene nikakor ne odgovarjajo cenam na svetovnem trgu, za naš . ribniški": fižol.
Ker naš kmetovalec edino ta pridelek urez ogrožanja lastne prehrane lahko proda in mu je ta izkupiček edini, s katerim poravna davke, zavarovalnine, eventuelne obresti in oskrbi potrebno obleko družini, smo si kot Kmetijska zadruga šteli v dolžnost, ta pridelek kolikor mogoče visoko dvigniti v ceni, da kmetovalci čim več prejmejo denarja za svoj fižol. Obrnili smo se do francoske firme s ponudbo nekaj vagonov fižola, katera nam je nudila 2 franka 20 cent. za lepo očiščeno, povzorčeno blago, postavljeno na francoski trg.
Izračunali smo na podlagi sedanje vrednosti francoskega franka, da bi prejeli za poslani fižol prosto carine in prosto voz-nine v Parizu okrog 37 K za kg. Vsi stroški prevoza bi znašali okroglo 7 K pri kg, vsled česar bi bila primera,a cena fižolu na našem trgu 27 do 28 K za kg.
Kot zadruga, katera ne sme in ne ino-ro preveč riskirali, nismo prodali fižola v Pariz, ampak smo gu prodali na podlagi teh informacij ljubljanskim trgovcem, in sicer enemu po 26.80 K, enemu pa po 27 K za kg, ter smo ta fižol doma od kmetovalcev nakupili po 26 K.
Takoj po dobavi prvega .vagona so ljubljanski trgovci ceno znatno znižali in jo pripravili nibničanur do 18 K, četudi na francoskem trgu, kamor se naš fižol >rib-ničan« po največ izvaža, niso nič znižale, razen v kolikor jo padel francoski frank vsled dviga našega dinarja, ki pa od daleč ne toliko, kolikor so so znižale cene na ljubljanskem trgu.
Da bi naš kmetovalec pri prodaji fižola ne utrpel takšne škode, smo se ponovno obrnili na francoskia trg z vzorci našega fižola, s sklepom, da tudi riskiramo samo, da bi se nam posrečilo doseči francoske tržne »ene.	. ■<.•,
Dobili smo od neke druge pariške Ivrdke ponndbo za fižol ribničan po 2.10 franka za kg, postavljeno carine in voznme prosto v Pariz, kar bi zneslo 7.35 Din, to je 29.40 K za kg. Medtem sme tudi natančno ugotovili, da prevozni in carinski stroški ne presegajo petih kron ter bi stal nžol odpošiijatelja 24.50 do 25 K.	. .
Ako bi se priračunalo za stroške nzi-ko in obresti 20.000 K pri vagonu, bi se vendar moral imeti fižol ceao22 do 23 K za
kg, ne pa 18 do 19 K, kakor jo ima dane«. Da pa je tako nizka cena fižoJu na nušem trgu, so krive izvozne firme, ker smo mi prejeli pred par dnevi iz Pariza pismo, v katerem nam javlja večja pariška firma, da je neka ljubljanska izvozna tvrdka postavila na francoski trg 30 vagonov fižola rib-ničana po 1.90 franka za kg, kar je nerazumljivo, zakaj naše tvrdke zahtevajo za naše blago v Franciji nižje cene kakor jih 6tavljajo Francozi sami.
v Vsled tega je razumljivo, da se na naši zadrugi ne more in se ne bo posrečilo doseči povoljnih cen na francoskem trgu.
Temu so pa v prvi vrsti krivi kmetovalci sami, ker če se bolj cene pritiskajo na-Trdol, bolj silijo z blagom na trg in jih tudi ta slučaj ne izmodri, da bi se tesno oprijeli svojih zadrug in potom njih skupno postavljili na trg svoje pridelke, za katere bi brez vsakega dvoma lahko dosegli najvišje svetovne cene, ter bi s tem omogočili koristno delovanje zadrug. Zadrugo bi se morale pa tudi vse brez izjeme zvezali v neko centralo, katera bi uvedia na svetovnih tržiščih svoja sezonska zastopstva, potom katerih bi vnovčevali vse svoje za izvoz namenjene produkte.
Kmetijsko posvetovanje.
V soboto 5. t. m. se jc v Ljubljaui v vseučiliški dvorani v bivšem deželnem dvorcu, kjer je nekdaj zboroval deželni zbor kranjski, vršilo zborovanje in posvetovanje kmetovalcev in kmetskih strokovnjakov i/, cele Slovenije.
To posvetovanje je sklicala kmetijska družba na poziv kmetijskega ministra dr. K u 1 o v c a , pripravil pa ga jo in vizoiuo vodil njen sedanji vladni komisar g. prof. E. J a r c. Posebno važnost je polagal na to zborovanje minister dr. Kulovec, ki se je zaraditega pripeljal iz Beograda in prišel na posvetovanje naravnost iz kolodvciu ter ves čas prisostvoval razpravam. Pri teh je imel priliko slišati želje in težnje kmetovalcev, pa tudi nasvete kmetijskih strokovnjakov, kako bi so dalo povzdigniti naše kmetijstvo in zboljsati gospodarsko stanje našega kmeta. G. minister pa ni samo poslušal, ampak je tudi sam posegal v debato in podal marsikatero pojasnilo k vprašanjem in željam prisotnih kmetovalcev in strokovnjakov, kar je napravilo na vse udeležence najboljši vtis.
Razpored posvetovanja je obstojal v tem, da so najprej kmetijski strokovnjaki podali v kratkem poročilu glavne smernice enega izmed kmetijskih vprašanj, o katerem se je potem vnela debata, ki jo bila izraz želja in potreb kmetijstva. Debata je bila zelo živahna in je v njej bila podana prava slika današnjega stanja našega kmetijstva, začrtala pa jo tudi smernice, v katerih se naj v bodoče giblje delovanje vlade in kmetijskih organizacij, da se nase gospodarstvo čim boljše organizira m cim uspešneje podpira.
Kmetijskih vprašanj je bilo osem, o katerih je poročalo devet strokovnjakov in ki so obsegala tri glavne skupine: živinorejo, rastlinogojstvo in kmetijski pouk. Za prvo skupino so poročali štiri referenti, m {sicer, je obdelal M a r t i n Zupane,
potovalni učitelj za živinorejo, vprašanje plemenske živine posebno z ozirom na domačo vzrejo bikov in merjascev, odbiranje krav z ozirom na mlečnost in izločevanje slabih mlekaric, uvoz plemenjakov samo za rejska središča in državni prispevki za izvedbo teh nalog.
Živinorejski inštruktor A. Krištot se je bavil z organizacijo pospeševanja naše govedo- in prašičereje. Podal je zanimive statistične podatke o stanju naše živinoreje, o nazadovanju in njenih vzrokih, o gospodarski škodi, ki jo je pri tem utrpelo naše kmetijstvo ter prišel do zaključka, da glavna odpomoč temu zlu mora ležati v samopomoči naših živinorejcev. To pa mora na drugi strani znatno podpirati država, ki ima od tega največ koristi. Za samopomoč živinorejcev je pa potrebna izobrazba, ki jo morajo dobiti le potom teoretičnega in praktičnega pouka, ki ga izvajajo kmetijski strokovnjaki. Za pospeševanje živinorejo so neobhodno potrebne živinorejske zadruge raznih oblik, dalje redna premo-vanja živine, razstave, kontrolna društva in razne druge ustanove.
(Dalje pnh.)
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Denarna vrednost 27. t. m. V Curihu notira dinar 7.50 centimov. 1 lira stane 3 Din, 1 dolar 69 Din, 1 funt šterling 313 do 814 Din, 1 francoski frank Din 3.70, 1 švicarski frank Din 13.40, 1 češka krona Din 2.07, 1 zlata marka Din 16.40; za 1 dinar, dobimo 1014 avstrijskih kron ali 1140 madžarskih kron.
C* NE.
g Tržišče z Žitom. Žitni trg se je v mi-ncleni teunu kaj malo spremenil in so ceno 6tabio pod vplivom deviznega tržišča. Največ prometa je bile v umetno posušeni koruzi, po kateri se je povpraševalo predvsem za izvoz v Avstrijo in Češkoslovaško. Pšenice se je malo zahtevalo. Pač se je živahno želelo fižola za inozemstvo. Na italijanskih tržiščih je opažati v splošnem živahno zanimanje za jugoslovansko kmetijske pridelke.
g Ljubljanska blagovna borza. Cene notirajo za blago postavljeno v Ljubljano: Pšenica domača Din 380, bačka Din 435, koruza bačka Din 335, oves bački Din 320; laueno seme Din 675; pšenična moka na bazi nulerca J in 620. Fižol ribničan očiščen, franco Postojna Din 610; franco Ljubljana Din 460. Fižol prepeličar franco Postojna Din 575, franco Ljubljana 460. Fižol mandalon franco Ljubljana Din 350. Fižo) rujavi franco Ljubljana Din 850.
g Gospodarska sveia, Ljubljana, notim «1*
deže cene:
Gnojila: Superfosfat rudninski 16 % po D« 120; suuerfosfat kostni 18-20% po Din 100; razkle-iona b<;a kostna moka Din 210; tomnževa ilind« 17-18 % Din 150; kalijeva sol 40-42% Din 170; kajnit 12-14 % Din 90.
Krmila: Klajno apno Din 4.50, pri manj&em odjemu Din 0; lanene tropino Din 4.50.
Vinogradniške in kmetijske potrcb&čine: Gumijevi trakovi Din 140; žveplo, dvojno ralinlrano Din 8.75; trierji (čistilniki) anamke »Held« MlA Din 2.900; trierji (Čistilniki) inamko >Heid< HIB Din 2.800; mlatUnice na ročni in gepelinl pogon Din 4.500; mlatilnice na gepeljnl pogon • aitlin tresali Din 5.700; gepelji ua 8« obratov Din 4.«Hi
»polji na 24 obratov Din 4.000; okopalniki Din 1.000; bencin 725—780» pri odjemu celega barela
Din 12.«).	, .....
Nadalje 80 na razpolago vsakovrstni stroji: čistilniki (pajtelnl), stamoreznice, sadni mlini, jilugi, travniške in poljske brane, kose in brusi, vodne žage, brzoparilniki, kovani žeblji, gnojnične sesalke, tehtnice, sepnratorji za mleko, zidarske žlice, kladiva, bakreni kotli, lojiate za štihat, vodne sesalke, kosilnice, kline zn slamoreznice, brizgalnice, sejalni stroji, predležja ild.
ŽIVINA.
g Ljubljanski živinski sejem 25. oktobra. Voli prvovrstni Din 13.50—14; voli rejeni Din 13—13.25; voli za vprego Din 12.50—12.75; biki debeli težki Din 13—14; biki lažji rejeni Din 10—11; krave rejene Din 9.75—10.25; krave klobasarice Din 7 do 8; teleta težja debela Din 17—17.50; teleta lažja rejena Din 15.50—16.75; teleta zaklana Dn 22—22.50; prašiči peršutarji Din 15.25—16.50; prašiči peršutarji Din 15.25—16.50; prašiči debeli Din 17—18; prašiči zaklani po kakovosti Din 20 do 21.50; koštruni in ovce debele Din 8—9. — Cene se v minolem tednu niso spremenile in tudi za bodoče ni pričakovati posebnih sprememb, ker so se cene prilično ustalile primerno s stanjem dinarja.
g Izvoz živine preko Rakeka. V meseni septembru se je skozi Rakek izvozilo 1607 konj, 2533 goved, 138 telet in 144.000 komadov perutnine.
g Premovanje goveje živine v Predo-sljah. Živinorejska zadruga v Predosljah pri Kranju je bila ustanovljena že 1. 1911. ter je pred vojno marljivo delovala. Med vojno je pa meno koristno delo zaostalo kaki.r marsikateio drugo. Šele pred par leti sc je zadružno delo začelo obnavljati in, kakor je sedaj razvidno, ne brez brez uspeha. Marljivi kmetovalci, pospeševatelji živinoreje, ki so zaurugo oživeli in jo danes vodijo, sc hoteli pokazati, kaj so dosegli v par letih svojega delovanja in so priredili javn-i premovanje goveje živine zlasti svojih članov v nedeljo 26 oktobra 1924 na veleposetvu Brdo. Uspfh le razstave gorenjske cikaste živine je bil naravnost sijajen. Na premovanje je biio prignanih 11 bikov, 6.'. krav jn 24 telic, torej skoraj 100 glav živine Krasen je žc bil splošen pogled na to živino, ki je bila vsa izenačena, enake barve, enakih oblik, enakega stasa. torej enotnosti, kakor jo nismo še dosedaj opazili na nobenem pmnovanju ali razstavi na uiTenjskein. Ntkatcie živali so bile ne samo krasne po obliki ampak tudi po donosnosti. Ko smo si ogledali to razstavo lepe živine, smo bili prepričani, da znači ta korak velik napredek v naši živinoreji v tem delu Slovenije, ki ga bodo morali posnemati tudi drugi okraji. Premova-nja so 6e udeležili tudi zastopniki oblasti in korporacij; Za velikega župana g. referenc za kmetijstvo višji vet. nadzornik Fran Černe, za Kmetijsko družbo g. inž. Rado Lah, družbeni tajnik, in za Zadružno Zvezo kmet. strokovnjak Anton Krištof, ki so v svojih govorih spodbujali tamošnje živinorejce na nadalnje delo v tej smeri. Posebne zasluge si je stekel zadružni tajnik Ivan Zupan in seveda predvsem načelnik g. Josip Umnik. Okrajni ekonom Jakob Hladnik je pa osebno veliko pripomogel k tako sijajnemu uspehu tega premovanja. Želimo posnemanja tudi v drugih krajih Gorenjske. V
SRAMEŽLJIVOST.
V otrokovi duši je naravno varstvo nedolžnosti — sramežljivost; troba ga je le gojiti. Migljaj brez besede označi otroku nedopustnosl, ali kratka, rosna opozoritev pri prestopku pojasni otroku, česa ne sme storiti. Mati naj že zgodaj zbudi v otroku strah pred grdimi besedami in dejanji. Iz vnanjega obnašanja sklepamo na čistost mišljenja in obratno: čisto mišljenje zahteva tud lepo vnanje obnašanje. — Olro-ko je treba navaditi, da opravijo svojo potrebe na sramežljiv način. Mati sama jim mora biti najlepši zgled, kako se je obna-šaii pri kopanju, umivanju, oblačenju in slačenju. Ta najpriprostejša nega Čuta sramežljivosti je prva podlaga za vzgojo čistosti srca. Seveda pa se je varovati pretiravanja, da otrok ne izgubi svojo preprostosti in ne dobi napačnih pojmov o čistosti in sramežljivosti. V to poglavje spada tudi, da govorimo o načinu, k?ko naj mati pouči svojega otroka, ko prehaja v dobo zroiosti, ali če. izzvan po okolno6tih, zahteva pojasnila. Navadno mati v zadregi zavrne otroka z nekaterimi besedami, ki mu ničesar no povedo. Otrok se zdaj, zlafti ako jo bil neprijaTuo zavrnjen, obrne po odgovor drugam. Ali pa m«re biti materi vseeno, kdo mu d6 ta odgovor in kako mu ga dfi? Ali naj dopusti, da se to zgodi na surov, hudoben, poliujšljiv način? Ali se ne čuti za to jx)klicana ona sama, ki jo vedno otroku najbližja? Ali naj prepusti svoj materinski vpliv na nadaljnjo nravstveno vzgojo kratkem al o drugim, tujim, nepoklicanim? In to stori, ako ne zna pridobili otrokovera zaupanja v tem čnsu in na tem polju, ako ne zna posredovati prvega vtisa v tej stvari in ako pa ne zna vtisniti v otrokovo dušo na enostaven, resen in plorrenit način, dn s tem zajame otrokovo dušo in zadovolji naravno vedoželjnost. Ako otrok v tako preprostih besedah izve najvažnejšo, koli-
kor je namreč za njegova leta primerno, potem sprejme to kot dejstvo, ki no nudi njogovi radovednosti nobenega razglabljanja. Dobro vzgojen otrok tudi ne vprašuje dalje, zlasti ako mati pripomni, da bo po-znejo, ko bo bolje razumel, izvedel še, kar je treba. Glavno jc, da pridobi mati otrokovo zaupanje in so tudi v bodoče v teh ozirih obrača nanjo. Le posamezen pouk v družini je primeren za zdravo in pravilno razumevanje v teh stvareh. In ravno mati s svojo ljubeznijo do otroka more tej razlagi vtisniti nekako duhovno vsebino, ki je nujna za prvi vtis. — K mnogim, velikim in te-Ikim nalogam svojega materinskega poklica mora mati privzeti tudi to, ki navadno usmerja vse nadaljnje otrokovo življenje.
CVETJE POZIMI.
Pozimi pa rožice ne cveto, poje narodna pesem. A nokaj fih je, ki nas tudi t sredi mrzle zime, o božiču, novem letu, o svoenici, razveseljujejo s svojim lopim cvet;era in prijetnim vonjem. Seveda jih je treba prav negovati. K tom cvetlicam lončnicam sr>adn;o v prvi vrsti cvetlice čebulnico, kakor biiacinti, tulipani, narcise in še druge. Mesoca novr-mbra nasedimo čebule, fori imenovanih cvetlic v majhne lonce. Prst za te čebule naj bo navadna kompost-nica. Prvotno jih namočimo in"*postavimo na hladen prostor, najboljše v nezakur-ieno sobo. Ko odženo in je bet s cvetjem žo popra! iz čebule, donemo lonec na toplo, najbo' še prr.d solnčno okno tople sobe. Tu so bet in cvctjo hitro r.irviie. Ker bi na pre; or':rm prostora cvetlica prehitro od vela, jo postavimo zopet na hladno, seveda ne premrzlo. t.'a ne pozebe. Za časa o ve tja morrmo pridno zamakati. Ko je cvetlica odevela, prav malo zamakamo, čez 4 do 5 tednov pa 7. z?maknniem popolnoma prenehamo. Čebulo vzamemo iz lonca, kf> so se začeli zeleni deli sušiti. Te čebulo
LETINA.
g Vinska letina v Belokrajfni. Trgatev se jc v glavnem vršila prvi teden oktobra. Množina pridelka je po različnih legah zelo različna. Povprečno je letos ena tretjina n!i slaba polovica normalnega pridelka. Nekateri kraji, zlasti v visokih le^ah, niso pridelali skoro nič. Redki so bili oni, ki so toliko vkletili kakor lani. Kakovost je prav clobra in presega ono minolcga leta. Kupci se že oglašajo posebno v metliški okolici, kjer plačujejo mošt baje po 7.50 Din. Za staro vino se zahteva po 7 do 12 Din.
RAZNO.
g Domače drevesnice. Med vojsko smo brali nekje dopis učitelja, ki j a bil v Srbiji na vojski in ki je sporočal, da ima v Srbiji vsak kmet svojo drevesnico. To je kaj pametna stvar. Vsako leto so dela toliko mošta in ima na razpolago toliko peček, pa se to nič ne izrabi. Za razno drugo semenje skrbe gospodarji, da ga ni treba kupovati — kako lahko bi zagradil kak kot pa vrtu, kjer bi
imel vedno pripravljenih nekaj divjakov in m'adih drevesc, da bi jih imel vsak čas doma na razpolago. Sedaj se sadjarji ujemajo v tem, cla drevjo na divjaku cepljeno še najbolj odraste In najda^je ostane. Če bi imel divjake pri roki, bi jih ne bilo treba nikdar celo po tujem svetu iskati.
n T'redna plavila skup.šiina Zadružno zveze r Ljubljani se bo vršita dne 20. novembra ob 10 dopoldne v dvorani Akademskega doina poleg hotela Union na Miklo&ičevi cesti. Za udeležence skujištin9 je prometno ministrstvo dovolilo polovično voJnjo po vseh državnih železnicah od 18. do 22. novembra vključno. Udeleženci naj na vstopni postaji vzamejo celo karto do Ljubljane. Pri izstopu v Ljubljani naj vozni karto no oddajo, ker bo veljala skupno s potrdilom o udeležbi tudi za vožnjo nazaj. Potrdi« o udeležbi se bodo izdajala na skupščini v Akademskem domu. /«.
in poceni
se kupuj« y manufakturnl trgovini A- & E. SKABEKNE -r Ljubljana, Mestni W 1®'
shranimo na suhem prostoru do drugega leta. Cvetje v zimi ti trud, ki ga imaš, bogato poplača in radi tega je gojenje in strežba toplo priporočati.
PRIPOVEDOVANJE PRAVLJIC.
Otrokov j živahnost, njegovo veselje za izpremembo, njegov gibalni nagon so vzroki, da ga zanima zlasti vse ono, kar se strinja z njegovim razpoloženjem. Ker je njegove narava taka, da ljubi v&e, kar je v zvezi z njegovim razumevanjem in njegovim duševnim življenjem, zato zelo rad posluša pravljice, pripovedke in zgodbice. Njegova živahna fantazija si predstavlja vse zelo živo in resnično. Močan vpliv takega pripovedovanja opazimo, ker otrok besedo pripovedovalčeve kar požira, oči kar ne more odtrgati od njegovih ust. In to ne .samo pri novi povesti, ampak tudi morebiti še bolj pri taki, ki jo je že večkrat slišal, kajti tu že fantazija (domišljija) sama izpreminja in deluje čisto po svoje. Pri pripovedovanju naj mati pazi, da odgovarja pripovedovalna snov otrokovemu razvoju, in tudi njegovim razmeram, ker le potem ima kaj koristi od tega. Tako pripovedovanje namreč nudi otroku zelo mnogo duševne hrane. Vadi se pri tem misliti, predstavlja si, njegova domišljija deluje, vadi se v razumevanju in njegovo čuvstvo se vzbuja, nastanejo že tudi prvi sklepi v ndadi duši. Mnoge in raznovrstne pravljice in pripovedke so prikladne za zabavo našim malim. Mati ali stara mati ima tu hvaležno polje za svoje delo. 2e 6e bližajo zimski večeri, ki bodo zbrali celo družino okoli gorke peči in tedaj ne bo kmalu moči zadostiti otroškim željam po povestih. Bogato izbiro imajo naše mamice, toda kakor povsod, je tudi tu treba previdnosti in modre izbire. Otroku otroškega! Ne pripoveduj vseh podrobnosti, ki si jih otrok lahko sam mislil Pri pripovedovanju večkrat prenehaj, da pride otrok >do sape« in tudi stavi vprašanja, ki mu kar migi ji jo na jeziku. Ko je vprašal vse in si mu na vse odgovorila, potem pa nazaj k pravi povestil
Poleg povesti in prilik iz otroškega življenja pa ne pozabi prebogato snovi iz življenja malega Jezusčka, ki je vedno otrokovi duši najbližja. Zgodbe sv. pisma nudijo obilico pripovednega in tudi praktično porabnega za vzgojo. Učinkovitejše so kakor vse pravljice, ki vplivajo 6amo na fantazijo, ker iz njih govori duh božji pripravljeni in odprti otrokovi duši.
NAŠIM RODBINAM priporočamo našo domačo Kolintko cikori|o, izvrstni pridatek za kavo.
Ako pijeS »BUDDHA« čaj, vživiš že na zemlji raj!
OHBN
$$ dobi « vseh spseerljskih prodajalnah
STREŽBA BOLNIKOV.
Zelo važna je tudi oskrba okrevajočih, da ne zapadejo zaradi raznih prestopkov zopet stari ali še hujši bolezni. Ko bolnik že lahko nekoliko ustane, ga je treba varovati prevelikega napora in prehlajenja. Med oblačenjem naj večkrat počiva. Stati ne sme dolgo, ker ga to bolj utrudi kakor pa hoja. Kakor hitro začuti utrujenost, naj leže odpočije. Takoj naj se vrne v posteljo, če ga mrazi ali če čuti mrzle noge. Ko prvič ustane, naj ga strežnica opiraje vede samo do bližnjega naslonjača ali druge postelje, kjer naj odet počiva kaki 2 uri in se potem zopet vrne v posteljo. Pri oblačenju in hoji ga je treba opirati, a ne tako, da preveč čuti, ker okrevajoči navadno nočejo priznati svoje slabosti. Tisti čas izven postelje naj prebije, če le mogoče v kaki drugi sobi, ker mu izprememba zelo dobro dene; dobro pa je tudi zato, da se bolniška soba med tem časom temeljito prezrači. Umevno pa je, da je tudi tam treba bolnika varovati mraza, prepiha, slabega zraka, ropota itd. Navadno ima okrevajoči zelo dober apetit; vendar mora biti zelo previden, ker je po daljših boleznih prebava navadno neredna. Vsekakor naj 6e mu dajejo spočetka lahka, potem vedno krepkej-ša jedila, a ne mnogo. Navadno naj okre-vanec je 5 krat na dan pa ne veliko naenkrat.
Kakor hitro dovoli zdravnik, naj gre okrevanec tudi na prosto. Gibanje na prostem pospešuje zdravje, kroženje krvi, prebavo in spanje. Paziti pa je treba, da se ne utrudi in sploh naj se njegovim močem ne zaupa preveč. Kakor telesna pa je nevarna tudi duševna utrujenost; zato naj bolnik v dobi okrevanja tudi ne čita preveč.
Četudi je bolezen že popolnoma pre-stana, je treba bolnika še vedno skrbno varovati, ker je njegov organizem zelo občutljiv za razne škodljive vplive. Posebno pažnjo je v tem oziru treba obračati takim, ki so prestali pljučne bolezni, ker se te še i>otem rado pojavijo v kaki drugi obliki, ali pri takih, ki jih spremljajo druge bolezni, n. pr. škrlatica, ali pri legarju, ki se pri kakem prestopku v jedi rad ponovi.
lUGIJENA POSTELJE IN PERILA.
V postelji smo se rodili, v njej prebijemo četrtino svojega življenja, v njej umiramo. V spanju si iščemo nove moči, v spanju se pozdravimo. To pa samo v postelji, ki odgovarja zahtevam zdravstva. Naši pradedi si niso res belili glave zaradi kakovosti svojega ležišča. Že beseda postelj in postiljati nam povesta, da je bila prvotna postelj stelja: mah, listje, trava, seno, slama. Bivolove in medvedjo koze služijo v severnih krajih še zdaj za postelj in odejo, kakor so bile nekdaj tudi pn nas, niso pa bile tako splošne kakor navadna stelja, tudi bolj nevarne zaradi mrčesa. Z napredujočo omiko so začeli ba-sati steljo v žaklje, ki so jih imenovali slamnica ali listnica, plevnica ali pernica. Kjer je bilo dosti ovac, so začeli basati z volno. Zdaj se sramuje že gospodinja v hribih, ako nima žinmic in peresme to
polno blazin in pernic.
Res je čedi.a postelja dokaz pridnosti gospodinje, glede na zdravje pa je lahko
bolj primerna preprosta slamnjača kake«! pa draga žimnica: slamo si dobila na do* macem podu, pretreseš jo lahko večkrat, zrahljaš vsak dan in obnoviš vsako leto. Tako imaš vedno čisto in zdravo postelj. ^a pa enkrat ne veš, od kake živali je, drugič vleče jako nase vlago iz života in s sten, rahljati je ne moreš vsak dan, no sušiti, no menjavita vsako leto. Treba bi pac, da bi oprala žimo vsako leto, pa se večinoma le preskubi, in to ne vsako letol Zima se je pa napila človeškega potu in smradu — in ko se segreje postelja, vdi-huje in pije koža bolezen iz posteljine. Sd postelje v starih hišah, na katerih so že umrli trije rodovi, ne da bi bile postelje razdjane in posteljina razcupana in prezračena. Tako je posebno po Istri, kjer imajo še strašno široke postelje in prav tako široke volnjače. Kdo pa more tako težo vzdigovati in prenašati na solnce? Pa saj ne mislijo na to.
Velika napaka glede zdravja Je tat Zjutraj je postelja vsa vroča, napojena človeškega vzduha, gospodinja pa hiti, da jo poravna in pokrije. Tako postaja posteljnina vedno bolj vlažna in težka, odeja postane kakor svinec. Kadar se vležeš, posebno jeseni in po zimi, si kakor v ledu. Moreš biti zdrav v taki postelji? — Nel Posteljo je treba zjutraj lepo razdreti, rjuhe, blazine in odejo na zrak obesiti, tako tudi nočno srajce, žimnice je treba naslo^ niti na steno ali posteljno končnico. Najbolje je, da je žimnica razdeljena na tri kose, ki se nosijo lahko ven ali postavijo na okna, pozimi k peči, da se presuše. Na Kitajskem, na Turškem in v nekaterih krajih v Italiji zgrnejo zjutraj posteljo in imajo čez dan na zračnem. Pri nas pa so na kmetih hiše, kjer np nosijo posteljnine sploh nikdar na solnce, dasi ima večinoma vsaka hiša in stanovanje toliko prostora, da bi to lahko delali vsak dan. V mestih ni mar-, sikje prostora, vendar se trudijo gospodinje in če ne vsak mesec, znesejo vsaj večkrat na leto vse ven. Pa kaj je še mnogokja na kmetih s posteljo: Otroci je ponesna-žijo, skačejo ves dan po njej, mačka, ko. koš, pes, se valjajo po njej. Postelja je poleg teg» še sluamba za valjar, za glavnik in različne druge stvari — gospodinja postavi pehar s kruhom na njo, se češe in dene glavnik poln las poleg kruha — in1 tako naprej . .. Take postelje niso snažne, torej tudi zdrave ne morejo biti. In kaj še? Pogostoma leži zdravi z bolnikom v isti postelji I Tako gre bolezen naprej. s>Nič mu ne škodi,« pravijo, pa če ne škodi takoj, škodi lahko čez nekaj let, škodi lahko otroku, ako nisi čutil na sebi. Zjutraj umrje oče, zvečer se vleže že sin na isto posteljo, ki ni bila ne prezračena, ne osnažena .,*
KEFIR.
V eni prejšnjih številk sem vam nap!« sala, kako se pripravlja jogurt, danes vam pa hočem napisati napravljanje kefirja, ki glede okusa in zdravilnih svojstev nikako* ne ostane za jogurtom.
Kefir-glivice se dobijo v drogeriji, ce pa tam ne, se pa naročijo iz Nemškega in sioaa na naslov: Geselschaft fiir Milchbakterio-logie m. b. H. Frankfurt a. M. Te glivice splaknejo 2—3 v mlačni vodL Na 11 mleka se rabi 2 grama ali pa majhna kaviaa flie«
glivic. Mleko se segreje na 80 stop. potem se shladi do 20 ali 25 stopinj. V to mleko se pridene gori označena količina splaknjenih glivic. Posoda, v kateri se pripravlja kefir, je najboljša lončen pisker. Ta piskcr se pokrije in se da na hladen prostor za čas 24 ur. Vsaki dve uri se dobro premeša. Po 24 urnem stanju se mleko precedi. Čisto je kefir-mleko in je porabno takoj za pitje; kar ostane, so glivice, za daljno uporabo. Pri daljnji uporabi mešanje na dve uri izostane. To mleko je zelo prijetnega kiselkastega okusa. Ker je zelo redilno, se posebno priporoča slabotnim in rekonvale-scentom.
KORUZNA POLENTA Z JABOLKI.
Polenta se takole pripravi: Stresi v en liter slanega, esoljonega kropa pol litra koruznega zdroba, napravi v sredi do dna luknjo s kuhalnico, da se zdrob prekuha; naj vre 10 minut; potem prilij eno zajemalko mleka, prideni za oreh surovega masla ali žlico smetane, dobro jo zmešaj, potem stresi na poinazan pleh; po vrhu polento nadevaj z dušenimi jabolki. Postavi jo potem še za 10 minut v pečico, zreži jo na kose, potresi s sladkorjem in postavi kot močnato jed na mizo.
KORUZNA POLENTA Z MEZGO.
Pripravi polento kakor zgoraj z jabolki in jo nadevaj z mezgo
JABOLČNA OMAKA.
Dve debeli jabolki operi, zreži in skuhaj s pol litrom v:de. Pretlači jih, razgrej za eno žlico masti ali masla in pridaj še eno žlico moke; ko se to nekoliko zaru-meni, prideni pretlačena jabolka z vodo vred, sladkorja pa po okusu, par žlic vina ali jabolčnika, košček cimeta ali limoninega olupka. Ko vse čeirt ur« vre, je polivka gotova.
JABOLČNI HREN.
Nastrgaj dve kupljeni kisli jabolki, deni jih v skledico in takoj prilij par žlic kisa, dve žlici nastrganega hrena, prav malo sladkorja (kavino žlico). Dobro premešaj in poJavi z mesom na mizo.
RAZNO.
Novo pohištvo obvaruješ Icukca (črva). Na kisovem cvetu povrej popru, gorčice, česna, soli in pelina, vsakega po peščici na liter. S tem namaži les. Seveda ne sme priti do tkanega blaga.
Divji kostanj odje brudavice in omeči kurja očesa, ako si močiš noge ali roke v gorki izkuhi. Tudi ozebline se pozdravijo v taki kopeli. Sploh je prašek divjega Kostanja dober za umivanje rok, pa tudi za posoao in šipe, za perilo in obleko je kuhan ali stolčeni kostanj jako dober. Zato izdelujejo milo iz njega. Je pa tudi dobra krma za krave, ki dajo po kostanju več rn mastnega mleka.
Za gliste. Zmešaj 80 gramov pelina, 50 gramov praproti glistnice in 40 gramov go-milic. Žličko tega kuhaj za 2 minuti na pol litra kropa in izpij polovico zjutraj, drugo zvečer. Skozi osem dni. Kak človek ima tako hude gliste, da se mu naredi omotica, kadar hoče vstati. Tu pomaga najbolj, če poješ strok česna in izpiješ malo vode.
Za kamen t mehurju. Zriblji deset črnih redkev in deset majhnih belih čebul. (Daljo firloj v naslednjem stolpcu spodaj.)
Črtice iz sedanjih dni Cerkve
SPOZNAVALKA.
Pisatelj F. Hflflinger piše: Bilo je na rožnovensko nedeljo 1. 1922. Tedaj sem krenil v Londonu v svetovno znani drevored Hyde-Park. Z menoj je seveda šlo na tisoče ljudi milijonskega mesta uživat prekrasno lepoto tega sprehajališča. Tu pa smo prišli do nekega govorniškega odra. Postavljen je bil tik velikega križa. Na njem je stala neka gospodična in okrog nje kakih 12 ljudi. Naenkrat pa so dekle glasno prekriža in začne s svojimi poslušalci moliti očenaš. Med tem jo število navzočih narastlo. Tedaj pa vpraša gospodična: »Kdo je rimsko katoliške vere?« In dvignilo se je z menoj vred dober tucat rok. Večina sprehajalcov je torej bila katoliški veri tuja, če ne celo sovražna. Prav zato pa se mi je zdel pogum toga dekleta toliko večji, ko je začela razlagati in braniti resnico katoliške vere v tako lepem jeziku in s tako doslednostjo in navdušenjem, da smo se vsi navzoči, katerih število jo vedno bolj naraščalo, moralo čuditi. Pol uro je govorila neprestano in z nrjvečjo pozornostjo ji je sledilo do 1000 mož najod-ličnejših stanov. Potem je začela staviti navzočim razna verska vprašanja in pustila, da so jih ji stavili drugi, katera vprašanja pa je reševala z največjo lahkoto in jasnostjo. Skoraj poldrugo uro je minulo predno je nehala s svojim poukom, jaz pa sem mislil na sv. Pavla v Atenah in dejal sam pri sebi: Tako bi morali delati vsi katoličani. Pogumno v boj za resnico! —
Posnemanja vredno. V Italiji je obstojalo že pred vojsko društvo, čigar namen je bil zatirati bogokletstva. To društvo je zadobilo še večji pomen sedaj po vojrki. Nedavno je med drugim sklenilo, da postavi na enem največjih trgov v Milanu poseben spomenik M. božji v čast kot zadoščenje za njej storjena bogokletstva. V ta namen so pobirali denarne prispovke po vsej To3kani, pa tudi posebna zborovanja zoper bogokletstva. In hvala Bogu! Uspeh je bil velikanski. Celo vlada ni mogla za-tisniti oči in je pričela društvo podpirati na vso moč. Tako so sklenili Mussolinijevi fašisti v Prato v Pordenone: »Kdor zlorabi ime božje v kletev, mora plačati 5 lir kazni.«
Tudi značilno za sedanji čas. V Londonu nameravajo protestanti v nekem delu mesta podreti 19 cerkva, ki obstojajo že iz dobe, ko jo bilo prebivalstvo katoliško in sicer zato, ker so sedaj te cerkve povečini prazne; nasprotno pa so tamošnji ka-
To ožmi, soku dodeni sladkorja kolikor ga popije. Jcmlji zjutraj in zvečer po žlički. Za bolečine v mehurju speci čebule v pepelu, zavij gorko v tenko cunjo in deni na mehur. Dober obkladek so tudi gomilice, kuhane na pšenični moki. Naredi se bolj gost močnik in maže gorko.
toličani prosili, naj se jim te cerkve vrne-jo, ker je njih število že zopet tako veliko da se ne morejo več zvrstiti k božji službi v svojih cerkvah. Tudi v Ameriki stoji tj. soče protestantovskih cerkva praznih, dočim katoličani neprestano zidajo novo in zasedajo protestantovske. Nedavno so v Lincu posvetili cerkev, ki ne zastaja prav nič po svoji velikosti in lepoti za srednjeveškimi cerkvami. V Pragi so zbrali kato. ličani 15 milijonov kron, da dokončajo ccr-kev sv. Vida na Hradčanih. V Washingto-nu zidajo katoličani prekrasno cerkev Brezmadežnega Spočetja Marije.
Književnost.
d »Misijonski koledar i925« je izmed vseh letošnjih koledarjev najlepši po opremi in najzanimivejši po vsebini. Krasi ga živa nnslovna slika v dveh barvah. Obsega 128 strani. Med besedilom je kakih 50 slik iz vseh misijonskih pokrajin. Vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna. Med sotrud-niki srečavamo največje misijonske strokovnjake poleg znanih domačih slovenskih misijonarjev, ki delujejo po raznih misijonskih deželah. Kdor si ga še ni naročil, naj to stori takoj in sicer na naslov: Misijonski koledar, Ljubljana, Tabor 12. — Stane samo 7 Din.
d »Domoljubove« knjižnice prvi trije zvezki se še vedno dobe v prodajalni KTi) (II. Ničman) v Ljubljani. Pripominjamo pa, da ima prodajalna od 1. zvezka v zalogi le samo .še par izvodov.
d Mesto na gori. Tako je ime nndaljnji knjigi, ki jo je spisul noš odlični cerkveni govornik kanonik dr. Mihael Opeka. V tej zbirki v 14 govorih obravnava nauk o edi-nozveličavni katoliški Cerkvi. Tudi ta knjižica dokazuje, da zna dr. Opeka res tam zdraviti, kjer boli in kjer je zdravja najbolj potrebno. S kakšno besnoslio prav pri nas nasprotniki v svojem časopisju napadajo Cerkev; to pa zato, ker ss jim napadi na Kristusov nauk sam, ki ga oznanja Cerkev, zdiio zaenkrat še prezgodnji in nevarni. Zato pa tem drzneje izpodkopavajo temelje Cerkvi,»ker se zavedajo, da s tem dosežejo isti namen: zatreti v ljudstvu vero v Boga In v odgovornost po smrli. Znfo smo tembolj potrebni, da smo jasno po* učeni o Kristusovi Cerkvi, njoni veličini, nje edinozveličavnosfi, njo nezmotljivosti. Pa tudi o vseh očitkih, ki jih nasprotniki kaj radi mečejo na sv. Cerkev, da bi tako v ljudstvu zrušili njen ugled, je treba pouka. I)r. Opeka s svojo lepo besedo, ki se zlasti odlikuje po preprostosti in prozorni jasnosti, nariše veličino katoliške Cerkve, njen božji izvor, njene lastnosti. Z vsak" stranjo raste v nas spoštovanje in ljubezen do to božje ustanovo ter se utrjuje nasa vera, da izven Cerkve ni zveličan ja. Zopet povdarjamo, naj se naše verne hiše navadijo, da so uvede ob nedeljah in prazniki" kratko skupno duhovno branje, ki tako poživlja verskega duha in prinaša množico blagoslova v duše. Zelo pripravna knjižica
za tako duhovno branje so baš dr. Opekove knjige, vprav radi jasnosti in preprostosti svoje besede. Knjiga stane 18 Din, po pošti 19.50 Din in se dobi v prodajalni Kat. tiskovnega društva (preje Ničman) v Ljubljani, Kopitarjeva ulica.
d V petih letih okoli sveta. To Lavti-žarjevo knjigo sem dobil v roke in bral, dokler je nisem prebral. To vam je užitek! Človek ne ve, na čem bi se radoval. Te osebe! Ta učitelj-vojak Nedeljko! Živel sem dalj časa ž njim na fronti. Avanzirali so mnogi za častnike. Tudi Nedeljku podobnih je bilo; o večih pa smo sodili: »Taki bi ne smeli biti med svojimi ljudmi!« In ta Francelj! Prava poštena gorenjska korenina! In Jerič, navihan in nezaupljiv Dolenjec! In vsi skupaj I Ko jim je pošla »špaga« okoli zemlje, pa so delali in si prislužili, da so mogli naprej, naprej v novo domovino. In v tej knjižici: koliko zemljepisja, narodopisja, svetovnega vpogleda v svet za priprostega bralca! Vzemi in beri! — Veliko žrtvuje danes pisatelj, ki spiše tako knjigo in jo še založil G. Lav-ližarja pa prosimo, na j ne bo to zadnja potopisna povest! — M. Š.
d Storije I. Koroške narodne pripovedke in pravljice. Zbral in uredil France Kotnik. Založila Družba sv. Mohorja na Prevaljali. XVI -1-112 str. Mohorjeve knjižnice 3. zvezek. Cem za ude Din 14.20, za neude Din 18.90, vezane za ude Din 21.50, za neude Din 26.20, po posti Din 1.20 več. Profesor dr. France Kotnik je zbral v tej knjigi 84 storij, izmed katerih so jih zapisali njegovi bivši celovški učenci 42, sam jih je zapisal 19, 1 pa je šašeljnova. V uvodu govori o motivih, s katerimi so pripovedko prepletena, o povodnem možu, žalile ženah, o zakletih deklicah in zakladih, o potujočih dušah, o čarovniških knjigah, o velikanskih stavbah, o pripovedkah, ki pripovedujejo o postanku krajev, graščin in cerkva, o zgodovinskih pripovedkah, o Lahu, ki išče zakladov v naših gorah, o pravljicah, ki imajo motiv: pregreham sledijo kazni, o desetem bratu, večnem Šuštarju in kralju Matjažu. Nato sledi besedilo. Za njim so navedeni viri, odkod so pripovedke potekle. Imenik krajev in rek je dobrodošel. Na koncu pa je lepo število zanimivih opomb, ki spremljajo tekst in kjer je navedena tudi vzporedna literatura iz drugih slovstev, ponajveč Iz Graberjevih narodnih pripovedk. Knjiga bo dobro do-šla učiteljem, knjižnicam, deci in radovednemu narodu.	_
Reja KRAV se izplača le, če so
Mre mlekarlse
Vsestranske sk<-,šnje pa so pokazale, da so najboljše mlekarice tiste, ki jim redno polagaš
l®mm frepiiev
■d so. priznano najbolj redilno In zato najcenejSe krmilo za živino in prašiče. Prvovrstne, kemično Preizkušene lanene tropine dobiš najceneje naravnost iz tovarne
Žss&ret In Ko, Brafsf pri Rran*n.
^ Oddajajo se ▼ Treiah po 50 kg- ^C
v vsako hišo .Domoljuba*!
Sovraštvo in ljubezen.
(Dalje.)
Bilo je vročega majskega dne, komaj teden pozneje. Henrik se je peljal v mesto po razn h opravkih. Baš je bil na poti domov. Čisto sam je sedel na malem vozu in pustil konja, da je polagoma šel svojo pot. Pri tem se je nemoteno lahko prepustil svojim mislim.
Mislil je na to, da snubi mladi Repar Ix)to. In čeprav si je mladi Bukovčan vsaki dve minuti dopovedoval, da ja stvar nič ne briga, se je vedr,o zopet trudil, s sto vzroki in okoliščinami donovedati si nesmiselnost te združitve.
Tako se je zgodilo, da se je močno prestrašil, ko je zagledal, da gre po cesti Lota komaj tristo korakov daleč. Očividno je bila tudi v mestu. V roki je nosila majhen zavojček.
Bukovčanu so se tresle vajeti v rokah in ni vedel, ali bo to srečanje sreča ali nesreča.
Kaj naj stori? Kaj naj stori?
Povabiti jo, naj se pelje z njim, ona in on, čisto sama — ona, Prekova Lota, in on, Nagličev?
Njegovi ljudje, kaj bi rekli? To bi se gotovo izvedelo, ne moglo bi se skriti. Matija, Lena — vsi — kaj bi rekli?
Henrik je pridržal konja, da je počasi lezel dalje. Toda vkljub temu — v par minutah jo bo dohitel! Kaj potem? Ali naj pelje mimo nje dalje? Ali naj jo pusti, da bo šla peš v tej vročini in v tem prahu? Njo, ki mu je pomagala nekoč nesti težki kovčeg? In ne glede na to — bilo bi neprijazno, surovo, če bi peljal mimo, — tega ne more, tega ne more!
Kratko odločen se je Henrik zravnal in pognal konja. Komaj v dveh minutah je bil ob Lotini strani.
Zadržal je konja.
»Dober dan gospodična! Ali vas smem povabid, da se peljete z menoj?«
Pogledala ga je. Njen obraz je žarel od naporne hoje in trepetala je malo, ko je rekla:
*Hvala — hvala gospod Naglic — kma.v bom na poljski poti. In potem je še komaj pol ure do doma. Hvala!«
»Torej odklanjate?«
>Ne bi _ ne bi vam rada povzročila neprijetnosti, /wpou Naglič!«
Neprijetnosti? Kako?«
»Da! Saj veste — radi vaših je, — tako strašno mucu* mi je bilo, ko sem videla, da za menoj --t
Skočil je rta cesto.
Lota, morate se peljati z menoj, da, morate! Do sinrti me boste užalili, če odklonite. Med nama ni nikakih narprotij, — nikakih — prav nikakih!«
Za trenotek ga je pogledala z velikimi, temnimi očmi.
»Ne, med nama ni ničesar, toda bolje je, gospod Naglič. Zahvalim se vam, V. pol uri bom že doma.
»Lota I«
Prijel jo je za roko.
»Lota, — gospodična Lota — ali še veste^— takrat, pred osmimi leti, ko sem prišel domov, prav na tej poti, ko sva skupaj nesla kovček, ali še veste?«
»Da, toda tedaj smo bili otroci, — sedaj — bolje je, da grem peš.«
Izpustil je njeno roko. Zamolklo je rekel:
»Da, mogoče je bolje; mogoče bi bilo sramota za vas, če bi se peljali z menoj.«
»Gospod Naglic!«
»Kaj me gledate tako? Je pač tako! Od Nagličevega Henrika ne mara nihče ničesar, nikake usluge, nikake prijaznosti; izobčen je.«
»Gospod Naglič! Ne govorite tako! Hočem se peljati z vami!«
»Lota, hvaležen vam bom za to!«
Pomagal ji je na voz in skočil nato še sam. Tresoč se je zopet prijel za vajeti. Samo en sedež je bil. Sedela sta tesno drug poleg drugega. Več minut sta se že peljala, ne da bi kdo izpregovoril. Majsko soln-ce se je smejalo, in konj je vozil počasi.
Še nikdar ni bilo mlademu Bukovčanu tako pri duši. Prepolno je bilo njegovo srce, vendar ni našel niti besedice. Končna se je ojunačil:
»Povedati mi morate še, gospodična Lota, če niste bili hudi name radi šopka?«
»Oh, res sem se tedaj zelo jezila. Toda sedaj vem, da ga niste vi vrgfli proč!«
»Ne, res ne, še sedaj bi ga rad imel.<
»Tisti, ubogi otroški šopek?«
»Da, zakaj tedaj so bili še boljši časi. Nisem bil še tako zapuščen.
»Ali se čutite zapuščenega?« je vprašal tiho.
»O, Lota, niti ne slutiti, ne morete misliti, kaj se to pravi: tako živeti jaz.«
»Sestro imate in dobre prijatelje.«
»Da, vem to, tudi cenim to, toda to ne zadostuje, ne zadostuje za tako dolga leta. Malo zaupanja, malo prijaznosti od ljudi, vidite, to mi manjka.«
Molčala je. Bolestno Jo je pogledal. Nato pa je strastno govoril:
In vendar vam prisegam, Lota: jaz sem bil nedolžen pri nesreči in moj oče tudi!«
Globoko je bila ganjena. Mehko je izpregovorila:
»Vem, vedno sem to verjela.«
»Lota, to je lepo od vas!«
Stisnil ji je roko. Nekaj časa jo je tako držal, nato pa se je prestrašil in jo izpustil,
Zopet sta se peljala par minut molče, nato je rekla Lota tiho:
»In kako mislite, da se godi meni?«
Iskal je odgovora. Spomnil se pijanegS očeta, idiotskega brata, in stopila mu Je([ pred oči njena zapuščenost.
»Da, vem, slutim, in hudo mi je, Lota, toda ljudje v vasi, ti vas spoštujejo in c&< nijo.«
»Ljudje v vasi! Če bi Imela pravi dom,
bi ne potrebovala ljudi iz vasi, Ne maram
"....... &
>Lota, mislim, da oba nisva srečna. Oba imava hišo, v kateri stanujeva, in vendar nimava doma.c
Pogledala ga je. Podobne misli je tudi ona že° imela. Samo jasne misli jim ni
mogla dati.	_
>l)a,« je rekla, >prav imatek Nato sta govorila o otroški dobi, o onih jasnih dneh, ko sla bila še srečna, ko sta oba še imela dom.
Prav počasi se jo premikal voz po mehki cesti in oba mlada človeka sta zrla na cvetoč cestni rob. Tam, kjer so cvetele šmarnice, je vstavil, skočil z voza, utrgal tri cvetke in jih ji ponudil.
Med nama ni sovraštva, Lota!« je rekel ganjen.
»Ne — ne, Henrik.
In nato zopet dalje ob zelenem pomladnem gozdu, ki ju je zrl s pravljičnimi očmi v tihi cvetoči prijaznosti. Dva pestra metuljčka sta frfotala pred njima; s sanja-jočimi očmi sta gicdala za njima in njuno roke so ležale tesno druga poleg druge in narahlo sta se dotaknila.
Bilo jima je prijetno. Doma sta bilu. Na malem vozu je bil dom. Prijel jo je zopet za roko. 2Lota, ko bi samo včasih — samo včasih mogla govoriti, to bi bila sreča!: •.Ni mogoče!',
Mora biti mogočo, Lota! Prijatelja hoče va biti!
• « *
-Halo! Halo! Halo!« Iz go/xlii je skočil idiot. V rokah je imel vrečico polno hrosčev.
Oba sta se prestrašila in tudi idiot jo začuden obstal. Odprl je usta.
»In — iu — velikega psa,ž; jo zatulil presenečen, edino, kar mu je padlo v glavo, če je zagledal koga z Bukov ja, j Moj brat! O Bog, moj brat!" Tudi Henrik je bil močno presenečen. »Lota in ta — in ta — in enega psa, — velikega psa!-; je kričal idiot.
»Dajte, da bom izstopila, gospod Na-glič, — moram govoriti z njim.
Henrik Naglič je ustavil. >Ostanite, Lota! — Gustav, Gustav, pridi sem!*
./Oha! Ti me br>š vrgel v ogenj. Zaprt me boS. In veli-i-i-kega psa k
»Moram z voza, gospod Naglič, — moram k njemu, zbogom, — ne veste —.t »Kdaj se bomo videli, Ix>ta?« »Ne vero! Spustite mojo roko, da stopim z voza.,:
Medtem se jo idiot priplazil in nenadoma vrgel vrečico hrosčev konju na glavo. Konj je zdivjal, dočim jo padia Lotu, ki je hotela baš izstopiti, s krikom na cesto.
Z obupno močjo jo Henrik ustavil konja in je letel po cesti nazaj.
Lota Prek je ležala na cesti. Zadnje kolo ji je slo čez levo nogo.
»Lola, za božjo voljo, kaj se jo zgodilo?.
»Moja noga — moja noga —■• povožena, — oh, omedlevam —/i »Lota, ljubljena Lota!« Pogledal je nogo; iz čevlja je tekla kri. Pobral je deklino in jo nesel na voz.
Idiot jo z bedastim obrazetn stal in kričal: . »Kri! Kri!:
/Dalje fflei v naslednjem stolpen «pola,j.l 3'
DAVEK NA SAMCE!
Že Rimljani so vpeljali davek na samce. Sedaj poskušajo vpeljavo takega davka tu in tam. Zadnji poskus bodo napravili v Ukrajini na Ruškem. Število samcev je v Ukrajini zelo veliko in upajo zato, da bo dobila državna blagajna lepe dohodke od njih.
VELIKANSKA BOLNIŠNICA V NOVEtf Yorku.
V največjem ameriškem mestu Novi York bodo napravili bolnišnico, ki ji na svetu ne bo para. V sredi bo osrednji zavod, okoli in okoli pa vse polno posebnih oddelkov. Vsa naprava bo stala deset milijonov dolarjev. Svet za bolnišnico sla darovala milijonarja Harckness. Mori pa bvet 5 hektarov in leži prav v sredini mesta, je torej tem več vreden. Na levi strani teč« reka Hudson, kar bo zlasti dobro, ker prihaja od tam svež zrak.
SUCCI JE ODNEHAL.
Italijanski mojster lakoto« Succi jo že večkrat delj časa stradal in se jo h tem preživljal, šestega septembra so jo dal zopet zapreti v stekleno rakev in se je hotel delj časa postiti kakor pa njegov rojak Merlatti, ki je prišel že na 42 dni. Succi je sedaj 30 dni zdržal, več pa ni mogel in jo torej Merlatti še zmeraj nad njim. Izračunati so, da človek lahko strada do 40 dni — torej kakor Merlatti —, če pije vodo; brez vode pa samo tri tedne.
NAPAČNO RAZUMEL.
V mali nemši državici Schvvarzburg-Sonderhausen jo vladal začetkom 18. stoletja knez Gunther, f 1740. Neko nedeljo je pridigal duhovniški kandidat v grajski cerkvi. Hotel je začeti svojo pridigo na način, ki ga večkrat opažamo in ki ima navadno dober učinek; začel je namreč z veliko vnotostjo: >0 čem naj govorim ,kaj naj vam povem?*
Knez jo pa mislil, da se jo kandidat slabo pripravil in da res ne ve, o čem bi govoril, se je ujezil, skočil pokonci in za-klical: »Dol z Vami! Sedaj je pa res žo prepozno, da bi premišljevali, o čem naj go-
In izginil je v gozdu.
Previdno je dvignil Henrik ranjeno na voz. Njegova duši je zadrgetalla.
Na istem mestu je naložil pred leti Matija Goreč njegovega umirajočega očeta na male sani.
»Henrik!«
Tesno so ga je oklenila.
»Lota, ljubljena Lota!«
Omedlela je.
Naslonil jo je na svoja prsa in je ovil desno roko okoli nje. Z levo je držal vajeti.
Tako bleda in lopa je bilu in težko je dihala, a vendar ne težje kot mladi kmet z Bukovja. Opazoval je njen sladki, bledi • obraz. Plaho so je sklonil preko nje in jo poljubil na usta. Blažen drget je prešinil njegovo telo.
vorite. 0 tem bi bili morali prej razmiS. ljatik
OČETOVA MODROST.
Na Jut rovom jo živel bogat mož, imel je onega samega sina. Na smrtni postelji ga je poklical k sebi in mu je rekel: >p0. glej v stransko sobo, sin moj! Tam boš vi. dol vse zaklade, ki sem si jih pridobil tokom svojega trudapolnega življenja, čo boš priden in zmeren, no bodo zadostovali samo tebi, zapustil jih boš lahko tudi po-tomcem. Neprestano se bodo množili. C'q jih boš pa zapravljal in se ti bo slabo godilo, tedaj vedi, da sem v sobi zabil žrebelj v zid. Rajši se obesi nanj, kakor pa da bi hodil okoli in prosjačil."
Oče jo umrl. Sin se ni brigal za njegove besedo in v par letih je bil berač. Ko ni ničesar več imel, se je spomnil na očetove besedo in je dejal: >Da, prav je imel. Če bi danes imel tisti denar, ki sem ga imel ob njegovi smrti, resnično, ne zapravljal bi, temveč se ravnal po njegovem nasvetu. A kar je, jd. Če pa že nisem izpolnil prve očetovo želje, bom pa vsaj drugo, obesil se bom na označeni žrebelj in prihranil očetu v grobu sramoto, da >em berač.:
Vzol je vrv in jo pritrdil na žrebeli; ta »o jo pa zmajal in jo padel ven. V steni jo pa nastala razpoka in čisto zlato se je vsulo iz nje.
Tam notri je bil shranil oco polovico svojega premoženja. Pravilno je bil raču-nil; šele sedaj je znal sin vrednost denarja prav ceniti.
LEON SLEZAK V AMERIKI.
O razumevanju Amorikancev glede na glazbo in petjo je pripovedoval slavni tenorist Leon Slezak poročevalcu nekega dunajskega časopisa tudi tolo dogodbico.
Štiri tedne som pel na daljnem zahodu Ameriko. V nekem mestu Britansko Kolumbije me je poslušala tudi Indijanka, r, otrokom na rokah; bila jo na stojišču. Na-onkrat začne otrok kričati. Lahko si mislite, da mo je vpitje začetkoma malo motilo, a ni trajalo dolgo. Indijanka je namreč malčka kmalu ukrotila, grozeč mu: :Če no boš tako tiho, te bo dedec, ki tukajle gori rjovo, takoj pojedel.: No, ta dedec sem bil jaz, pel sem pa »molčečo ljubezen: in sicer pianissimo.«
Brlrtjevo olje
kupuj« po najvišji cscii
drogerija „AdrMa" LJubSiana
Šelenburtsova uHca St. 5.
(Nasproti glavno po£ie>.
Trta F. Fijlisa si
miiaritio In laloon pohliua
Priporoča omare z ladel« in tudi visoko iz mehkega m trdega lesa, postelje, njo-d r o c e, žimnicc, žicn«*®' stole, mize, sploh vso hiSno opravo dobile lc v
v Ljubljani, Sv. Petra cesla I?
po najnižjih cenah.
VEDI, DA KUPIŠ DOBRO BLAGO
In poceni le v trgovini MIH. LAPUH v Skofji Loki, Spodnji trg. — Velika izbira vsakovrstnih Stolov, caigov, volnenega in platnenega blaga, moških srajc oa 50 Din dalje, jopic, nogavic, pletov. Cene konk.
POIZVEDBA, Dne 7. septembra t. 1. je v vlaku
od Ljubljane oo Otoč pripovedoval nek mož iz Dolenjske, ki se je vrnil iz ruskega ujetništva, da živi v Rusiji nek TRILAR z Gorenjskega. — Do-tični, ki je fo pripovedoval, se prosi, da naznani svoj naslov Antcniji Trilar, Stražišče 45 p. Kranju.
IISNJFV
Različno USNJE In PODPLATI, usnje za konjsko opremo, gonilna h Šivalna :».r>ucna, dokolenice
(rfamaše), KOPITA različne oblike in velikosti iz gobovega in bukovega lesa, čevljarske potrebščine In orodje. N'Him veliko izbiro, vse najboljše kakovosti in po "ajnižjih cenah. — Po sejmih ne hodim r bla^o", ker to blago le podraži. — KUPUJEM. vsake vrste SUROVE KO??.. - Sc priporočam FRANC ERJAVEC, trgo-V-j t usnjem in kočam!, NOVO MESTO — v staroznani prejšnji Rccelj-novi hiii.
0
•mam v zalegi v-,?h vrst č-cva po n a "nižjih različnih cenah. PRVO DOMAČE poojetje v Ljubljani se priporoča vsem mesarjem in gostilničarjem.
Franc - črevar
LJUBLJANA — MESTNA KLAVNICA.
Pn7HR 113 (a"'e '"scrl'> v katerem Vam I UiUH Doročamo, da prodaja najcencje '
trgovina Adolf Kern v Kranju! j
Oglejte si pred nakupom cene, da se gotovo | irepričale, da prodaja [Jetrolej od 10 litrov po ! 3 kron, SCL mleto *lo vrečo kg po 12.50 kron j ter vse cenejše kot povsod v Kranju!
ODJEMALCI.
LEŠNIKE (domače)
LIPOVO SEME — MAKOVO SEME — BUKOV 2IR — FIŽOL — in dr. pridelke kupi v vsaki množini »GOBAM«, d. z o. z, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 85.
Tmbm lastcBl (!o!iie lepo liar-Jo,
ako si nabavite v moji trgovini čez 1000 Din raznega manufakturnega blaga, katerega prodajam po najnižjih cenah. - ANTON SAVNIK, Skotja
PRODAM MLIN
na 4 pare kamnov in stope, vse v dobrem stanju. ____tRANC MAKSE, Zalog št 16, Novomesto.
UZ0.2
Ljubljano, Kralj« Pelro irg 3
obrestuje hranilne vloge po 8 V
Vefje In stnine vloge po dogovoru uajunodnele. Jamstvo za vloge ^naSa Ccz Din 1,1X0.100 -. Popolni mo varno na.ožen eenar 1
Hffp vellke 145 X 20°. dobro prešite, iz moč-vuiojo nega rožnatega kambrika, g fino pavolo, po 220 Din; fini flanel porhant po 14 Din in razne PCfonlfO P° sl<oro polovični ceni razpošilja LvUCUlRt, po pošli TEKSTILBAZAR - Ljubljana, Krekov trg._6544 Zahtevajte novi cenik!
Suhe GOBE in FIŽOL
kupujemo. Ponudite nam blago ali pa pišite za cene. - SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12. 56S6
vsako množino bukovih DRV, bukovega OGLJA, tesanega in rezanega LESA <er plačamo najvišje dnevm cene. Ponudbe na: PROMETNA D. D., — Ljubljana — Krekov trg št. 10.
£
\C;>r£KO$li!vl SO le Netlosežnl v konstrukciji In materialu.
Izredno nizke ccne. . * -	Oglejte si jih
Šivali SfrOjI. pred nakupom.
I. GOREČ. iMljana.
Palača LluDijanshe kredit. banke. g
ŠKODLJIVCE na sadnem drevju morate zatirati pesebno jeseni in spomladi. Zato je najboljši:
najnižjih Loka, Glavni trg.
6420

Nad 120 milijonov kron
sem izplačal sorodnikom AMERIKANCEV
v	zadnjih letih kot zavarovalnine, odškodnine ponesrečenih in druge terjatve. - A'<o imate
vi	kako zadevo v Ameriki ali drugud na tujem, pridite k meni, da jo uredim, ako se sploh da. — Dr. Ivan CER.NE, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesla št. 6
(Ljudske posojilnice poslopje).
«
ki ga razpošilja »CHEMOTECHNA« d. z o. z. LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. — Tam dobite tudi CEPILNI VOSEK in RAZKU2EVALNA SREDSTVA za živali, hleve itd.	6255
"1	Halo!
MICIKA: Anica, kaj bereš v »Domoljubu« tako zanimivega? — ANICA: Micika, Veš, gledam, kam pojde PERKO usnje prodajat. — MICIKA: Anica, ali zelo govorč, da ima Perko slabo in drago usnje. — ANICA: Veš Micika, to so obrekovalci iu govorč iz same nevoščljivosti, ker Perko povsod, kamor idc, dobro prodaja. — MICIKA: Kako, da (i .kota tako zagovarjaš? — ANICA: Veš Micika,
! pride, dobro prodaja. — MICIKA: Kako, da ti Pe/kota tako zagovarjaš? — ANICA: Veš Micika, moj oče pri Perk otu že nekaj let usnje kupujejo in smo vsi res dobro obuti, odkar nas Perko z usnjem zalaga. Na zadnjem sejmu v Novem mestu je že opoldne Perkotu usnja zmanjkalo, čeravno ga je pripeljal obilo. Kdor kupi enkrat, kupi tudi drugič jn pripoioča Perkota svojim sorodnikom, sosedom in drugim svO|im znancem. — ZATO VSI PO USNJE in ČEVLJE na sejem v Cerknico, Št. Jernej, Vclke Lašče, Brežice, St. Vid pri Stični, Moravče, Loško, Grahovo, Metliko. Šmartno pri Litiji in Radeče NA STOJNICO
Franc Perko iz Ljubljane.
VEN VRŽEN.
Heinrich Laubel (1806—1884) jo znan nemški pesnik in pisatelj, že kot dijak jo spisal tragedijo >Gustav Adolk; iz previdnosti pa ni sebe označil za avtorja, temveč je podpisal nekega H. Campo. Vendar se ]e kmalu raznese] glas, kdo je avtor. Prvič so igro igrali v Vratislavi, Laube je poslušal v parterju. V začetku se je občinstvu tragedija še nekam dopadla, potem pa so začeli ugovarjati. Laube se je bal, da ne bi imeli njega za avtorja, in je začel z drugimi vred žvižgati. Zraven njega je sedel neki mesar, ki se mu je pa igra zelo dopadla. Rekel je Laubeju, naj bo tiho in naj nikar ne žvižga. Laube pa ni poslušal. Tedaj ga ie prijel mesar za vrat, ga je dvignil kvišku in ga je ob splošnem smehu postavil ven pred vrata.
uuiiiiiiiuuiuuiiiiiniiiiiiiniiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiuiuHa
STAVBENO PODJETJE
IVAN 0GRIN — LJUBLJANA
PISARNA) Gruberjevo nabrežje 8. — Telefon 426
»« priporoča za vsa STAVBENA DELA ter nudi po konkurenčnih cenah VSEH VRST
strešno In zidno opeko
Iz lastne opekarne, franko poljubna postaja, —a ZAHTEVAJTE PONUDBE I	20
miiiiiuuiuiiiiiiiiiiin!iiii:iiiiiHiiiUHiuiuiiiiiHuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiinuMiiiui
ŽIMA! "
Predno nekaj kupiš, oglej si modno ln manulak-turno trgovino
.Pod MMm\ fjofejfana
Stari Irg štev. 3.
Osobilo opozarjamo al. občinstvo na naše RUS- In SATEN-ODEJE (kovtre) — KOČE za postelje — konjske koče — pliš in žamet za ženske jopice in obleke. — Velika izbira raznih zimskih otroških,
volnenih In barhent OBLEKC. POSTREŽBA strogo solidna. - CENE STALNE,
JLIVfl" MBLMHfl
OospospBfsiia cesta it. S. Holfova ulica it. IZ
_ «	n m	da >e pri nakupu manula k«urnega blaga v prvi vrsti oilrate
Oporni vuamo ¥&$» na tvrdko LENASI & GERKMAN lf LJUBLJANI
zvizr	......-—-.......——"
* n|bolIGI Šivalni »Iroll In Roloso
tfarifanmr za rodbinsko in obrtno U1 U£SIll rabo vodno v zalogi
edino pri JOSlp P^fCSlSIC
Ljnbljaiža. °h votL wi,u pre3crn°vcflB »i«>men|k«-
|»tot»m nolrebSčinc xa Slvlll«, krotaCc, fcvllnric In sedlerle Galnnleriia In vse drobno bmoo.
musim
Ipnnr v »■•
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posofilnico
r. z. z o. z.
ki posluje v novopreurejcnih prostorih v Ljubljani: Mestni trg 8.
Vloge m hranilna knjlflcs In tekočI »Kun abretlujs najugodneje ter Jih Izplačuje tataj brez odpovedi Vloge z odpovednim
rokom obrestuje po dogovoru.	/ ........,,,......,„,„,„,„.,....... ^
Priporoča se tvrdkn
H.MIKLAUC,Ljubljana
liimiltH m. ■ Meta m. - M Skeliin
pri nakupu
su&nenega in modnega blaga za moške obleke.
Zahtevaj!« cenik aH vzorčno knjigo.
Čilski soliter
je najboljše dušična to gnojilo, ki najhitreje učinkuje ter okrepi rastline za nadaljnji razvoj.
Pognojite oiimini s čilskim solitrom, d*
ac bolje vkoretiiči ter brez škode prenese zimske mrazove. — Pojasnila o pravilni uporabi in brošure o vseli umetnih gnojilih BREZPLAČNO.
Poddelegacija Proizvajalcev čilskega soiitra
LJUBLJANA — Gruberjevo nabrežje 16.
1 NofttolJSc se hupi brez dvoma
1 ..PRI NIZKI ČINI"
| ign. largl, ijuftllana Sv. Petra c 3	|
i nudi cen!. odjemalcem rožno dom-	|
i "["o. mošho In otrošHo oerllo In ve	s
I liha zaloga raznih zlmshlli oolreti-	s
I sem ler vellho Izftira za Krojate In	§
I Slvllle.	s
1	r
ŠimnimiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiimii..................................................
S MERAKL	I
IV
harve. črnila, lahe. hit. emalle.
COpICe »u zajamčeno čisti urnez
natboljSo kakovosti oudi
PIEMC-ZANKL m
KI
; n iiftor Ljubiifino Novi Sad s!
... aružnica ceutrala	ekladtse« (Jj
Ej	Tovarno	Ci
J, Ljubljana - Medvode. &
FRANC ERJAVEC,
»PRI ZLATI LOPATI«, trgov, i železnino,
LJUBLJANA !! Valvazorjcr trg §tev. 7,
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne iclcz. nine ter t'idi prvovrstni dalmatinski »PORTLAND CF.MENT« po nizki ceni.
SUKNO
IcntnKarn in šovjot za tnožke in ženskeoble. ke, belo. pisano in rti-javo platno, cofi r. hlače vino, tiskunino iu razno mani fakturo, kupito nateoneje in v velikanski izbiri v novo uroient In pre-zidani volotrRovini R. Stermecki, Cel|e, fit. 332. — Ilustrova-ni cenik r.a čevlje, klobuke, obleko, perilo. odeje, lanostrit-mko. britve in tisočo drugih predmetov so pošlje vsakemu »aetonj! Vzorce proti od«koJ-nini! Trgovci engros cenet
SALONIT
€€
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izbnr-no kakovost. „Sal o nit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši mnterijal sedanjosti, kateri so uporablja Sirom t elo Evrope.
Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:

SPLIT
€€
d. d. za cement Portland, Ljubljana.
Zastopniki se sprejmejo.
NatccnelSe stresno hrttfc!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKI.OSICP.VA CESTA 13
proie VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najbolje preizkušene modele stresn>kov, z eno ali dvema za režama, knkor tudi bobrovcev (biber) In
m zidno opeko m
Na željo se pošlje tako] popis In ponudba!
Zadružna gospodarska banka d. d. !
Telefon št. 57 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: Gospobanka.
Račun poštnega iekovnega urada ra Slovenijo	v lastni palači (viS A ViS hotela „Union").	Ra«w polta.*. iAojMg »rada 'M'«1"
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sembor, Split, štbonik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000-—, vi o gre nad K 6oo,ooo.ooo---
Daje trgovske kredite, oskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shramba za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižica ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pop,
Amerikanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. PooblašCen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Izdaja konzorcij »Domoljuba«. 1'
Odgovorni urednik Josip Gostlnčar v LJubljanL	Tiska Jugoslovanska tiskarna.