60100200
8554- A
....otJSKI DNEVNIK
Cena 200 lir	Leto XXXIV. Št. 227 (10.139)	TRST, torek, 26. septembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa .26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjen! 1
POLEMIKE MED PETIMI STRANKAMI SE NEVARNO ZAOSTRUJEJO
VEČTISOČGLAVA MNOŽICA NA PROTESTNI MANIFESTACIJI PRED OSKRUNJENIM SPOMENIKOM V BAZOVICI
La Malfa in demokrščanska desnica odrekata veljavnost vladni koaliciji
Na zasedanja Fanfanijeve struje KD vlada in Zacoagnini na zatožni klopi skupaj s komunisti
Slovenci in tržaški demokrati ne bomo dopustili šovinizma in
Mogočen sprevod od Bazovice do strelišča - Govorniki Mezgec, Košuta, Cuffaro, Benedetič, Štoka in Race ožigosali podlo dejanje fašistov in tistih, ki so jih navdihnili - Moralna odgovornost protiosimske Liste za Trst
rovarjenja proti prijateljstvu ob meji
Letalska nesreča v ZDA: 139 mrtvih
Nad San Diegom v Kaliforniji sta včeraj trčila boeing 727 in turistično letalo. Gre za doslej najhujšo letalsko nesrečo v ZDA, ki je po dosedanjih podatkih zahtevala vsaj 139 življenj. Popolnejšo vest o katastrofi prinašamo na zadnji strani.
Demonstranti so se v sprevodu podali iz Bazovice do spomenika iiiiiiiminiimiMiiMHHiiiiiiiiHoooooiooiooHiiiiioHiooiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiuiiiMiiiMnMiiiiiiiiimiiniiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiHimmiiiiiiiiiHiiiiiimimuiniii
[MILKA PLANINC NA VELIKEM ZBOROVANJU V PAZINU
Osimski sporazumi so zmaga sil demokracije in napredka
Tudi na ruševinak, ki jih je zapustila preteklost, je mogoče graditi mostove prijateljstva * Manjšine ne morejo biti ovira ■ Dosedanji dosežki Istre
(Od našega poročevalca)
PAZIN — V nedeljo so se z mogočnim zborovanjem v Pazinu zaključila slavja ob 35-letnici «pazin-skih sklepov*, ko je «istrski sabor» še v jeku osvobodilnega boja sklenil. da se Istra, Reka, Zadar in jadranski otoki priključijo matični deželi Hrvaški in z njo Jugoslaviji. V lepem sončnem dnevu prve jeseni se je z Istrskega polotoka, iz Reke ter s Kvarnerskega otočja zgrnilo v srce Istre, Pazin, nad 30 tisoč ljudi, ki jih je zgodovinsko mesto
sprejelo v cvetju in nacionalnih ter rdečih zastavah. Med nacionalnimi trobojnicami so bile tudi italijanske z rdečo zvezdo, v znak enakopravnosti italijanske nacionalne skupnosti s hrvaško ter v smislu bratstva, ki se je skovalo v času osvobodilnega boja in ki »je danes in bo jutri pogoj našega uspešnega razvoja*, kot je rekla predsednica centralnega komiteja ZK Hrvatske Milka Planinc. Sicer pa so vsi govorniki, ki so obujali slavno preteklost izpred desetletij, ter prikazovali sedanjo stvarnost v Istri poudariali bratstvo in enotnost, Milka Planinc je glede tega med drugim rekla:
«Bratstvo - fratellanza, ki je dobilo osnovo v NOB, ni le geslo slavne preteklosti, pač pa še vedno vodilna ideja, kriterij izpita, ki se je pred ljudstvom in pred partijo postavljal in se postavlja v praktičnem življenju vsak dan. Bratstvo so gradile in razvijale generacije, ki so bile polne še svežih ran in za grenjenosti, generacije, katerim je italijanski fašizem odvzel pravico do lastnega jezika in lastnega imena. Titova linija oziroma linija ZKH je pripomogla, da smo V tem preKosi-li sami sebe»... «Odnosi, ki ste jih v vašem kraju razvili vi, Istrani, potrjujejo, da kljub vsem težavam izpit uspešno polagate.* To pa zato, ker »socialistično samoupravljanje je sistem, ki nas čedalje bolj približuje stanju, v katerem pojem «narod* dobiva svoj popoln pomen. Vtem ko meščanska družba vsiljuje fetišizem simbolov, da bi posamezniki ali grupe mogle manipulirati nacionalna občutja ljudi, socialistično samoupravljanje razvija odnose, v katerih narod z vladajočo vlogo svojega delavskega razreda sam upravlja svoje nacionalno bogastvo ter skupne rezultate dela. V takih pogojih je družbeni položaj človeka odvisen od dela, ne pa od
njegove pripadnosti velikemu ali malemu narodu.*
Nato je predsednica CK ZK Hrvatske razvila misel, kako je ta dosledna politika omogočila Jugoslaviji, da je pravilno azvila tudi svojo zunanjo politiko. Govornica je rekla:
«Odnosi med ljudmi, narodi in narodnostmi, ki smo jih gradili in jih še gradimo, so bili živ, realen delež tistemu, kar smo v zunanji politiki Titove Jugoslavije uporno gradili in uresničevali kot politiko aktivnega miroljubnega sožitja, kot politiko neuvrščenosti. To je politika ki je skupno z dobrososedsko in prijateljsko politiko demokratičnih sil Italije omogočila, da se na tem težkem terenu, ki je bilo do pred nedavnim ena izmed nevralgičnih točk Evrope, uresničijo odnosi sodelovanja in prijateljstva, odnosi, ki potrjujejo, da niti državne meje, niti obstoj nacionalnih manjšin na obeh straneh, ne morejo biti ovira. Če zmagata razum in odgovornost pred svojim narodom in pred narodi sveta, potem se na ruševinah ovir, ki jih je zapustila preteklost, morejo graditi mostovi prijateljstva in takšne meje, ki ne ločujejo, pač pa države in ljudi zbližujejo. Osimski sporazum kot zmaga demokratičnih sil in odgovornosti je zgodovinski uspeh za Italijo in Jugoslavijo, za prijateljski deželi, ki želita živeti v miru. Ta politika ima sovražnike v Italiji in tudi na širšem območju med reakcionarji različnih vrst, katerim ne ustrezata stabilnost in mir v svetu, kot tudi ne odnosi enakopravnosti in prijateljskega sodelovanja. To pa ni niti prva niti poslednja preizkušnja za napredne demokratične sile. vendar smo globoko prepričani, da jih bodo te premagale. Osimski sporazum je uspeh tudi za Evropo in FRANC UDOVIČ
(Nadaljevanje trn zadnji strani)
Večtisočglava množica Slovencev in italijanskih antifašistov je v nedeljo dopoldne ob oskrunjenem spomeniku bazoviškim junakom še enkrat odločno izpričala obsodbo poskusov netenja sovraštva proti Slovencem in proti Jugoslaviji, ki s« se stopnjevali od protiosimskega shoda na Trgu Unita in napada na sedež slovenskih organizacij tja do poškodovanja jugoslovanskih avtomobilov in skrunitve spom.-nika v Bazovici. Našim ljudem je tega dovolj in nikakor nočejo, da bi se vrnili časi narodnostne nestrpnosti, zasramovanj in poniževanj, kakor tudi nočejo, da bi mračne sile nemoteno kalile s tako težavo in politično modrostjo ustvarjeno prijateljsko vzdušje ob odprti meji.
Nasprotno, te sile moramo s skupnimi napori poraziti in obnoviti pogoje za utrjevanje sodelovanja, dosledno izvajanje osimskih dogovorov, krepitev vezi sodelovanja na vseh področjih, da bo Trst končno dobil pravo obličje mesta enakopravnih ljudi in narodnosti, križišče kulturnih in gospodarskih izmenjav, žarišče mirnega in omikanega sožitja.
Tisoči in tisoči ljudi, bivši borci in preganjanci, ženske, mladina, športniki v dresih, taborniki, pevci partizanskega zbora in še drugi slovenski in italijanski demokrati so se zbrali v Bazovici od koder je krenil mogočen sprevod po cesti in nato čez gmajno tja do sporne niika na strelišču. Med njimi tudi predstavniki demokratičnih krajevnih oblasti in izvoljeni predstavniki. Zraven prapora je hodil predsednik pokrajinske uprave Lucio Ghersi s člani sveta, bili so tudi župani okoliških občin, senatorka Gerbčeva, deželni in občinski svetovalci, zastopniki generalnega konzulata SFRJ.
Ko se je množica strnila okoli spomenika in so na mesto požganih vencev položili nove, sveže, je nad gmajno zadonela pesem žrt vam, ki po 48 letih nimajo miru in pokoja, saj se še vedno nadnje znaša roka naslednikov črnih morilskih bataljonov.
Na tem s krvjo prepojenem posvečenem mestu smo še še enkrat zbrali, je dejal domačin Karlo Mezgec, da »z bolestjo gledamo tolikokrat oskrunjeni spomenik, iz razimo naše ogorčenje*. Zlasti,..,to čutijo Bazovci, ki so naravni varuhi tega spomenika. Za njim je predstavnik borčevskih in antifašističnih združenj Dušan Košuta opozoril, da «dobro vemo od kod prihaja in kdo podpira vandalsko nasilje: nacionalistična in. iredentistična desnica*, kj so jo priza deli sporazumi o prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo.
Hoteli so udariti po Slovencih, je dejal poslanec Antonino Cuffaro, toda napad je vznemiril vse, ki vedo, da se za tem skriva šovinistični napad na prijateljstvo z. Jugoslavijo. Morda so v Trstu ljudje, ki mi slijo, da lahko v dobri veri sledijo nacionalistom: naj vedo, da so v družbi potomcev tistih, ki so požgali slovenski narodni dom. mučili in morili po slovenskih vaseh. Zato bi tržaška kultura ne smela ostati ravnodušna.
Skupna dolžnost tržaških demokratičnih sil je, da preprečijo še hujše pojave nestrpnosti, da onemogočijo reakciji nadaljnje rovarjenje.
Trst mora biti spet mesto kulturnih izmenjav, bratstva, solidarnosti, kar so začrtali osimski sporazumi in proti katerim so se zagnali lažni zaščitniki narave, ki pozabljajo preprosto resnico, da je lepote Krasa ustvaril slovenski človek s svojim trudom. Zato pa je treba povedati resnico, da se ti ljudje v resnici boje spremembe razmerja šil med razredi, krepitve delavskih sil, enakopravnega položaja Slovencev. Oblikovanje industrijske cone na meji lahko nudi mladini možnosti zaposlovanja, ni pa se br nevarnosti, s katerimi strašijo javnost, saj so vprašanja zaščite narave, okolja in človeka trajna vrednota socialistične Jugoslavije.
Bazoviškim junakom in njihovemu spominu pa se bomo oddolžili, ko bomo odstranili s skupnimi napori legla šovinizma. Za to pa niso
potrebne krokodilove solze ali ponujanje denarnih (dškodnin.
Za njim je Filibcrt Benedetič spomnil:
«Ko smo po osvoboditvi semkaj postavili steber iz belega kraške-ga kamna, je v njem zaživel opomin za vse tiste, ki jih ni zgodovina ničesar naučila. Ti, ki tudi sami uživajo sad tedanjega antifašističnega bo/a. iz katerega je vzšla demokratična republiška u-stava, ker nc morejo več razpolagati s svojimi posebnimi zakoni, ki so jim dajali vso oblast, skušajo danes, kakor šakali, obnavljati svoja zloglasna dejanja in vsepovsod nastavljati svoje črne mreže, skrbno zakamuflirani v strohnelem podzemlju. Od tod se zaganjajo v nosilne stebre demokracije, proti i-dealom svobode, proti sodelovanju in bratstvu med narodi, od tod skušajo izničiti napore naprednih sil, ki si prizadevajo, da bi se izprale krivice preteklosti, da bi bil vzpostavljen pravičnejši družbeni red, da bi človek lahko zaživel z vsem svojim dostojanstvom.
Zato se znašajo nad tem stebrom, in njihova spozaba gre tako daleč, da sploh ne pomislijo, čemu gredo naproti. Slovenci smo spoštljivi in miroljubni ljudje. Če beseda nima kaj povedati, nam nikakor ne more teči gladko iz ust. Ko pa v nas prekipi, in vsaka skrunitev tega simbola svobode .nevarno dodaja novo kapljo v že skoraj zvrhano mero potrpežljivosti, ni več časa za prazne besede. Teh je že od zdavnaj dovolj.*
Deželni svetovalec Drago Štoka pa .je uvodoma poudaril, da so naši ljudje s prostovoljnim delom postavili v Bazovici in še drugih 40 krajih spomenike svojim padlim in to »vzbuja marsikomu neprijetne občutke, zato jih nemalokrat oskrunijo, razbijejo, poškodujejo*.
Bazovski spomenik pa so razbili iz mnogih razlogov, predvsem na zato, ker «je slovenski, ker Kliče k prijateljstvu med vsemi naredi, posebej med tu živečima, ker vabi k dobrim sosedskim odnosom med obmejnima državama*.
Zato — je vzkliknil Štoka — naj gre s tega kraja oster protest proti tistim sovražnikom Slovencev, ki v nočnih urah lazijo po Krasu in skrunijo naše spomenike. Tem sovražnikom Slovencev in vsega, kar je slovenskega, zagotavljamo:	»Kras
je naš, ves prepojen z našim delom in žrtvami in ga bomo znali z vsemi močmi braniti in ohraniti, kot smo ga znali skozi stoletja in v narodnoosvobodilni vojni do današnjih dni.*
Štoka je nazadnje pozval oblasti, naj dostojno počastijo spomin bazoviških žrtev, Slovence in demokrate pa naj se pripravijo na 50-letni-co njihove junaške smrti.
«S tem dejanjem,* je poudaril predsednik SKGZ Boris Race, «so fašisti hoteli dopovedati, da bi danes, če bi mogli, napravili isto, kot so storili njihovi predniki pred 48 leti,* toda vsakomur mora biti jasno, da bi ne mogli, ne lani ne letos, razbijati in požigati, če ne bi dobili novega zaveznika. Kajti strupena kampanja proti osimskim sporazumom je rodila sadove. Oživljanje protislovenskih gesel na glavnem trgu, napadi na sedeže in spomenike — vse to je treba pripisati tistim, ki širijo laži o Jugoslovanih, ki da hočejo preplaviti Trst in širijo
(Nadaljevanje na zadnji strani)
RIM — Težko je reči, kdaj se je nalezla virusa, dejstvo pa je, da sedanjo večinsko formulo stresa visoka vročina. Lahko se bo zgodilo, da bo prebrodila jesenski nahod, so pa tudi taki, ki že pripravljajo osmrtnico. Vzrokov bolezni .je nič koliko: šibkost vladnega gospodarskega načrta, ki je pospešila notranjo dinamiko med petimi strankami, priprave na demorščanski kongres, ki so omajale negibno previdnost Zaccagnini.ja, Craxijeva taktika udarjanja po «političnem okviru*, ne da bi ga prehudo ranil, in nazadnje morda tudi spoznanje komunistov, da so doseženi rezultati pre-
skromni v sorazmerju z zastavljenimi energijami. Vsak od teh elementov sam po sebi sicer ni bil odločilen, njihov skupek pa je močno omajal solidarnost petih strank. Andreotti sc sicer trudi, da bi rešil vladno formulo iz zagate, pri tem Pa mu le malokdo pomaga.
Prvi mu je pokazal hrbet La Malfa, ki v današnjem uvodniku v strankinem glasilu «La voce repub-blicana* razlaga, da je večina kršila načelo «skrajne strogosti*, ki da je bilo osvojeno ob njenem nastanku. Tudi komunisti so takrat soglašali, pravi La Malfa, kot je dokazovala izjava Luciana Lame, po kateri bi bilo treba delavske plače prikrojiti zmogljivostim sistema. Toda Lamova «pogumna pobuda* ni našla privržencev. KPI se je raje odločila z Berlinguerjem za «ideolo-ško pot» ter sedaj spet govori o strmoglavljenju kapitalizma. Zato večine, vsaj kar se vsebine tiče, prak-
tično ni več, prav zato pa se PRI, kot pravi La Malfa, umika iz igre.
Ali je La Malfa zares mislil, da se je KPI dokončno spremenila v socialdemokratsko stranko, ali pa botrujejo sklepu republikanskega prvaka drugačni razlogi? Dejstvo je, da prihaja La Malfova pobuda istočasno s silovitimi napadi na vladno večino in na Zaccagninijevo linijo, ki jih je slišati v teh dneh v Fiuggiju, kjer zasedajo pristaši Fanfanijeve struje v KD «trnove cronache*. Edini, ki niso deležni žolčnih napadov na zasedanju, so Craxijevi socialisti, katerim je Bar-tolomei v svojem uvodnem poročilu jasno ponudil sodelovanje v novi vladi brez komunistov. Ob zaključku zasedanja bo danes govoril stari voditelj struje Fanfani: za njegov poseg vlada veliko zanimanje, saj se vsi sprašujejo, ali bo predsednik senata ob tej priliki pustil ob strani previdnost, ki jo je ka-
•tiiiiiHiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiMiiuiiiiiiiiijiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
POSLEDICE SPORAZUMA V ČAMP DAVIDU
«Froiila odločnosti»pretrgala diplomatske slike z Egiptom
Izraelski ministrski predsednik Begin predstavil pred parlamentom sporazum z Egiptom • Nadaljuje se delovanje ameriške diplomacije
DAMASK — ' Dogodki po podpisu sporazuma v Čamp Davidu kažejo, da se bo v bodočnosti na Bližnjem Vzhodu verjetno spremenil zemljevid političnih zavezništev. V nedeljo je v Damasku »fronta odločnosti* sklenila, da pretrga z Egiptom diplomatske in politične vezi, da se države, ki sodelujejo v fronti (Sirija, Alžirija, Libija, Južni Jemen in palestinska osvobodilna fronta) vojaško povežejo, in zberejo poseben denarni fond namenjen nasprotovanju sporazuma v Čamp Davidu. »Fronta odločnosti* bo nadalje še bolj utrdila svoje odnose s Sovjetsko zvezo, skušala bo seveda mobilizirati čimveč arabskih držav proti sporazumu med Egiptom in Izraelom. Slednjega ima «fronta odločnosti* za nezakonitega, saj odreka Egiptu pravico, da svojevoljno odloča o usodi arabskih držav in Palestincev.
Drugi važni dogodek, ki označuje politični razvoj na Bližnjem vzhodu, je včerajšnji Beginov nastop v izra-elsqem parlamentu. V teku tega tedna bi moral «knesset» odobriti sporazum med Egiptom in Izraelom ter postopni izraelski umik s Sinaja. Seja je bila razburljiva. Begin je dejal, da pomeni sporazum izraelsko «žrtev», brez nje pa ni bilo mogoče premostiti krize na Bližnjem vzhodu. Izraelski ministrski predsednik je med drugim poudaril, da v sporazumu, ki ga je podpisal v Čamp Davidu, niso omenjene točke, katerim Izraelci odločno nasprotujejo; točke so referendum prebivalstva v Cisjordaniji in Gazi, samostojna palestinska država in možnost, da bi se izraelska vlada pogajala s palestinsko organizacijo PLO. Kljub določenim protestom v izraelskem parlamentu je povsem jasno, da bodo poslanci odobrili sporazum med Izraelom in Egiptom, saj nanj pristajajo laburisti in večina poslancev Beginove konservativne stranke. Stališče izraelskega ministrskega predsednika do vprašanj Gaze in Cisjordanije ter palestinske države otežkoča določena pogajanja. Odločno stališče bi lahko prepričalo jordanskega kralja Huseina, da se odloči za stališča »fronte odločnosti*. V AVashingtonu so nekoliko zaskrbljeni, kljub temu pa je marsikdo mnenja, da bo Husein le pristal na sporazum v Čamp Davidu.
Ameriška diplomacija se medtem močno trudi, da bi ublažila nasprotja na Bližnjem vzhodu. V nedeljo se je ameriški zunanji minister Vanče
srečal v Damasku s sirskim predsednikom Asadom. Pogovori niso dali nobenega rezultata, kljub temu pa o-hranja Sirija odprte možnosti diplomatskih stikov. Vanče je obiskal še vrsto drugih arabskih držav in jih skušal prepričati, naj omilijo svoja stališča. Velikih uspehov ni imel, o-stajajo pa odprte možnosti nadaljnjih pogovorov, kar seveda tudi nekaj pomeni. Ostaja vprašanje, koliko arabskih držav bo dosledno sledilo «fronti enotnosti* in koliko držav si ne želi poslabšati stikov z ZDA. Jasno je namreč, da je predsednik Carter s podpisom sporazuma močno utrdil svoj politični položaj v državi. Končno pa so ZDA le država, ki razpolaga z visoko razvito tehnologijo, slednja pa pomeni veliko potrebo arabskih držav. Zaradi teh in drugih okoliščin so torej na Bližnjem vzhodu mogoče spremembe določenih političnih zavezništev. Tega se zavedata seveda tudi Sadat in Begin, (am)
Vrhovce na zasedanju generalne skupščine OZN
NEW YORK — Na rednem letnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov se je včeraj s posegom brazilskega zunanjega ministra začela splošna razprava. Med včerajšnjimi govorniki je bil tudi jugoslovanski zunanji minister Josip Vrhovec. Na svetovni tribuni je med drugim razčlenil jugoslovanska stališča do trajne in pravične rešitve nevarne krize na Bližnjem vzhodu, orisal pa je tudi poglede Beograda na dekolonizacijo v Namibiji in Rodeziji.
zal v zadnjem času. Kot pravijo, bo Fanfani postavil poudarek predvsem na svojem dolgoletnem sodelovanju z Aldom Morom, kar mu bo dalo priložnost, da bo dal svoje »avtentično tolmačenje* linije umorjenega predsednika KD. Po tem tolmačenju pa je nujnostna politika le «premirje», iz katerega naj KD izide okrepljena, KPI pa oslabljena. Zaccagninijeva krivda je, kot je že v nedeljo precej jasno povedal Bartolomei, da tega ni razumel in da se ne zaveda, da so komunisti ostali leninisti, če ne celo stalinisti in torej, po soglasnem mnenju udeležencev zasedanja v Fiuggiju, neprimerni za vladanje.
Pa tudi sam Forlani, ki je bil sicer bolj previden, je politiko soočanja označil za «prazno»: iz njegovih besed je bilo dokaj jasno razbrati poskus, da bi zbral okrog sebe vso demokrščansko desnico, skupaj z nezadovoljneži iz vseh struj, ki bi mu na prihodnjem kongresu utegnili zagotoviti tajniško mesto, ki mu je na zadnjem kongresu le za las ušlo.
Ob popolnem soglašanju, da je treba ponuditi roko Craxiju, pred Berlinguerjem pa zaloputniti vrata, pa je sicer zasedanje fanfanijevcev potekalo v znamenju reakcionarnih posegov, ki so jim prisotni hrupno ploskali. Rossi di Montelera je povedal, da je splav «bolj nevaren od terorizma*, medtem ko je za Leoneja Piccioniia Italija že na pol socialistična država, kjer ni več mesta za svobodno iniciativo. Skratka, vzdušje je bilo tako, da je moral sam Bubbico. ki je sicer zvest fanfanijevec, toda bolj previden, pozvati svoje kolege k večji strpnosti. Galloni in Granelli sta skušala odbiti napade: prvi je govoril v Fiuggiju, drugi pa je zelo trdo opomnil »nostalgike levega centra*. Posredno je na ponudbe fanfanijevcev odgovoril tudi predstavnik PSI Cicchitto, ki .je sicer potrdil razlike s KPI, pa tudi zagotovil, da še imeravajo vrniti k
MINO FUCCILLO
socialisti ne i levemu centru.
Pertini 82-letnik
RIM — Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj slavil 82. rojstni dan. Ob tej priliki so mu poslali voščila in čestitke predstavniki najvišjih državnih oblasti. Pertini je slavil jubilej v družbi najožjih sodelavcev na Kvirinalu.
Večtisočglava množ7»a je iTiuI oskrunjenim 'spomenikom izpričala zvestobo idealom svobode in demokracije ter obsodbo šovinizma m rovarjenja zoper prijateljstvo ob meji
MANIFESTACIJA UPOKOJENCEV V MILANU
la reformo pokojnin
Temu vprašanju je bilo posvečeno tudi včerajšnje srečanje med ministrom za delo in sindikati
RIM — Na ministrstvu za delo se je včeraj nadaljevalo soočanje stališč med vlado in sindikati o problemu reforme pokojnin. To je bilo že tretje srečanje ter je trajalo neprekinjeno od jutra do popoldanskih ur, danes popoldne pa bo na vrsti nov pogovor. Zjutraj pa se bo minister za delo Scotti sestal z izvedenci strank vladne večine, s katerimi bo pregledal najbolj kočljive teme s področja pokojnin.
Prav včeraj pa je bila v Milanu protestna manifestacija upokojencev iz severne Italije, ki so se
v velikem številu zbrali na Trgu del Duomo. Generalni tajnik CISL Macario je v svojem govoru na sindikalnem shodu nakazal glavne točke, na katerih vztrajajo sindikati glede reforme pokojninskega sistema. Poglobil je tudi vzroke sedanje gospodarske krize in o-risal glavne smernice sindikalne akcije, katere cilji so predvsem krepitev zaposlovanja, večje investicije in sanacija Juga. Podobna manifestacija upokojencev bo jutri v Firencah, kamor se bodo stekli upokojenci iz srednje Italije, govoril pa bo generalni tajnik CGIL Lama.

V SKEDNJU, PRI SV. JAKOBU IN PRI SV. AN!
DANES PRVE SEJE RAJONSKIH SVETOV
Danes se sestanejo prvi trije rajonski sveti. Skoraj tri mesece po volitvah, torej z enomesečno zamudo glede na zakonska določila, je župan Cecovini končno sklical prve seje rajonskih sve-t°v. ki so bili izvoljeni skupno z občinskim svetom na volitvah 26. junija. Od danes pa do petka se bo na prvi seji sestalo vseh dvanajst svetov, po trije na dan. Danes so na vrsti rajonski sveti za Skedenj in Čarbolo, za Sv. Jakob in za Sv. Ano - Naselje sv. Sergija. Dnevni red predvideva izvolitev predsednika in enega ali dveh podpredsednikov, nakar bodo začeli sveti redno delovati. Zakon o decentralizaciji določa, da so rajonski sveti strogo vezani na mandatno dobo občinskega sveta, to je, da se v primeru predčasnega razpusta občinskega sveta razpustijo tudi rajonski sveti, ne določa pa nobene direktne povezave med občinsko upravo in predsedniki oziroma podpredsedniki svetov. Z drugimi besedami povedano, to pomeni, da v primeru odstopa župana in občinskega odbora, torej v hipotezi, ki je precej možna, glede na dejstvo, da Cecovinijev odbor nima večine v občinskem svetu, niso predsedniki in podpredsedniki rajonskih svetov dolžni odstopiti, ampak o-stanejo «na vladi* vse do novih volitev. Prav zato je zelo pomembno, kakšne koalicije se bodo ustvarile pri volitvah predsednikov in podpredsednikov. Nujno je namreč, da predstavniki demokratičnih strank sklenejo take sporazume, ki bodo omogočili demokratično upravo v vseh rajonskih svetih.
Vendar pa kaže, da med demokratičnimi strankami še ni prave volje po sklenitvi sporazumov. Prav to pa bi bila velika napaka, kajti sedanji politični trenutek, gospodarska kriza, ki je zajela Trst, nujnosl izvajanja osimskega sporazuma in nujnost čimprejšnje odobritve zakona za globalno zaščito slovenske manjšine, narekujejo vsem izvoljenim organom, da upravno in politično jamčijo za izvajanje takega programa, ki najbolj ustreza potrebam in željam tržaškega demokratičnega prebivalstva' Jasno je, da Lista za Trst ne more jamčiti za tak program, (bbr)
V pregled navajamo uro, kraj in sestavo treh rajonskih svetov, ki se sestanejo danes:
Škedenj - čarbola: ob 17.30 v Ul. Roncheto 77; KPI 4 svetovalci, KD 6, Lista za Trst 6, MSI 1, MIT 1, PSDI 1, PSI 1.
Sv. Jakob; ob 19. uri v Ul. Caprin 18/1; KPI 6, KD 5, Lista za Trst 5, MIT 1, PRI 1, PSI 1, MSI 1.
Sv. Ana - Naselje sv. Sergija: ob 20.30 na Stari istrski cesti 43; KPI 5, KD 5, Lista za Trst 5, MSI, MIT 1, PSDI 1, SSk 1, PSI 1.
OB ŠTEVILNI UDELEŽBI LJUDI IZ VSEH KRAJEV TRŽAŠKE
žiču, ki prav tako k... bazoviški junaki pooseblja upor našega ljudstva in njegovo zmago. njegovo nekdanje trpljenje in današnje hrepenenje, da bi živeli v miru, sožitju in enakosti pravic.
Enovito sta bili nrotestna manifestacija v Bazovici in slovesnost na vrtu trebenske osnovne šole odgovor mračnjaškim silam in želja po demokratičnem sodelovanju za nadaljnjo gradnjo, boljše prihodnosti v tem delu sveta, od zmeraj na prepihu.
Kot smo v Bazovici dokazali, da bomo vselej branili doseženo, tako so Trebče potrdile, ča želimo doseči še vse tisto, kar nam pritiče. In to želimo doseči predvsem preko naše šole.
Te želje in težnje se pravzaprav že dolgo izražajo v dolgoletnem e-notnem, ne vedno lahkem a uspešnem prizadevanju Trebencev, da bi svojo šolo, nosilni steber vaškega življenja in njegovega razvoja, poklonili narodnemu heroju Pinku Tomažiču. In izžarevajo jih danes rezultati njihovega dela.
NA VČERAJŠNJI SEJ! TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
NOVI ENOBARVNI ODBOR PREDLOŽIL PROGRAM ZA UPRAVLJANJE OBČINE
Protislovnost med obvezo o dobrem gospodarjenju in demagoškimi napovedmi- Čistoča j naj bi biI glavni problem - Izvolitev predstavnikov občine v upravni svet A CT šola
Slovesnost poimenovanja trebenske šole po P. Tomažiču praznik za vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji
Pinkova mama, gospa Ema Tomažičeva, odkrila spomenik svojemu sinu na vrtu osnovne sole • Lep kulturni spored Slavnostni govor predsednice Koordinacijskega odbora za poimenovanje šole v Trebčah Renate Kralj - Collerig
Nedelja v Trebčah. Slovesnost poimenovanja vaške osnovne šole po narodnem heroju Pinku Tomažiču. Bili so trenutki, ki režejo globoko v srce. Trenutki, ki pustijo sled v spominu vsakogar, ki jih doživlja.
Pod vtisom mogočnega množičnega in enotnega shoda na bazovski gmajni, pred oskrunjenim spomenikom Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču, da bi ga oprali gnusnih odtisov, ki so jih na njem pustile umazane fašistične roke, smo le nekaj ur kasneje množično in enotno dojemali nove veličastne vtise v Trebčah ob spomeniku Pinku Toma-
Kakor je bil napovedal na sobotni tiskovni konferenci, je novi tržaški župan Cecovini na včerajšnji seji občinske skupščine predložil program, po katerem namerava njegov enobarvni odbor upravljati Trst. Glavne smernice so iste, ki jih je obrazložil že v soboto, šlo naj bi, kot je razlagal predstavnikom tiska, za nov način upravljanja, ki ga Trst toliko pričakuje. V čem naj bi bile te novosti, ni še povsem jasno, čeprav'navaja program dolgo vr sto problemov, ki bi jih ijijp. treba rešiti. In tokrat, z razliko od sobote, ne pozablja prav nič. Omenil je celo obstoj slovenske narodnostne skupnosti v teh krajih, ki jo v svojem sedemnajst strani obsegajočem programu omenja dvakrat. Prvič ugotavlja, «da se v okvir spoštovanja vrednot demokratične ustave uvršča tudj zaščiU prebivalstva
DANES NA DEŽELI
Programska izjava nov? deželne vlade
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se bo sestal ob 10. uri, ko bo predsednik deželnega odbora Comelli prebral skupščini programsko izjavo novega deželnega odbora in bo nakazal smernice bodočega delovanja deželne vlade: razprava o programski izjavi pa bo na zasedanjih 2., 3. in 4. oktobra.
slovenskega jezika, kateremu je treba zagotoviti in zajamčiti pogoje za popoln kulturni razvoj i - to v okviru družbenega sistema, ki ne sme poznati diskriminacij*.
Drugič omenja slovensko narodnostno skupnost, ko govori o koordiniranem načrtovanju posodabljanja kulturnih ustanov. Ob tem pravi, da je treba spodbujati tudi zasebne ustanove, tako italijanskega kot slovenskega jezika. V bistvu je s tem vse opravljeno, besed o kakšnem globalnem reševanju naše problematike v poročilu novega prvega občana ni.
V uvodu svoje dolge razlage namenov enobarvne občinske uprave Cecovinj ugotavlja, da bi glede u-pravnih problemov ne smelo biti v občinski skupščini velikih nasprotij, zaradi česar odbor veruje, da ne bo naletel na opozicijo. Nasprotno pričakuje sodelovanje in je še zmerom za razširitev odbora na druge demokratične sile. V isti sapi pa Cecovini razlaga, da ostanejo še zmerom steber vsakršnega programa Liste za Trst znamenite tri točke, s katerimi je sinoči spet osvežil spomin vsem 'risotnim. V svojem običajnem demagoškem stilu se nato ob koncu svojega »vseobsegajočega* programa skoraj naivno vprašuje, če mu bo povsem omogočeno, da bo lahko še naprej upravljal občino, ali pa mu bodo druge sile izrekle nezaupnico, c kateri naj bi se po njegovem r. -nju v teh dneh že pokazali prvi znaki.
Dolgi spisek upravnih vprašanj, za katere se Lista za Trst obvezuje, se začenja z javno čistočo, čistoča je prvi znal: civilizacije, nas uči župan Cecovini in nam nri tem razlaga, kaj vse bo treba storiti, da bodo ceste čiste, da ne bo onesnaženja zraka in morja itd., predvsem pa ga zanima povedati, kako je treba poskrbeti za čistočo v tistih mestnih predelih, po katerih romajo tisoči kupcev z onstran meje. Postavitev t- v več jezikih, kar je namen občine, je le eden od brezštevilnih predvidenih ukrepov
na področju javne čistoče. Pri tem ne pozablja na Kras. Toda kako zaščititi lepote Krasa? Z uresničitvijo kraških rezervatov vendar, prali Cecovini in naznanja, da bo tudi to skrb njegove uprave.
Na drugem mestu je urbanistika. Tudi za to področje ima nebroj načrtov, vštevši načrte kraške vasi, v katerih je treba ohraniti obstoječe etnično razmerje, zaščititi okolje in zagotoviti razvoj kmetijstva. Tretje poglavje obsega storit ve javnega značaja. Tudi tu ista pesem. Predvideno je to in ono, celo sistem parkiranja za jugoslovanske turiste izven mesta. Sledijo poglavja o zdravstvu, kjer .je treba občanom zagotoviti vso oskrbo, o šolstvu, kjer je treba preprečiti dvojne turnuse in vse ostalo zraven. o osebju, ki mora več delati, po možnosti v nadurah, o proračunu, kjer je treba predvsem omejiti stroške (vprašanje je, kako bo potem uresničil vse ostale namene) in o davčni politiki, kjer je treba preganjati utajevalce. Pa še o rajonskih svetih, ki jim je treba o-mogočiti delo. o športu, ki mu je treba zagotoviti možnosti razvoja, o kulturi, ki ji je treba dati kisika in končno o pristanišču, ki je srce Trsta in ki mu je treba dati status pristanišča prvenstvene mednarodne važnosti.
Skratka program, v katerem je nametano vse. delno tudi iz pro gramov prejšnjih uprav, toda v glavnem tudi vse brez konkretnih obvez in zato v veliki meri protislovno in propagandistično
O vsem tem bo na prihodnji seji, ki bo v petek, tekla razprava. Med drugim so na včerajšnji seji izvolili predstavnike sveta v razne komisije. Izvolili so tudi predstavnika v upravni svet konzorcija za prevoze. Izvoljeni so bili 4 predstavniki KD (Abate, Orlando. Sai in Copachi), 3 predstavniki KPI (De Rosa, Anghelone in Aicardi), 3 Liste za Trst (Seri, Aprigliano in Bassani), socialist D’Amore, radikalec Pecol Cominotti. misovec Di Giorgio, indipendentist Mar-chesich. (dk)
Družino Norme in Borisa Bo-gatca je osrečilo rojstvo malega
DAVIDA
Novorojenčku želita obilo zdravja in sreče v življenju PD Vesna in ŠD Mladina.
Cena vozovnic nespremenjena do konca leta
Na jutrišnji skupščini pokrajinskega konzorcija za prevoze bodo med drugim razpravljali tudi o odložitvi napovedane podražitve avtobusnih vozovnic. Kot znano tej podražitvi nasprotujejo predvsem sindikati, medtem ko menijo predstavniki občin, da je podražitev neizbežna, treba jo je le dokončno določiti in zaključiti posvetovanja z vsemi zainteresiranimi komponentami. Vsekakor bo potreben dogovor, do katerega ne bo prišlo preko noči, in bo verjetno ostala cena vozovnic nespremenjena do konca leta.
Zadnje srečanje o v/goji otroka
Profesor Desinan s tržaške univerze bo danes ob 16. uri v barkov-Ijanskem otroškem vrtcu, Ul. Valli-cula 11, zaključil cilkus predavanj o vzgoji otrok. Predavatelj bo prisotnim orisal težave in probleme, s katerimi se triletni otrok sooča v otroškem vrtcu, in kako mu morajo starši omogočiti, da bo stik z novim okoljem zanj čim manj pretresljiv. Zato «Središče za pedagogiko* Furlanije - Julijske krajine vabi vse starše in vzgojitelje otrok naj se udeležijo zadnjega srečanja, ki namerava nuditi stvarne nasvete vsem prisotnim, (bt)
-

Ti rezultati so že samo dejstvo, da so premagali notorično alergič-nost šolskih in drugih oblasti do nekaterih imen iz naše polpretekle junaške zgodovine. Ali pa dejstvo, da so z nesebičnim prostovoljnim delom in denarnim samoprispevkom postavili spomenik ter prijetno u-redili zunanje šolske prostore.
In končno se ti rezultati kažejo v načinu, po katerem so Trebče v nedeljo proslavile svoj veliki trenu tek. Nič banalnega, odvečnega ali razglašenega ni bilo v kratkem n klenem sporedu. Pripravljen in izveden z izključno domačimi močmi se seveda ni mogel, pa se tudi ni hotel izneverjati svojemu amaterskemu značaju, a je istočasno potrdil nesluteno in presenetljivo organizacijsko in umetniško živahnost in moč, ki kaže na življenjskost in na bogate zmožnos I te male temperamentne kraške vasice.
Doživljali smo na tej slovesnosti trenutke, ki s svojimi pretresljivimi sporočili stresejo človeka kot z električnim tok.,m. Eden od teh in najbolj intenziven je bil trenutek odkritja spomenika. Pinkova mama, gospa Ema Tomažičeva, je v spremstvu dveh šolarjev stopila k spomeniku in razkrila doprsni bronasti kip svojega sina. Narahlo se je s prsti dotaknila njegovih lic in ga mehko poljubila. Iz njenega pogleda sta se ponos in ganjenost kot pljuskajoč; val razlila med ljudi in marsikatero oko ni moglo zadržati solz.
Njene besede, ko se je obrnila na učence osnovne šole, zbrane ob spomeniku z napisom Pinko Tomažič na prsih, so bile polne ljubezni, ki jo lahko obrodijo '■ ■ neizmerne preizkušnje: «Zelo sem ganjena, da se šola te lepe vasi imenuje po mojem sinu. Vzljubite to našo in vašo šolo. Ponosni bodimo na /o narodnost in na našo zemljo, prepojeno s krvjo in znojem naših ljudi.*
V spomin na te čudovite trenutke so otroci podarili Pinkovi mami spominsko plaketo.
Intenzivni in ganljivi so bili tudi trenutki recitala. Vezni element je bilo Tomažičevo pismo zaročenki. Njegove nretresljive besede so se snojiie s pesmijo zbora, z etožrtirj zvoki kitare in velicasnim gla-orgel ter z mislimi Kosovela, Pangerca; Kajuha, pa še Brechta, Ne; rude in Hošiminha. Bil je to večglasen razgovor med domačim mešanim nevskim zborom, ki ga vedi Cezar Možina, na enj strani, mladimi in ne več ravr ■> mladimi recitatorji na drugi in vaškimi osnovnošolci na tretji.
Prav je, da poimensko navedemo tiste, ki so sodeloval; pri tej doživeti in umetniško kakovostni predstavi Poleg zbora in otrok, ki so nastopili skupinsko, so nastopili še Aldo Kralj, Atilij Kralj, David Malalan, Valter Malalan, Gino Kralj, Renato Kralj, Cinzia Škerlavaj, Rado Štok, Mauro Kralj in Milena Pa-dovan. Kitaro je i" Marjan Cre-vato, električna orgle pa Alfred Ci-bic. Poudariti je tud treba zavzetost učiteljic, ki so sodelovale pri proslavi. To so Marija Ozbič, Aleksandra Gori, Marta oancin in Nada Jerman.
Najtoplejše priznanje za trud vseh, ki so pri poimenovanju sodelovali, je bila številna udeležba ljudi. Bila je zbrana vsa vas. Bili so ljudje iz sosednjih vasi in mesta. Bili so naši izvoljeni predstavniki v raznih svetih in odborih. Bili so šolniki, čeprav še vedno v vse premajhnem številu. Bil, so predstav-
................. ... ............................’
'.. ■■....... -....,V............** Mfc uM-MiM&M*! *VAWASM*V.|p
Nedeljske slovesnosti ob poimenovanju trebenske šole se je udeležila številna množica
niki skoraj vseh naših družbenopolitičnih, gospodarskih, kulturnih in borčevskih organizacij in gostje iz matične domovine. Bil je med njimi član sveta federacije SFRJ Joža Vilfan, konzul SFRJ Kante, predstavnik sekretariata za prosveto in kulturo SRS Sivec, slovenska senatorka Gerbčeva, zastopnik šolskega skrbnika Oskar Bole, predsednik SKGZ Race, predsednik SPZ Palčič in drugi. Prisotni sta bili delegacija šole iz Kopra, ki je tudi poimenovana po Tomažiču ter delegacija sekcije KPI «P. Tomažič* iz Villorbe pri Trevisu, kjer je bil Tomažič pokopan. Pismene čestitke in voščila pa sta poslala Tomažičev soborec in obsojenec posebnega fašističnega sodišča Lavo Čermelj ter škofov vikar dr. Škerl.
Sinteza vsega, kar se je v nedeljo dogajalo v Trebčah, je bil govor predsednice Koordinacijskega odbora Renate Kralj • Collerig, ki ima največ zaslug za poimenovanje šole. «Spomeni'., ki ga danes odkrivamo junaku, po katerem smo poimenovali našo šolo,* je dejala govornica, «je spomenik svobodi. Svobodi zato. ker je bila narodnostna in družbena osvoboditev našega slovenskega človeka cilj, za katerega je Tomažič dal svoje mlado življenje, pa tudi zato, ker je poimenovanje naše šole « njem odraz zmage svobode in demokratičnih načel tudi na tem delčku našega Krasa,
in manjšino ter ob meji sploh. Prav to in pa odpor vseh italijanskih naprednih in demokratičnih sil, kot tudi vera v notranjo moč našega rodu, utrjena v številnih zgodovinskih preizkušnjah, nas navdajajo z zaupanjem v našo prihodnost, za katero je žrtvoval svoje mlado življenje tudi Pinko Tomažič.*
Pred slavnostno govornico je prisotne pozdravil v imenu učiteljskega zbora, učencev iu njih staršev ravnatelj Egidij Strnad. Pozdravili so še domači župnik AJojz Rozman, ki je med drugim dejal, «naj si vsak po svojih močeh prizadevamo, da bo naša šola zares žarišče znanja in kulture, .središče narodne in verske vzgoje.*
Pozdrave in čestitke sta izrekla tudi predsednik slovenske prosvetne zveze Klavdij Palčič ii. vršilec dolžnosti ravnatelja šole «P. Tomažič* iz Kopra Vin m Hrabar.
Slavje se je nadaljevalo ob tovariškem srečanju in zvokih domače godbe. Ob podoživljanju občutkov nedeljskega praznovanja pa se nam spomin zaustavlja tudi ob pomenljivih trenutki' , ko so vaški šolarji ponesli cvetja na opensko strelišče, na Tomažičev grob pri Sv. Ani ter na oskrunjen spomenik bazoviških žrtev v simbolično obvezo, da bodo vselej ljubeče čuvali pridobitve svojih prednikov in jih obogatili z novimi pridobitvami.
DUŠAN KALC
j tiiiiiiiiaiiifllMai«lllitlli|iiaiiiiiiiiiiiiiii«iifiris*iiiiiiitiitfiiiaaiiMi«ii9tiiiif«ivtllltiiltviBiiilllMillililllifailliiiiifiiiiiiii|lMillililiiiiiiitiiiittiiiiiiiiiiiiaiitiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
NA VČERAJŠNJI OKROGLI MIZI 0 KONTEJNERSKEM PROMETU
Perspektive tržaškega pristanišča \r okvira mednarodne vloge dežele
V poglobljeno razpravo so posegli parlamentarci Belci, Cuffaro, Gerbčeva in Tonutti ter deželni odbornik Cocianni
kot tudi globoke demokratične preobrazbe, ki smo ji zadnje čase priča v Italiji.*
Govorila je nato o neizmernem krvavem deležu našega ljudstva v NOB ter predvsem deležu Trebč v tem boju.
«Našo mladino učijo v šoli o drugih velikih dogodkih, velikih ljudeh in datumih,* je nadaljevala Renata Kraljeva. «Terjamo, da poleg njih postavijo naše junake, ki &q nam z lastno krvjo izborili pravico, da lahko govorimo svoj jezik, da se ga v šoii lahko učimo. Poimenovanje naše šole po junaku Tomaž/ču naj torej tudi v našem mladem rodu krepi zavest o veličini protifašistične-g boja in o razsežnosti vrednot, ki so izšle iz rjega. Poimenovanje je tudi velika ..maga za vse Slovence v Italiji,* je nadaljevala predsednica Koordinacijskega odbora, cin obenem za vse napredne in protifašistične sile. Ta boj pa še ni končan.* «Nedavno ponovno oskrunjen spomenik bazoviškim žrtvam, vandalizem fašističnih škvader, ki se pod krinko ekologije z razbijanjem po tržaških ulicah znašajo nad vsem, kar je naprednega, kot tudi celotna veriga strategije napetosti zadnjih let, pričajo, da sile preteklosti niso še dokončno premagane. O tem priča ne nazadnje tudi osnutek vladnega odloka o zašč:'ti manjšine, ki je v očitnem nasprotju z vzdušjem vzajemnega razumevanja med večino
Šolar poklanja Tomažičevi mami spominsko plaketo
Ob pravem času, ko so namreč na parlamentarni ravni v izdelavi zakonski instrumenti za preureditev in razvoj pristaniškega sistema, je bila včeraj v konferehčni dvorani zavarovalnice «Assicurazioni generali* pomembna okrogla miza o prometu s kontejnerji v tržaškem pristanišču, za katero sta dala pobudo tržaško in deželno združenje o-brtnikov, ki včlanjujejo tudi male avtoprevoznike. To misel o strateški važnosti trenutka je poudaril v svojem uvodnem posegu predsedujoči deželni odbornik za promet Cocianni, ki je omenil velike perspektive razvoja Furlanije - Julijske krajine in Trsta, ki so povezane z njuno mednarodno vlogo vrat proti Podonavju in Balkanu in prehajata, tudi po zaslugi osimskih sporazumov, od marginalnega področja SET v osredje razvoja prometa in izmenjav. Prehajajoč na ožjo temo je Cocianni omenil hiter razvoj prevozov blaga s kontejner in dejal, da je nujno okrepiti pomorske linije in opremo tržaškega pristanišča ter ustvariti pomožne strukture na teritoriju.
Posegli so nato predstavniki obrt-
«IIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIT1llliif(lllllllll««lllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||lMllHi|t||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t||||||||||||||||||||||||||||||M|||||lt|,|||||||||||,|||||H|,|||||||i
Uspela praznika grozdja v Zgoniku in v Boljuncu
Ob botrovanju ugodnih vremen-1 se zbrali na prireditvenem prostaških pogojev je na prireditvenem ru, magični svet navidezno nemogo-prostoru pred županstvom v Zgoni- čih stvari. Sledil je koncert open-ku zelo dobro uspel že tradicionalni | skega narodnozabavnega ansambla
«Praznik grozdja*, ki ga ob prazno vanju vaškega patrona sv. Mihaela vsako leto organizira krajevni Mladinski krožek.
V soboto popoldne je bil na sporedu turnir v briškoli, ki je privabil lepo število dvojic, zvečer pa je sledila prosta zabava ob zvokih domačega ansambla Lojzeta Furlana. V nedeljo popoldne pa je praznik dosegel svoj višek z bogatim kulturno-zabavnim programom. Na-brežinska godba na pihala je z običajno muzikaličnostjo izvajala vrsto koračnic in priložnostnih moti vov, tržaški čarodej Renor pa je pokazal vso svojo spretnost in pričaral številnim obiskovalcem, ki so
Taims, ki je nato igral tudi za ples vse do zaključka pravnika.
Pri stojnicah so številni obiskovalci imeli na voljo razne gastronomske specialitete in sladkarije,
Veselo je bilo tudi v Boljuncu, kjer je «Na gorici* dolinska občina priredila že triindvajsetič tradicionalni "Praznik grozdja*, ki je pri vabil številne goste h mesta in o kolice. Ljudi je bilo toliko, da je bilo iskanje parkirnih prostorov te žavno, a so občinski redarji smotr no usmerjali promet, da ni prišlo do večji zapletljajev. Na boljunskem trgu pa je bilo vse žive. Mladina, starejši in manjstaiejši ter otro čad, vse se je gnetlo pred stojnica-
mi in kioski, kjer so poleg grozdja nudili razno pečenje in točili vino. Goste je tudi navdušil promenadni koncert godb na pihala iz Doline, Ricmanj in Boljunca. (bs - voc)
Zastrupitve z gobami
V noči med nedeljo in ponedeljkom so na medicinskem oddelku glavne tržaške bolnišnice sprejeli štiri osebe zaradi zaužitja strupenih gob.
26 letni Fulvio Brumatti. ki stanuje v Gorici v Ul. Giustiniani 84, je v nedeljo zvečer jedel gobe, ki mu jih je podarila znanka iz Jugoslavije. Ponoči je Brumatti začutil prve bolečine, bruhanje in driško in se takoj pripeljal v bolnišnico, kjer so ga ob 2.10 spre-
jeli na medicinskem oddelku. Na istem oddelku so pol ure kasneje sprejeli še tri osebe zaradi zastrupitve z gobami. 56-letna gospodinja Gabriella Tarabocchia, njena 26 letna hči Silvia in 19-letni sin Ce-sare so prav tako za večerjo jedli gobe, ki jih je slednji nabral v Škocjanu in so se po prvih bolečinah takoj pripeljali z avtom v bolnišnico. Okrevali bodo v 10 dneh.
Včeraj popoldne se je pripetil še en primer zastrupitve z gobami. 30-letna Gina Crasticb por. Benin iz Ul. Canova 15 je za kosilo jedla rižoto z gobami, ki jih je nabral mož Bruno v nedeljo. V popoldanskih urah je začutila prve bolečine, nakar so jo takoj pripeljali v bol nišnico pri Magdaleni, kjer so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh.
nikov in malih avtoprevoznikov Briz-zi, Franco in Ciani, ki so v bistvu navedli težave te kategorije spričo številnih pomanjkljivosti pri delovanju tržaškega pristanišča, ki gredo od nezadostne stro' ■ opreme, neracionalnega skladiščenja kontejner jev, do neusklajenih delovnih urni kov carine, 1 i povzročajo zamude in zastoje pri natovarjanju in raztovarjanju. Za prr' "iditev sedanjega nevzdržnega stanja so predlagali povečanje števila pomorskih linij, znižanje pristaniških tarif, priznanje cenejšega goriva z r. avtoprevoznike, preustroj tržažke pristaniške ustanove, ustanovitev zunanjih skladišč za kontejnerje in upravljanje 7. pomola s privatističnimi merili.
V imenu enotne sindikalne zveze je spregovoril Gosdan, ki je razčlenjeno opredelil stališča sindikatov, potrdil prinravljenost, ki so jo že dokazali glede racionalizacije luških dejavnosti, toda poudaril, da ni mogoče za izboljšanje produktivnosti zvračati vse breme na delovno silo. Dežela naj se zato zgane za spremembo dunajskega sporazuma o tarifah, velike pomisleke je pa tudi izrazil o sposobnosti vodstva pristaniške ustanove pri organizaciji dela. Kap. Marzari je zagovarjal Tržaški Lloyd, češ da ne more pošiljati v Trst več ladij, če ni zagotovljen zanje tovor, inž. Em-berger je pa prikazal težave, ki jih ima luška ustanova z usklajevanjem potreb raznih komponent, upoštevajoč tudi pomanjkljivosti o-preme in neorganiziran pristop avtoprevoznikov. Temu vprašanju bodo posvetili sestanek s prevozniki v četrtek. Predstavnik carinske u-prave dr. Paglione pa je poudaril veliko pomanjkanje osebja.
Razpravo so zaključili prisotni parlamentarci. Sen. KD Tonutti (ki je bil pred izvolitvijo tudi predsednik luške ustanove) je navedel podatke iz posebne raziskave tega doma parlamenta in poudaril možnosti razvoja tržaške luke, ki jih omogoča, ob pravilni ureditvi dela, 7. pomol. Poslanec Cuffaro (KPI) je orisal zakonodajni postopek, ki je v teku, za načrtovanje luških dejavnosti. Delen pozitiven ukrep predstavlja že vladni odlok o tržaški luki, ki so ga omogočili osim-
ski sporazumi. Nenaravno je pa protislovje, da se pri povečanju prometa v tržaški luki povečujejo tudi stroški, zaradi česar je predlagal, naj dežela skliče posvet vseh komponent, ki delujejo v luki, da se najdejo enotne rešitve za razvoj te za Trst in deželo temeljne dejavnosti. Sen. Gerbčeva (KPI) se je v svojem posegu sklicevala na srečanja z luškimi komponentami in predlagala vrsto konkretnih ukrepov za izboljšanje funkcionalnosti storitev. Posl. Belci (KD) je podprl predlog o deželni konferenci vseh luških komponent, pakar naj vsak sproži potrebne pobude v okviru svojih pristojnosti, tako na u-pravni, kot na zakonodajni ravni. Okroglo mizo je zaključil odbornik Cocianni, ki je poudaril, da je treba rešitve iskati v okviru mednarodne vloge, ki jo Trstu in deželi poverjajo osimski sporazumi in izrazil soglasje s prireditvijo deželnega posveta, v okviru priprav za predkonferenco o prevozih, ki jo dežela prireja 6. oktobra pred vsedržavno konferenco, ki bo v Rimu od 11. do 14. prihodnjega meseca.
(Iv)
Izletniki Kmečke zveze so se vrnili z obiska na Koroškem
V moči med nedeljo in ponedeljkom se je približno 150 kmetov s Tržaškega vrnilo z dvodnevnega o-biska na Koroško, obogatenih z nepozabnimi vtisi in novimi izkušnjami. Obisk je bil namenjen o-gledu kmečkogospodarskih zadrug in kmetijskih obratov, prav poseben značaj so mu pa dala srečanja s koroškimi rojaki. Bratsko vzdušje, ki je označevalo ves potek izleta, je kronal večer, ki so ga tamkajšnje slovenske organizacije priredile izletnikom Kmečke zveze v soboto v Železni Kapli, še dolgo bo izletnikom v spominu prisrčno ozračje, ki se je po kulturnem programu nadaljevalo s slovensko pesmijo in plesom. Daljše poročilo bomo objavili v prihodnjih dneh.
• Drevi bo z začetkom ob 20.30 v esperantskem krožku v Ul. Trento 1 predstavitev filma o etnološkem in paleontološkem potovanju po Afriki. Film bo predstavil Sergio Nodus.
Pismo uredništvu
Prejeli smo v smislu zakona
«V zvezi s člankom z naslovom "Odbor 'melonarjev' na tržaški občini onemogoča konzultorjem rabo slovenščine", objavljenim v sobotni številki 16. t.m. v Vašem dnevniku, se naproša, da v smislu čl. 8 zakona z dne 8.2.1948 št. 47 pojasnite, da ne odgovarja resnici trditev, po kateri naj bi odbornik Seri in župan Cecovini onemogočila konzultorjem rabo slovenskega jezika.
Res pa je, da je odbornik med sejo prebral skupščini čl. 27 pravilnika rajonskih sosvetov, ki pravi: «Raba slovenskega jezika ,ie dovoljena pri delovanju rajonskih organov*.
Vabi se zato ta dnevnik naj se v bodoče strogo drži dejstev, v nasprotnem primeru si ta uprava pridržuje vsak drug postopek v obrambo korektne informacije.
S spoštovanjem dr. Alfieri Seri»
Kaj smo v omenjenem članku zapisali v zvezi z rabo slovenščine in navedbami dr. Serija? Poglejmo'.
«... Seri (ki je zelo razločno bral iz že vsem znanega besedila novega pravilnika konzult...*
In še: «Svoje pravo lice pa so pokazali ob nastopu barkovljanske svetovalke Maje Furlan — Bucik (KPI), ki je hotela spregovoriti v slovenščini, kot ji to pravico zagotavlja čl. 27 pravilnika o delovanju konzult. Obnemeli so, medtem ko so njihovi somišljeniki v dvorani žvižgali (svetovalka MSI 1 Opčin je celo zatrdila, da "smo f Italiji in moramo govoriti italijansko”), svetovalci demokratičnih strank, ki so v veliki večini, so pa Bucikovi ploskali in so v svojih nadaljnjih nastopih odločno podprli njeno zahtevo in zahtevali od od; bornika Serija točen odgovor, ali je poskrbel, kot je bil dolžan, za prevajalca, ali ne. Odgovor na to seveda niso dobili.*
Pismo odbornika dr. Serija bi bilo upravičeno, če bi v njem dokazal, da je poskrbel za prisotnost prevajalca in da je ta lahko opravil svojo nalogo v omikanem vzdušju, kot se za resne seje podobi. Dokler tega ne bo dokazal, bo naša trditev, da je odbor melonarjev onemogočil rabo slovenščine, povsem veljavna. Zato tudi vabimo odbornika dr. Serija naj se v bodoče vzdrži navodil, kako naj pišemo in v zvezi s tem tudi groženj, ki so le dokaz, kako nekateri pojmujejo svobodo informacije.
Hranilnica in posojilnica na Opčinah obvešča, da prireja deželna zveza hranilnic in posojilnic v Vidmu 15-dnevni tečaj za uradnike, ki bi želeli stopiti v službo v hranilnicah in posojilnicah. Interesenti naj se javijo do 30. t.m. v tajništvu hranilnice na Opčinah.
CEHTOM—
V	spomin na drago mamo in nono Antonijo Milkovič - Udovič daruje družina Milana Udoviča 20.000 lir za »Nagrado Albina Bubniča* in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB i z Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	počastitev spomina Marije Verše por. Majowsky daruje družina Marko in Elvira Tence 10.000 lir za ŠD Kon-tovel.
V	počastitev spomina staršev Ivana - Marije in Antonije Udovič ob 100-letnici rojstva darujeta sin Lojze in Angela 100.000 lir za Dijaško matico.
Duilio in Meri darujeta 5.000 UT za popravilo dostavnega vozila TPPZ>
'"""n......................................m.....................
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 26. septembra JUSTA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 18.56 — Dolžina dneva 12.00 — Luna vzide ob 1.05 in zatone ob 15.53 Jutri, SREDA, 27. septembra DAMIJAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,3 stopinje, najnižja 13,6, ob 13. uri 21,3 stopinje, zračni pritisk 1025,2 mb stanoviten, vlaga 75-odstotna, nebo 8 desetink pooblačeno, veter 7 km na uro zahodnik . severozahodnik, morje mirno, temperatura morja 20,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 24. in 25, septembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
RODILI SO SE: Walter Vbrus, A-lessandro Visintin, Monia Forzale, Ga
briele Giusti, Dajla Jakomin, Katj* Albanese, Annalisa Medizza, Annali" sa Ruini. Luca Ballaben, Francesca De Giorgi.
UMRLI SO: 55-letna Santa Martin. 78-letni Agostino Zacchigna, 37-letna Giuseppina Sirca por. Vere, 72-letnJ Gastone Vettor, 81-letni Anselmo P*‘ gan, 81-letna Giovanna Paulin vd. Po-šaro.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio H Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93.
(od 8.30 do 13. in od 10. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančiška) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančiška) 1.
NA PRVEM PRAZNIKU BRATSTVA PRI KOROŠCIH
Enotnost in sodelovanje ob meji poroštvo za pravičnejšo bodočnost
Gledališča
TEATRO STABILE
Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti so v prodaji abonmaji za gledališko sezono 1978-79 (potrditev reda «stalni» do 30. septembra).
Kino
Ariston 17.30—19.45—22.00 «Che la testa cominci...* Režija Tavernier. I-grajo P. Noiret, J. Rockefort, C. Pascal in M. Vlady. Prepovedan mladini pod i4. letom.
Ritz 17.00 «11 buio intomo a Monica». Jean Sorel, Karin Schubert. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «L'albero degli žoocolj*. Barvni film. Režija Ermanno Olmi.
Eeniee 16.30 «Odissea nello spazio 2001».
Mignon 16.00 «Heidi».
Nazienale 16.00 «Paperino story, I tre porcellini in 1 misteri degli a-bissi». Barvni Walt Disneyev film.
Gratlacielo 16.30—22.15 «Le evase* — (Btorie di sesso e di violen-ze) Barvni film: Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.30 «Cosi come sei». Barvni film. Igrata M. Mastroian-ni in N. Kinski. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo Zaprto.
t ilodraminatico 16.00—22.00 «Fuoco nel ventre*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Capitan Nemo - ,Miš-sione Atlantide*. Barvni film za vse.	,	... ... j ,
Almira 10.30 «Le braghe del padro-ne». Komični film z Enricom Mon-tesanom.
Capitol 16.00 James Bond v: »Agen-te 007 — Si vive soio due voite*. Barvni film. Igra Sean Connery.
Vittorio Veneto 15.30 «Serpieo». Al Pacino. Barvni film.
Koncerti
Prvi praznik bratstva pri Korošcih je povsem uspel. Ugotovitev je vsekakor spodbudna, saj predstavlja prireditev eno izmed prvih večjih manifestacij Slovencev, prj Korošcih, ki je presenetila same organizatorje, saj niso pričakovali tako številnega obiska. Kot je poudaril v svojem uvodnem govoru svetovalec indijske občine Kiljan Ferluga, je praznik odgovor vsem tistim, ki zanikajo obstoj Slovencev na našem območju. Ferluga se je tudi spomnil težkih trenutkov, ki jih preživljamo, ko se reakcionarji poslužujejo laži in napadov na naša obeležja in sedeže, ker čutijo, da so jim dnevi šteti, da jih bo demokratična enotnost premagala.
Prav moment enotnosti in sodelovanja je bila glavna misel govora predsednika skupščine občine Koper
Izleti
SPD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 1, in v ponedeljek, 2. oktobra, dvodnevni izlet v San Marino. Vpisovanje v Prosvetnem domu na Opčinah od 18. do 19. ure. Odhod bo točno ob 7.‘ uri zjutraj v nedeljo. 1. oktobra, izpred Prosvetnega doma.
V	četrtek, 28. septembra, bo v baziliki sv. Silvestra koncert skupine «1 madrigalisti di Venezia*. Vstop prost do zasedbe razpoložljivih mest.
V	petek, 29. septembra, v gledališču Verdi pričetek jesenske koncertne sezone. Na sporedu je med drugim kantata iz opere Prokofjeva «Aleksander Nevski* s sodelovanjem zbora pod vodstvom Andrea Giorgi-ja in solistke Nore Jankovič. Dirigent Gianfranco Mašini. Vstopnice so v prodaji pri blagajni gledališča (tel. 31-948).
Razna obvestila
Zveza žena Prosek - Kontovel vabi vse ženske na sestanek, ki bo v četrtek, 28. septembra, ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku, da bi se pomenile o ženskih vprašanjih, med katerimi spada zelo pereč problem o uresničitvi družinskih posvetovalnic.
Potovalni urad Aurora
PRIREDI
NASLEDNJA POTOVANJA
uuhkih nati in;
Od 7. do 12. oktobra z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale in v črno goro. Cena 149 tisoč lir.
14. in 15. oktobra izlet z avtobusom- na otok Rab. Cena 28 tisoč lir.
Od 15. do 20. oktobra potovanje z letalom in avtobusom na Poljsko. Cena 260.000 lir.
Od 1. do 4. novembra tobusom v Budimpešto.
122.000 lir.
Od 1. do tobusom na 00.000 lir.
Informacije In rezervacije pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4. telefon 60-261.
z av Cena
5. novembra z av-Mali Lošinj. Cena
Ob proslavah oktobrske revolucije priredi POTOVALNI URAD «AURORA» od 2. do 9. novembra izlet v
MOSKVO in LENINGRAD
Hoteli 1. kat. Cena 324.000 lir. Na razpolago je še 8 prostorov. Vpisovanje pri POTOVALNEM
URADU »AURORA* v rone 4. tel. 60261.
Ul. Cice-
TE DNI JE IZŠEL
ZEMLJEVID TRŽAŠKEGA OZEMLJA
s preko 3000 ledinskimi imeni našega področja. Je plod domačih raziskovalcev, ki delujejo v odsekih Narodne in študijske knjižnice v Trstu, z njimi pa je sodelovalo preko 150 domačinov — informatorjev. Zemljevid je izdalo Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju s Slovensko matico iz Ljubljane.
Predstavitev bo uvedla krajša slovesnost
OB ODPRTJU NOVIH PROSTOROV ODSEKA ZA ZGODOVINO
Vabljeni ste jutri, 27. septembra, ob 17. uri v nove prostore odsekov NŠK v Trstu, Ulica Petronio 4 (stranski vhod v Kulturni dom).
PIAGGIO
EKSKLUZIVNA PRODAJA ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV
«CONCESSIONARIA ROTL»
TRST
Ul. S. Francesco 46 - tel. 764127
ciao - bravo - boxer - vespa 50 motocikli in motorji gilera - apeear
Maria Abrama, ki je med drugim dejal, da državna meja ne ločuje temveč združuje, saj ima prebivalstvo na obeh straneh toliko skupnega od trpljenja v NOB do skupnih naporov pri uresničevanju mirnega sožitja -na meji in boljše bodočnosti. Mario Abram se je spomnil Boža Kolariča,_ borca od Korošcev, ki je visoko nosil zastavo malega človeka, kmeta in delavca, in Je bil med prvimi organizatorji odpora proti fašizmu. Govoril je o težkih časih narodnoosvobodilne borbe, o poti Jugoslavije v delegatski sistem in samoupravljanje, v zaključku pa je poudaril, da mora biti meja odprta, da bomo vsi bratje; ta ugotovitev pa ne sme biti prazna fraza temveč obveza, ki izhaja globoko iz srca. Praznik bratstva pa bo treba razširiti, 4a bo postal simbol združevanja ljudi z obeh strani meje, da bo jutrišnji svet slonel na volji delovnih ljudi.
Dolinski župan F.dvin Švab je razširil misli o položaju pri naa, ki jih je predsednik koprske občinske skupščine samo nakazal. Posredoval je oceno osimskega sporazuma, ki so jo predstavniki okoliških občin izrekli parlamentarni komisiji na tržaški prefekturi. Ocena je nadvse pozitivna. Lahko bi rekli — je pristavil Švab — da bi bilo za vse nas koristneje, če bi do njih prišli že prej*. Dolinski župan je ob tem navedel zapletene družbene procese in omenil sile, ki zavirajo tak razvoj. Po oceni osimskega sporazuma je navedel zahteve demokratičnih sil, da se zagotovijo Slovencem pravice in enakopravnost v vseh treh pokrajina h, da se utrdi prijateljstvo in sodelovanje z Jugoslavijo in definira gospodarahiumsvpj naših območij.
V imenu miljske občine je spregovoril župan miljske občine Willer Bordon. Fozdrav bližnji, prijateljski, koprski občini, ni samo formalnost, je dejal Bordon, temveč izraz vrednot internacionalne solidarnosti. Govoril je nato o težavah, ki jih preživlja Italija in naši kraji. Poudaril je posebnost našega območja, kjer živita dva naroda, ki ju kljub razlikam združuje volja po izgradnji boljše in pravilnejše družbe. in volja, da zatrejo v kali nevarnost novega fašizma. Antifašisti in demokrati, Italijani in Slovenci, so v Bazovici izrazili svoj gnev nad gnusnim početjem sovražnikov razvoja in sožitja na našem območju. Na delu so mračnjaške sile, ki skušajo ločevati duhove, da bi lahko priklicali preteklost, fašizem. Enotnost je bila orožje v odporništvu in mora biti glavno sredstvo za premagovanje težav tudi danes, Bordon je nato v grobih obrisih prikazal politični položaj pri nas, izrazil zaskrbljenost za tržaško občino in ostro obsodil vse, ki s strumentalizacijo osimskega sporazuma hočejo zanetiti sovraštvo do Slovencev. Tistim pa, ki se ne morejo sprijazniti z novimi dokončnimi mejami, je Bordon dejal, da je pripadnost eni ali drugi državi zgolj formalnost, meja pa le črta v politični geografiji, ki ne ločuje, ampak združuje ljudi in narode. Pridružil se je predlogu Maria Abrama, da bi postal praznik bratstva srečanje za prebivalstvo miljske, dolinske in koprske občine. Bratstvo pa ne sme biti prazna fraza temveč mora nastajati v vsakodnevnem delovanju. (voc)
Na sliki: miljski župan VViller Bordon pozdravlja goste in udeležence bratskega srečanja pri Korošcih.
STATISTIKE OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Tudi letos rahel porast števila vpisanih na slovenskih srednjih šolah v Gorici
Od lanskih 532 do letošnjih 546 dijakov • Na nižji srednji šoli «Ivan Trinko» letos prvie petnajst paralelk - Osip vpisa v prve razrede višjih srednjih šol Delno pomanjkanje ustreznih učbenikov
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ABONMA V GORICI
ZA SEZONO 1978/79
Cene abonmajev za sedem predstav
Mali oglasi
CARLI V1RG1LIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68. 72. 850 68. A 112 72. NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupe 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66, tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084.
PRODAM odlično ohranjen VW golf LS, 75 KS letnik 76 z avtoradiom. Za informacije tel. na št. 795823.
ŠVAB KORADO — Assicurazioni Generali — nudi svojim klientom in prijateljem tehnične, popolne in še hitrejše zavarovalne usluge v novem uradu v Trstu, Ul. Genova 14. Tel. 61034-5.
PODJETJE išče skladišče od 150 do 200 kv.m v mestu, predmestju ali bližnji okolici. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika.
ANICA HROVATIN - prodajalka rož, obvešča vse svoje prijatelje in kliente, da se je preselila s prodajo v pokriti trg v Ul. Car-ducci 36.
KUPIM fiat 124 special ali šport — karamboliran ali nevozen. Telefon («4 - 60 817.
Skupno število dijakov na štirih slovenskih srednjih šolah v Gorici se je spet povečalo. To ugotavljamo ob začetku šolskega leta 1978-79 in če pomislimo na močan razvoj naših šol v zadnjem desetletju bomo z letošnjim rezultatom zelo zadovoljni. Enotno nižjo srednjo šolo in tri višje srednje šole v Gorici obiskuje v tem letu 546 dijakov in dijakinj, kar je za štirinajst enot več kot lani in za več kot dvegto kot v šolskem letu 1970-71, To je vsekakor lep uspeh. Edina senca je v tem, da se je letos vpisalo v prve razrede višjih srednjih šol manj dijakov kot lani; sicer pa je bil lanski vpis zares rekorden. Je pa mnogo dijakov šlo letos na take italijanske šole, kakršnih Slovenci nimamo. Mislimo na šole za elektrotehnike in druge tehnike, zemljemerce, strokovne šole, itd. Ker postaja to vprašanje iz leta v leto bolj pereče bi biio nujno, da bi se v deželnem okviru Slovenci sporazumno odločili zahtevati nekatere nove šole in preurediti položaj sedanjih.
Na nižji srednji Šoli «Ivan Trin-ko» imajo letos prvič petnajst razredov, t.j. pet paralelk v vsakem razredu. Običajno so jih imeli dvanajst ali trinajst, lani celo štirinajst. V prvi razred se je letos vpisalo 123 dijakov (lani 127), v drugega 117 (lani 111), v tretjega pa 100 dijakov (lani 86). Skupno je na tej šoli 340 dijakov, lani so jih imeli 324, v prejšnjih letih pa precej manj. V zadnjem času beležimo porast dijakov na naših o-snovnih in tudi srednjih šolah, vendarle bo treba misliti tudi na bodočnost, kajti v številnih podobnih italijanskih šolah v Gorici in na podeželju že beležijo padec števila vpisanih. S profesorskim kadrom na nižji srednji šoli je v redu, imenovanja so prišla še pred začetkom šolskega leta, zaradi tega imajo že skoro popoln šolski urnik. Manjkajo še nekatere profesorske moči in te je težko dobiti.
Zaradi povečanega števila dijakov bodo zjutraj v telovadnici v Ulici Alviano imeli letos telovadbo dopoldne samo dijaki šole «T. Trin-ko». S knjižnimi pripomočki je v redu, nekaj knjig pa je medtem pošlo. Slovensko slovnice ni moč dobiti ne v zamejstvu ne v Sloveniji, knjige zepljepisa za druge in tretje razrede so v tisku, ni pa še pripravljena knjiga zemljepisa aa1 prvi razrčd'. Pripravlja se tudi tisk novih knjig za matematiko in geometrijo. Nekatere teh knjig bodo najbrž na razpolago že v teku tega šolskega leta.
Klasični licej «Primož Trubar* obiskuje v tem šolskem letu skupno 51 dijakov, lani so jih tu imeli 58. Osip torej, ki ga ie treba pripisati manjšemu številu vpisanih v četrti razred gimnazije, letos 6, lani pa 12. V peti gimnaziji imajo letos 11 dijakov, v prvem liceju 9, v drugem 12, v tretjem pa 13. Lani je maturiralo enajst dijakov.
Tudi tu imajo že polni pouk. Tu di tu je s knjigami v glavnem v redu, v pripravi sta knjigi grškega in latinskega slovstva; to bosta prevoda del italijanskih avtorjev, v tem šolskem letu ne bosta še na razpolago Za nekatere predmete si pomagajo še vedno s skripti. S profesorskim kadrom je v redu, vsa mesta so zasedena.
Tudi učiteljišče «Simon Gregorčič* je tako kot zgoraj omenjeni šoli nastanjen v stavbi nekdanjega semenišča v Ulici Alviano. Na u čiteljišču imajo letos dva dijaka več kot lani. letos 89, lani 87, ne zaradi večjega vpisa v prva razreda učiteljišča in tečaja za otroške vrtnarice, marveč ker ie v drugih razredih več dijakov kot v lanskem šolskem letu. Prvi razred učiteljišča obiskuje letos 16 dijakov (lani 23), v drugem razredu jih imajo 23, v tretjem 18, v četrtem pa 9. V prvem razredu tečaja za otroške vrtnarice imajo letos 10 dijakinj (lani 11), v drugem jih je sedem, v tretjem pa šest. Tudi na tej šoli imajo urejen stalež profesorjev in kar se tiče knjig je položaj enak kot v drugih slovenskih šolah.
Trgovska šola «Ivan Cankar* pa je* nastanjena v Ulici Vittorio Veneto. V tej šoli je letos 66 dijakov, kar pomeni tri manj kot lani. V prvem razredu imajo letos 21 di-
jakov, enako kot lani. V drugem razredu je letos 19 dijakov, v tretjem 10, v četrtem 12, v petem pa 4 dijaki. Posebnih odprtih vprašanj na tej šoli ni. Neurejeno je še vprašanje telovadnic. Letos potrebujejo na tej šoli več ur razpoložljivosti telovadnice in jim ne bo zaradi tega zadoščala telovadnica v Ulici Alviano. Zato so zaprosili občino, da bi dobili za nekaj ur tudi telovadnico zavoda Le-nassi, pa niso še dobili dokončnega odgovora.
Slika našega šolstva je torej u-
Odprta vprašanja se sproti rešujejo, nekatera niso še razčiščena, nastajajo tudi nova vprašanja. Vsekakor pa pozdravljamo z zadovoljstvom rast naših šol. Odprto pa bo ostalo za dolgo let še vprašanje šolskih prostorov. Čeprav bo v novem regulacijskem načrtu, ki ga bo v prihodnjih dneh sprejel občinski svet v Gorici, določeno, da so slovenskim šolam namenjene lokacije v južnem delu mesta, za Ulico Duca d’Aosta, bomo pa še dolgo časa čakali na te šole kajti sredstev za te nove stavbe trenutno ni na vidiku.
I. sedeži II. sedeži Mladina
12.500 lir (narte. 10.000 lir (parter 7.000 lir
balkon)
balkon)
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 7.000 lir.
VPISOVANJE ABONENTOV OD 25. SEPTEMBRA DO 17. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 24-95 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX. SEPTEMBRA 85, TEL. 81-120.
DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO OD 25. DO 30. SEPTEMBRA.
ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV.
godinejša kot v prejšnjih letih.
V NEDELJO NA GORIŠKEM KRASU
Praznik prijateljstva med Doberdobom in Prvačino
Poudarjena nujnost razširjenja najrazličnejših stikov med obmejnimi kraji
»Taka in podobna srečanja dokazujejo, da smo Slovenci v zamejstvu sestavni del matičnega naroda, da čutimo enako kot Slovenci v matični domovini in zato je treba taka srečanja razvijati in razširjati na najbolj različna področja*, je poudaril župan Andrej Jarc v pozdravnem govoru na prazniku obletnice pobratenja med občino Doberdob in krajevno skupnostjo Prva-čina, ki je bila v nedeljo v Doberdobu. Enako željo po čim bolj razvejanih in tesnejših stikih je izrekel tudi predsednik krajevne skupnosti Prvačine Franko Furlan.
Lepo vreme je botrovalo nedeljski manifestaciji, ki se je pravza prav odvijala na več krajih. Dopoldne so se učenci osnovnih šol iz Doberdoba in Prvačine podali na skupni izlet v Miramar in drugam po jadranski obali, prav tako dopoldne so se srečali odbojka rji, 'popoldne pa so se na nogometnem i-grišču pomerili v prijateljskem turnirju nogometaši.
Osrednja prireditev pa je bila v šolskem športnem parku, kjer so poleg slavnostnih govornikov na stopili še domača godba na pihala «Kras», orkester Glasbene šole iz Brv-kčtne, moški pevski ,zhpr..«fcras» Dol - Poljane, s kratkim zabavnim skečem pa so nastopile tudi članice doberdobskega ženskega odseka.
Praznik je trajal pozno v večer in ljudje so se kar trli okrog stojnic, kjer si lahko dobil poleg okusno pečenih piščancev in klobas tudi zares domače vino, saj so-tokrat za prodajo vina poskrbeli domači vinogradniki. Kar enajst jih je bilo, to je bila prva taka skupna prodajna razstava riomrčih vin. Tako je tudi prav, saj večkrat na podobnih
prireditvah pijemo uvoženo nižinsko vino, ki je po kvaliteti slabše od domačega.
Prvi kulturni večer v avditoriju
V skupni priredbi furlanskega filološkega društva in goriške občinske uprave bo jutri zvečer ob 20.30 prvi kulturni večer jesenske sezone v avditoriju v Ulici Roma. Večer bo posvečen goriškemu ljudskemu pesniku Dolfu Carrari (Marmul) in glasbeniku Giovanniju Mazzoliniju.
O Dolfu Carrari bo spregovoril prof. Eraldo Sgubin, njegove pesmi bo recitiral Mario Pirolo, zatem pa bodo oktet iz Chioprisa, goriški zbor «Sabotino», sopran Lucla Bergama-sco in pianista Patrizia Mazzolini ter Antonio Stacul in še pevec Paolo Delponte izvedli program del Gio-vannija Mazzolinija.
Na pokrajinski cesti, ki vodi iz Tržiča proti Gradežu, je prišlo včeraj do verižnega trčenja med štirimi potniškimi avtomobili. Mimo dokajšnje gmotne škode velja omeniti ranjenega 20-letnega Fran-cesca Saviana iz FossalonejF di Grade, ki bo zaradi za dobljenih poškodb okreval predvidoma v kakih 20 dneh.'Ha‘,“‘*n.m.,».n i
• Odposlanstvo tržiškega občinskega sveta se bo v petek, 29. septembra ob 9.30 sestalo z delegacijo goriške pokrajinske zveze kovinarjev in tovarniškega sveta ladjedelnice Ital-cantieri. Govor bo o vprašanjih zaposlovanja. Pozneje bo tudi še sestanek s predstavniki obralov industrijske skupine Maraldi.
Franca Lupina ni več
f'-..
Ko smo letošnjega 3. avgusta slavili 85-letnico našega dobrega znanca, vzornega kmetovalca, prosvetnega delavca, pevovodje, narodnjaka, vsestranskega borca za pravice slovenskih ljudi v Štandrežu in v našem zamejstvu Franca Lupina si nismo mislili, da bomo morali čez nekaj tednov spet pisati o
Prosvetno društvo «Oton Župančič* v štandrežu vabi na žalno sejo v 'spomin FRANCA LUPINA, ki bo danes ob 20.30 v Domu »Andrej Budal*.
njem. Franc Lupin je namreč včeraj popoldne umrl v goriški bolnišnici sv. Justa. Na dan ko je praznoval so ga obiskali sorodniki in znanci, z njinji je resno in istočasno šaljivo kramljal o tem in o onem, še nekaj dni kasneje je bil na vrtu in tam imel običajne o-pravke z zelenjavo, nato pa ga je prijel mrtvoud in moral je v bolnišnico.
Dolgo vrsto let je živel v svoji kmečki hiši v štandreškem Klancu, bil od svojih mladih let priden kmetovalec in ker je vedel, da ni življenja ne napredka brez družbene-
llllllllllllllllinilllllllllllllllllIHMIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllIllIllllllllllllllllllllllllUlllllllllllIlllIllIlIlIllliiIlllllliiiiiiiiiiiiiiiilllll«
I‘0 ULICAH NOVE GORICE IN GORICE
Nad 1.500 mladiSi kolesarjev v nedeljo «odstranilo» za nekaj ur državno mejo
Hvalevredna pobuda dokazuje, da lahko na meji vladata prijateljstvo in dobri odnosi
aaas
Uslužbenci tovarne «Passcro» proti napovedanim odpustom
Skupina mladih kolesarjev na mejnem prehodu na Erjavčevi - Gabrijelovi ulici	(Foto Selva)
		mmm
		LbMasMfcIil
MMThrSB		
		
		aOSHEKSi
TEČAJI V A Liri V MILANU DNE 25. 9. 1978
Ameriški dolar	823.—
Funt šterling	1618.50
švicarski frank	535.—
Francoski frank	186,—
Belgijski frank	25,-
Nemška marka	418,-
Avstrijski šiling	57.50
Kanadski dolar	670.—
Holandski florint	380.—
Danska krona	145.—
švedska krona	182.—
Norveška krona	153.—
Drahma	20.10
Dinar	38.50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mladi, tako Slovenci kot Italijani, se aktivno vključujejo v politiko sodelovanja in mirnega sožitja med sosednimi jugoslovanskimi in italijanskimi področji. To so dokazali že na treh pohodih po ulicah Gorice in Nove Gorice, ki so se zvrstili v zadnjih treh letih in tudi na letošnjem prvem pohodu po briških cestah na obeh straneh državne meje. Vse zgoraj omenjene manifestacije, na katerih je sodelovalo po več tisoč ljudi, so bile v priredbi tukajšnjih italijanskih športno-rekre-acijskih organizacij, v nedeljo pa je Telesnokulturna skupnost v Novi Gorici priredila masovni kolesarski izlet za ljudi z obeh strani državne meje.
Vabilu se je odzvalo kar 1.500 mladih navdušenih kolesarjev in ne samo mladih, saj smo med izletniki videli tudi starejše osebe, ki so že site vsakdanje vožnje z avtomobi lom. Start je bil pred občinsko skupščino v Novi Gorici, kjer so se mladi kolesarji kar trli kajti vsakdo je hotel biti med prvimi, ki bi startali čeprav ni bil izlet tekmovalnega značaja. Nestrpnost naj
mlajših je bila tem večja, ker so čisto pravilno organizatorji spušča li kolesarje samo v skupinah po tri, da ne bi bilo prevelike gneče na u-licah. Kljub temu pa so mladi «tek movali* kdo bo prišel prvi.
Izlet je bil speljan po glavnih uilicah Nove Gorice, na italijansko ozemlje so prišli kolesarji na prehodu Erjavčeva - Gabrijelova ulica, šli zatem po glavnih goriških ulicah do Tržaške ceste, krenili spet na jugoslovansko ozemlje skozi mirenski blok, zatem pa dospeli skozi Vrtojbo, Šempeter, Rožno dolino v Novo Gorico, kjer je bila zaključna slovesnost na tamkajšnjem stadionu. Vsem udeležencem so poleg malice dali tudi priložnostno značko, izžrebali so veliko daril. Poleg organizatorjev sta bila prisotna tudi predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj in goriški župan Pasquale De Simone z drugimi sodelavci.
Množična manifestacija je še en krat dokazala, da je moč s prija teljskim odnosom rešiti mariskate-ro oviro na meji in da ni na Go-
Včeraj, kakor tudi že v preteklih dneh, je bila dveurna stavka uslužbencev tovarne škatel in drugih hranilnikov za živila »Passero* v Tržiču. V obratu je zaposlenih i približno 80 oseb, a pri tem gre oretežno za žensko delovno silo. Protest je v zvezi z odločitvijo tovarniškega vodstva, ki je bila na včerajšnjem sestanku med delodajalcem in sindikalisti FLM po trjena, da mora 9 delovnih moči iz službe.
Jutri, v sredo, bodo nameščenci tovarne iz solidarnosti s prizadetimi uprizorili povorko bo mestnih ulicah, pozneje se bodo zbrali pred drugimi tovarnami tako v Tržiču kot v okolišu, da bi od tamkajšnje ga delavstva izbolevali ustrezno solidarnost. Obenem bodo pozvali politične stranke, kot tudi župane občin, v katerih biva osebje tovar ne «Passero», naj primerno posre dujejo za rešitev problema, torej dejansko za preklic sklepa o od pustu devetih delovnih moči.
Tečaj za potapljače
Sekcija za podvodno plavanje športnega združenja Gorizia nuoto priredi v sodelovanju s (»krajinskim vodstvom Fips tečaj za potapljače. Gre za pripravljalni tečaj v pričako vanju tečaja za potapljače prve stopnje, ki bo februarja v našem me stu. Tečaj je namenjen vsem, ki so dopolnili 14. leto, začne se 16. okto bra, prijave pa so možne najkasneje do 12. oktobra. Nadaljnja pojasnila prejmejo interesenti v tajništvu občinskega plavalnega bazena v Ul. Capodistria med 17. in 19. uro.
ga dela se je že mlad vključil v prosvetno delovanje. Po zaključeni trgovski šoli v Gorici se je lotil dela na domačem posestvu. Se preu prvo svetovno vojno je vcdil domači pevski zbor, enako je bil na čelu zbora v letih nove italijanske vladavine in tudi kasneje, ko je fašizem prepovedal slovenska društva, ga najdemo med tistimi, ki so na skrivaj gojili slovensko pesem, štandreške fante in dekleta je vadil naše pesmi na skrivaj.
Tudi njegova družina je bila vključena v narodnosvobodilnem gibanju, saj bi drugače tudi ne moglo biti, ko je sinove pokojni Franc Lupin pravilno vzgojil. Po osvoboditvi ga spet najdemo med našimi pevovodji, precej let je vodil domači pevski zbor prosvetnega društva »Oton Župančič». Ko je pustil zbor je nadaljeval svoje delo v upravnem in nadzornem odboru prosvetnega društva, bil je ves zavzet pri gradnji doma «Andrej Budah in ko je le mogel, je bil prisoten pri vsaki prireditvi v vasi. Pred nekaj leti ga je kot dolgoletnega zaslužnega pevovodja nagradila tudi Slovenska prosvetna zveza.
Zanimal se je 'udi za gospodarsko rast svoje vasi, bil je med pobudniki domačega kmečkega društva in tudi ”mečke zveze v Gorici.
Pogreb bo jutri (ure še ne vemo); prizadetim sorodnikom izražamo iskreno sožalje.
Mali oglasi
OGREVANO SOBO s kopalnico oddam v najem v Gorici. Telefonirati v popoldanskih urah na številko 5344.
KUPIM rabljeno električno ali ročno rezalnico za šunkarico in druge mesne delikatese. Ponudbe na u-pravo Primorskega dnevnika v Gorici. tel. 57-23.
Kino
Gorica
CORSO 17.00—22.00 «La compagna di banco*. Gianfranco D'Angelo in Lil-li Čarati. Scopecolor
MODERNISSIMO lfi.30--22.00 «Posses-sion*. Shirley McLaine in Perry King. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 15.15-22.00 «La febbre del sabato sera*. John Travol-ta. Barvni film. Prepovedan mladini 'xxl 14. letom (do nedelje).
VERDI 15.15—22.00 »Ultimo valzer*. (rock glasba). Bob Dylan in Neil Diamond. Barvni film.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 »n mio nome
e nessuno*.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Manitit, !o spirito del male*.
SAN MICHELE 14.00 «Anno zero, guerra nello spazio*. Barvni film.
Nora Gorivu in oholi ca
SOČA IR 00 — 20.00 »Maščevanje zelenega obada*. Hongkonški film.
SVOBODA 18.00- 22.00 «Bitka za Mid-way». Ameriški film.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes bo vec dan in ponoči v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 2576.
DEŽ”RNA LEKARNA V TRŽIČU
Ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna S. Nicolč, Ul. Primo maggio, tel. 73 3'"’
KMEČKA ZVEZA v Gorici izral oh smrti predsednika svojega nadzo nega odbora
FRANCA LUPINA iskreno sožalje družini in sorodnikov
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZ. in vanjo včiaujena društva izražaj sorodnikom ob izgubi dragega
FRANCA LUPINA iskreno sožalje.
Društva in organizacije, združene v upravnem svetu Doma »Andrej Budal* v štandrežu (PD »Otnn Župančič*, ŠD «Juventina», Kmečko društvo, Mladinski odsek, sekrija VZPI-AI»» l), ob smrti odbornika FRANCA LUPINA
izrekajo družini in sorodnikom iskre* no sožalje.

NOGOMET
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Olimpija zopet praznih rok
Budučnost iz Titograda na vrhu lestvice s Crveno zvezdo, ki je v soboto razočarala - Z desetimi točkami tri enajsterice
Tudi v 8. kolu 1. jugoslovanske NZL je ljubljanska Olimpija ostala praznih rok. Tako kot srečanje s Hajdukom so Ljubljančani izgubili tekmo z Železničarjem v Sarajevu. Do 19. minute se Dalanovičeva mreža ni zatresla. Potem pa je spretni nekdanji reprezentant Boško Jankovič zabil dva gola. Sicer pa se «ze-leno-beli* v Sarajevu niso najbolje odlikovali, saj so odigrali eno letošnjih najslabših tekem. Tako ostane enajsterica Olimpije še naprej na zadnjem mestu razpredelnice.
Partizan, Crvena zvezda in Hajduk, ki bodo v sredo igrali povratne tekme v evropskih pokalih, so tekme 8. kola odigrali že v soboto. Vsi so razočarali, še najbolj Crvena zvezda, ki je z Borcem izgubila z 1:2.
Tudi Hajduk ni igral nič bolje. V Beogradu je igral z istoimensko e-kipo brez golov, toda igralci iz Splita niso v vseh 90 minutah u-stvarili niti ene zrele priložnosti. Na srečo Spličanov tudi Beograjčani niso igrali nič bolje, tako da je delitev izkupička povsem pravična. Tudi lanski prvak Partizan iz Beograda v Osijeku ni navdušil. Vsekakor pa se Mladinič lahko tolaži s tem, da bo v Dresdenu prednost dveh golov branil v močnejši postavi od tiste, ki je igrala v Osijeku.
Še najboljši vtis je zapustila Rije-ka v igri s Sarajevom, tako da je trener Spasojevič lahko povsem miren pred nastopom v Walesu, kjer bodo branili orednost treh golov. Gledalci so prišli tokrat povsem na svoj račun, saj so videli kar sedem zadetkov in prepričljivo zmago domačinov.
Zagrebški Dinamo si je priboril prepričljivo zmago že v prvih 45 minutah. Domačini so odšli na premor z visoko prednostjo s 3:0 in so pred koncem prednost povečali še z enim-golom. Budučnost iz Titograda je izbojevala dragoceno točko v Nišu in je tako na odličnem drugem mestu lestvice. Tekmj med Veležem in Slobodo ter Vojvodino in Zagrebom sta se končali brez zadetkov.
NAJBOLJŠI STRELCI
8 — Savič (Crvena zvezda)
5 — Santrač (Partizan), Bručič (Di namo), Jankovič (Želježnicar)
4 — Džafič in Kovačevič (oba Slo-boda), Susič (Sarajevo), Čerin (Dinamo), Desnica (Rijeka)
3 — Halihodžič in Jakirovič (oba Velež), Radič (želježničar). Rožič (Olimpija), Žungul (Hajduk), Radonjič, Vukčevič in Mi
in Šmartno 4, Kladivar, Lendava, Drava in Union 2.
PRIHODNJE KOLO (1. 9.) Union - Rudar; Drava - Lendava; Mura - Šmartno; Kladivar - železničar; prosta Litija.
ZAHODNA SKUPINA
IZIDI 4. KOLA
Slovan — Tabor	4:1
Kranj — Dolenjska	1:0
Obala — Vozila	3:0
Kamnik — Ilirija	2:3
Primorje prosto
LESTVICA
Obala in Ilirija 6; Primorje in Vozila 5; Tabor 4: Slovan 3; Kranj 2; Dolenjska 1; Kamnik 0.
PRIHODNJE KOLO (1. 10.) Ilirija - Obala: Tabor - Kamnik; Dolenjska - Slovan; Primorje -Kranj; prosta Vozila.
PO ODHODU IZ TRSTA
De Vries v Luganu
Američan De Vries, ki je po dveh letih igranja pri tržaškem Hurlin-ghamu pred dnevi zapustil Trst zaradi «nesoglasij» s svojim klubom, bo odslej igral v Švici pri Fede-ralu iz Lugana, kjer že igra stari znanec Manuel Raga.
Še novici glede tujih igralcev v Italiji. Američan Roscoe Poncex-ter. visok 202 m. je podpisal pogodbo z goriškim Pagnossinom: Chuck Jura pa se je zaradi neuspehov med profesionalci zopet vrnil v Italijo in že redno trenira pri svojem bivšem klubu, milanskem Xeroxu, pod vodstvom novega trenerja Guriolija.
NOGOMET
2. ITALIJANSKA LIGA
Udinese uspešno starta/
V prvem kolu je doma visoko premagal Taranto
Začelo se je tudi prvenstvo druge italijanske nogometne lige, v katerem nastopa tudi videmski Udinese. Giacominijevi varovanci so bili v u-vcdni tekmi pred domačimi gledalci uspešni, saj so visoko premagali e-kipo iz Taranta s 3:1 (1:1). Potem ko so v predprvenstvenih tekmah Videmčani prav v napadu pokazali naj večje vrzeli, so tokrat nasuli izkušenim nasprotnikom kar tri zadetke.
Udinese je tekmo začel zelo uspešno. Prvi zadetek je padel v 24. min. po zaslugi Del Nerija, ki je izvedel silovit strel zunaj kazenskega prostora. Pred odmorom pa so gostje i-zenačili z zadetkom Selvaggija.
Tudi v drugem polčasu je pobudo imelo moštvo Uddneseja, Taranto pa se je dobro branil. Vriz je v 58. min. zapravil enajstmetrovko, zmagovita zadetka pa sta padla v
ročevič (vsi Budučnost),	Kova-
čevič (Borac), Bakota greb), Džoni (Dinamo)	(Za-
IZIDI 8. KOLA	
Beograd — Hajduk	0:0
Želježničar — Olimpija	2:0
Dinamo — Napredak	4:0
Radnički — Budučnost	1:1
Borac — C. zvezda	2:1
Osijek — Partizan	1:1
Velež — Sloboda	0:0
Vojvodina — Zagreb	0:0
Rijeka — Sarajevo LESTVICA	5:2
C. zvezda in Budučnost 11, Velež, Hajduk in Rijeka 10, Vojvodina, Dinamo, Sloboda, Partizan in Sarajevo 9, Želježničar in Borac 8, Osijek 7, Zagreb, Radnički in Beograd 6, Napredak 5, Olimpija L PRIHODNJE KOLO (8. 10.)
Sarajevo - Beograd: Zagreb Rijeka; Sloboda - Vojvodina: Partizan - Velež; C. zvezda - Osijek; Budučnost - Borac; Napredak -Radnički; Olimpija - Dinamo; Hajduk - Želježničar.
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 6. KOLA
Mercator — Kikinda	1:2
Segesta — Spartak	0:4
Bosna — Rudar (V)	2:3
Radnički — Novi Sad	2:0
Famos — Dinamo	1:0
Rudar (L) — Maribor	0:2
Leotar — Iskra	1:0
Proleter — Čelik	5:1
LESTVICA
Maribor 11, Proleter 8, Rudar (V), Čelik, Novi Sad in Leotar 7, Iskra, Radnik, Famos, Rudar (L) 6, Dinamo, Kikinda in Segesta 5, Spartak in Bosna 4, Mercator 2.
PRIHODNJE KOLO (1. 10.) Čelik - Mercator; Iskra - Proleter; Maribor - Leotar; Dinamo -Rudar (L); Novi Sad - Famos; Rudar (V) - Radnik; Spartak - Bosna; Kikinda - Segesta.
SLOVENSKA LIGA
VZHODNA SKUPINA
IZIDI 4. KOLA Železničar — Mura	1:1
Šmartno — Drava	2:1
Lendava — Union	5:1
Rudar — Litija	1:1
Kladivar prost
LESTVICA
Železničar 6, Rudar, Mura, Litija
•fllHIlimillllllllllllllltllllllltltlllHlIlillfiililliiMtlill
zadnjih 15 min. po zaslugi Rive in Ulivierija.
S to zmago je Udinese dokazal, da bo tudi v tako zahtevnem prvenstvu, kot je druga liga, odigral pomembno vlogo.
Poleg Videmčanov. so zmago dose gli tudi nogometaši Cagliarija, Noce-rine, Pescare in Lecceja. Najvidnejši izid pa je dosegla Foggia, ki je kar v gosteh premagala novinca v ligi Spal jz Ferrare.
Zmago v gosteh je za las zapravil Palermo, ki je v Terniju vodil že z dvema goloma razlike. Domačini pa so nato le izenačil; 6 minut pred koncem.
Krstni nastop v drugi ligi je o-pravil tudi bivši član Triestine Mitri (prav v moštvu Ternane), ki je bil najboljši igralec svoje ekipe.
IZIDI 1. KOLA
Cagliari —	- Pistoiese	2:0
Cesena —	Genoa	0:0
Lecce —	Brescia	2:1
Monza —	Bari	1:1
Nocerina -	- Varese	2:0
Pescara -	- Rimini	2:0
Sampdoria	— Sambened.	0:0
Foggia —	Spal	1:0
Ternana -	- Palermo	2:2
Udinese —	■ Taranto	3:1
LESTVICA
Cagliari, Nocerina, Pescara, U-dinese, Foggia in Lecce 2; Cesena, Genoa, Sampdoria, Sambenedettese, Monza, Bari, Ternana, Palermo 1; Spal, Brescia, Pistoiese, Varese, Rimini, Taranto 0.
PRIHODNJE KOLO (1.10.)
Bari - Spal; Brescia - Nocerina; Foggia - Sampdoria; Genoa - Cagliari; Palermo - Pescara; Pistoiese - Cesena; Rimini - Monza; Sambenedettese -. Leece; Taranto - Ternana; Varese - Udinese.
Kolesarji Adrie so zelo aktivni: udeležujejo se vsako nedeljo številnih dirk
OBVESTILO
Na zahodnem Krasu bo Kras organiziral odbojkarski center, katerega bo vodil priznani strokovnjak Adolf Urnaut. Zainteresirane mladince letnika 1963 in mlajše vabimo, da se čimprej vpišejo pri Igorju Miliču, rr.lež 68 ali na telefonsko številko 22-93-32.
Kaže, da bo tema letošnje prve italijanske rokometne lige: kako zaustaviti Zdravka Miljka, ki igra za tržaški Cividin. Na sliki: Miljka skuša zaustaviti več nasportnikov
HiiMnMiiiiHimiiinHOiiMiitMiiMiiimtmonuHinmumoiiiiioililiiiiiimimilimHiniiiiiHiiiHnHMiiiimiiiimniiiiiiiiinimniiimiiiniiiiiuiOmitiniiiiMiiOiiK«
ROKOMET
7. ITALIJANSKA LICA
Zdravko Miljak odličen
V tekmi Cividin - Teramo je zagrebški rokometaš dosegel kar 12 zadetkov - Tržačani osvojili visoko zmago
viji. Na sliki: posnetek pred startom dirke na Trgu Unita, ki so se je udeležili tudi lonjerski kolesarji
............................•....................................................................................mimo.................mmimiiiii...........................................................
Cividin - Teramo 31:17 (15:7)
CIVIDIN: Manzin,' Cumbat, Sivini 1, Baroni 1, Pischianz 3, Pellegri-ni, Andreašič 3, Miljak 12, Calcina 2, Gerebizza, Scropetta 4, Bozzola.
ČAMPO RE TERAMO: Peticone, Cordoni 1, Di Basilio 4, Ordinelli, Giusti, Serroni 3, Šabič 8, Scarpo-ni, Primula 1, Breda, Chionchio, Da Rui.
SODNIKA: Bassetto in Guidato (Rim).
GLEDALCEV: 1.500
V prvem kolu italijanskega prvenstva A lige je tržaški Cividin visoko premagal skromno ekipo iz Terama. Cividin, ki je letos največji favorit za osvojitev državnega naslova, je
KOLESARSTVO
V NEDELJO V GROSUPLJU
Trojna zmaga Adriinih zastopnikov
V ostalih dirkah pa naši kolesarji niso izpolnili pričakovanj
....r...... - .j	p	>;{«»*•» - <•} ■ •‘T,;j|
Sobota in nedelja nista bila niti la na manjši zaostanek. Vendar pa
tako slaba za kolesarje lopjerskega društva Adria. «Belo-modri» s0 na-' stopili v štirih različnih krajih in dosegli povsem zadovoljive rezultate, čeprav ni šlo povsod vse kot po načrtih.
Med amaterji je Godnič v soboto dirkal v Corvolonu pri Trevisu in v hudi konkurenci osemdesetih najboljših amaterjev iz Veneta in drugod dosegel v zaključnem sprintu o-dlično petnajsto mesto po 121 kilometrov dolgi krožni progi, ki so jo tekmovalci prevozili s skoraj 47 kilometri na uro. Ta nastop predstavlja prav gotovo zadoščenje za lonjer-skega kolesarja, saj je bila konkurenca res huda.
VRSTNI RED
1.	Flavio Martini (Lanterna TV), ki je 121 km dolgo progo prevozil v 2.36’ s poprečno hitrostjo 46,538 kilometra na uro
2.	Guarnieri (Dioni)
3.	Libero (Despar PD)
15. Godnič (Adria)
Cagliari — Pistoiese	1
Cesena — Genoa	X
Lecee — Brescia	1
Monza — Bari	X
Nocerina — Varese	1
Pescara — Rimini	1
Sampdoria — Sambenedettese X Spal — Foggia	2
Ternana — Palermo	X
Udinese — Taranto	1
Bolzano — Trento	2
Cremonese — Mantova	X
Trapam — Maršala	1
KVOTE
13 - 21.472.000 lir U— 826.800 lir
Prav tako v Venetu pa je prijetno presenečenje priprav" v nedeljo Sandro Čok, ki je med 49 kolesarji zasedel po 100 , ilometrih štirinajsto mesto, tudi tokrat v sprintu. Odločilno besedo je imela spet visoka poprečna hitrost, preko 45 km na uro, kar ni za juniorje prav malo. Brez skrbi lahko trdimo, da je bil zadnji mesec in pa zaključek sezone za mladega Adriinega predstavnika več kot obetajoč in daje dobro upati za prihodnje leto, ko .o Čok dirkal med juniorji.
VRSTNI RED
1.	Furian (Rubano), ki je 100 km dolgo progo prevozil s poprečno hitrostjo 45,113 km na uro
2.	Zamboin (Solighetto)
3.	Favero (Rubano)
14. Čok (Adria)
# * *
V središču pozornosti pa je bil v nedeljo prav gotovo nastop kolesarjev veteranov na dirki na kronometer za dvojice, ki se je odvijala med Opčinami in Šempolajem na 26 kilometrov dolgi progi.
Boj za prvo mesto se je spet odvijal. kot skozi vse leto, med kolesarji Adrie in tržiškega Italcantierija in sreča se je spet nasmehnila «plavim» tržiškim predstavnikom. Ne le, da so osvojili prvo mesto, Adrii so odvzeli tudi ekipno zmago, saj so bili Tržičani prvi in četrti, Lonjerci pa drugi in peti. Na vsak način pa je bila nedeljska vožnja na kronometer izredno borbena, kar dokazuje dejstvo, da so kar trije pari prispeli na cilj z nižjim časom od rekorda, ki sta ga postavila lani Colus in Batti-stutta s časom 36'48”.
Zmaga je letos pripadla Colusu in Deanu, ki sta zadala Cerasariju in Marušiču (Adria) štirinajst sekund zaostanka, potem . o sta na polovici dirke lonjerska vozača vodila s tremi sekundami prednosti. Odločilna je bila vožnja na' odseku s Proseka do Opčin, kjer je bil končt.i cilj, ko sta bila Dean in Colus odločno boljša na vzpenjajoči se cesti. Marušič in Cerasari, Ki sta dala res vse od sebe, pa imata kot opravičilo še to, da se je Cerasarij' zvilo kolo v drugem delu dirke. Dobro sta vozila tudi Ferluga in Verginella, ki sta zasedla peto mesto, čeprav sta upa-
jima jo je hudo zapela živčnost zaradi okvane'''med segrevanjem, klo nista mogla startati po žrebu in sta morala dokaj časa čakati, ne da bi vedela, če bosta lahko sploh nastopala. Slabše pa sta vozila Macarol ,in Bonanno, kj sta se morala zadovoljiti s štirinajstim mestom, sta se pa oddolžila za to v Grosuplju, kjer sta v nedeljo popoldne oba zmagala, vsak v svoji kategoriji. VRSTNI RED
1.	Colus - Dean (Italcantieri), ki sta 26 km dolgo progo prevozila v 35’36” s poprečno hitrostjo 43.812 km na uro
2.	Cerasari - Marušič (Adria) 14” 43,534 km na uro
3.	Spanni - Zerial (ACT) 41”
4.	Battistutta - Giustina
(Italcantieri)	l’13w
5.	Ferluga-Verginella (Adria) 1’34”
6.	Jurada Pelizon
(Cremcaffe)	1’41”
14. Bonanno - Macarol (Adria) 2’53” # # »
V	nedeljo popoldne pa so predstavniki lonjerskega kolesarskega kluba Adria nastopili v Grosuplju pri Ljubljani. Dirkali so v treh kategorijah ter v vseh treh zmagali. Poleg Bonanna in Macarola je zmagal še Udovič, medtem ko je bil Poropat drugi za Bonanniom.
LESTVICE B kategorija:
1.	Macarol (Adria)
2.	Plestenjak (Kokrica)
3.	Šircelj (Grosuplje)
C kategorija:
1.	Bonanno (Adria)
2.	Poropat (Adria)
3.	Hrovat (Grosuplje,
D kategorija:
1.	Udovič (Adria
2.	Fajdiga (Branik)
3.	Mugerle (Rog Franek)
# * #
V	nedeljo pa bodo veterani dirkali na dirki za 6. trofejo Adrie, ki jo lonjerski kolesarski delavci prirejajo na 57 km dolgi progi Bazovica -Opčine - Prosek - Gabrovec štirje krogi na progi Gabrovec - Zgonik -Salež - Bajta - Gabrovec — nato Prosek - Opčine - Bazovica.
Start dirke bo ob 10. uri, tekmovanje velja za posebno lestvico dirke za Nagrado Adrie 1978, kjer vodi Marušič med posamezniki in Adria med ekipami.
R. PEČAR
ATLETIKA
TEKMOVANJE V GORICI
Celjan Boris Čop preskofil 2,08 m
Lahkoatletska šolska stadiona v Gorici in Novi Gorici sta postala v zadnjem času prizorišče več manifestacij, ki presegajo ozki lokalni okvir 'in zadobivajo važnost ne le, ker na njih nastopajo atleti iz dveh sosednih držav, marveč ker prihaja tudi do občasnih skupnih nastopov italijanskih, in jugoslovanskih atletov.
Tudi v nedeljo se je na stadionu na Rojcah zbralo večje število atletov iz raznnih krajev naše dežele ter Veneta in tudi iz sosedne Slove-
nije, da bi sodelovali na mitingu za 2. pokal Gratton. Prireditev je bila v ižVe’dbi drilštva Atletica Gorizia5 in pokal so osvojili člani tega društva. Dosegli so nekatere dobre rezultate, najboljše pa so dosegli v skoku v višino, saj je kar šest tekmovalcev preskočilo dva metra, med temi je Boris Čop, član celjskega Kladivarja, skočil 2,08.
Prisotni so bili atleti Atletskega kluba Nova Gorica, Atletskega kluba iz Kopra in Kladivarja iz Celja. Na prvo mesto so se uvrstili atleti društva Atletica Gorizia s 70,8 točke, na drugo pa člani Atletskega kluba iz Nove Gorice s 65 točkami. Tretji je bil CUS Trst s 28,5 točke.	m. w
AVTOMOBILIZEM
Formula 3 v Monzi
MONZA — Štirinajst dni no tragediji, ki je zahtevala Petersonovo življenje, je bila v nedeljo na progi v Monzi dirka formule 3 za trofejo Sachs. Tekmovanje ni bilo na običajni progi, ampak na eni izmed stranskih prog.
Zmagal je 23-letni Milančan Teo-dorico Fabi, ki je s to zmago postal državni prvak formule 3 dve dirki pred koncem prvenstva.
To je bilo Fabijevo tretje zaporedno slavje. Njegov najhujši nasprotnik Campoininosi se je tokrat moral zadovoljiti z drugim mestom in je tako moral podati orožje glede naslova državnega prvaka že sedaj.
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Napredovanje v zadnji minuti
Triestina je igrala neodločeno z Mestrino z zadetkom,, ki ga je v 90. minuti dosegel Muiesan
Triestina — Mestrina 1:1 (0:0)
TRIESTINA: Bartolini, Cei, Pre-vedini, Politti, Schiraldi, Maschero-ni, Quadrelli, Lenarduzzi (Trainini), Panozzo, Franca, Rossi (Muiesan).
MESTRINA:	Tiengo, Callegaro,
Bardella, Scatto, Trevisanello, Schuger, Bragagnolo. Gallio (Stefani), Speggiorin, Lupo. Fonti (Bar-chielli).
STRELCA: Speggiorin v 87. min. (enajstmetrovka) in Muiesan v 90. minuti.
SODNIK: Lussana (Bergamo)
GLEDALCEV: 5.000
Vse je kazalo, da se bo pokalna tekma med Triestino in Mestrino končala brez golov. V 87. min. pa sta vratar Bartolini in Mascheroni skupno podrla v kazenskem prostoru srednjega napadalca Speggiorina po napaki, k; jo je zagrešila tržaška obramba (edina v vsej tekmi!). 11-metrovka je bila več kot očitna. Sodnik pa je to spregledal, da si je pred prekrškom Speggiorin pomagal z roko, tako da bi najstrožjs kazni sploh ne smel dosoditi. Speggiorin je bil gotov izvajalec in Triestina je bila tedaj ob napredovanje v višje kolo pokalnega tekmovanja za polprofesionalne.
Reakcija Tržačanov je bila ostra, gledalci pa so vseeno brezupno zapuščali mestni stadion, saj izkušnje pravijo, da masovni in neorganizirani napadi ne obrodijo gola, še posebno, če pomislimo, da je dotlej Triestina brezuspešno napadala. No, zgodilo se je ravno nasprotno. Mu-
iesan, ki je v d.p. zamenjal nerazpoloženega Rossija, je po kotu, ki ga je izvedel Trainini, iz neposredne bližine premagal vratarja Tienga.
Triestina je bila vseskozi boljši tekmec od Mestrine. Tržačani so organizirali celo vrsto odličnih napadov predvsem po zaslugi France in Lenarduzzija. Slednji je bil prav gotovo najprijetnejše presenečenje srečanja. Triestina je vključila tega igralca v ekipo prav v zadnjem trenutku, ko se je prestopni rok že zaključil. Nanj je tržaško vodstvo naravnost «pozabilo»,' ko ga je pred dvema letoma posodilo neki nižje-ligaški ekipi, nato pa je odslužil vojaški rok. Pomnimo le, da je bil pred dvema letoma Lenarduzzi popolnoma enakovreden Franci, ki je trenutno najboljši igralec in največji up Triestine. Smola Lenarduzzija pa je prav ta: vse preveč je podoben (tako po slogu kot po vlogi v ekipi) Franci, tako da mu trener Tagliavini ni še našel ustreznega mesta na igrišču. Prav gotovo pa je Lenarduzzi trenutno boljši od veterana Traininija.
V nedeljo se bo končno začelo prvenstvo. Največji problem trenerja Tagliavinija pa je sedaj le napad, ki je bil tudi včeraj vse preveč nerazpoložen.	A. K.
tudi tokrat kot v predprvenstvenih tekmah navdušil številne gledalce s kakovostno in spektakularno igro.
Največja atrakcija je bil seveda tudi tokrat 28-letni Zdravko Miljak, ki je sam dosegel 12 zadetkov. Odlično pa so zaigrali tudi ostali rokometaši Cividina. Vsakokrat, ko je Teramo organiziral posamično pokrivanje med Miljkom, sta se razigrala Pischianz ali Scropetta Čoha sta člana državne reprezentance) solidno pa sta igrala tudi Andreašič in Calcina.
V prvem kolu je izredno dragoceno zmago izbojeval tudi Volani iz Rovereta, ki je premagal v Riminiju ekipo La Rapida. Vse kaže, da bo tudi letos borba za naslov le osebni obračun med Volanijem in Cividinom. OSTALI IZIDI PRVEGA KOLA
Forst Brixen -	
Ruggerini Motori Loacker Bočen -	31:19
Albatros Roma	32:14
Fippi Rimini - Banco Roma Mercury Bologna	18:19
Edilarte Conversano Acciaierie Tacca Varese •*	21:17
Eldac Rim	
La Rapida Rimini r	
Volani Rg^ereL).,... .	14:18
	
EP FORMULE 2
Na deželnem prvenstvu so naši atleti dosegli nekaj lepih uspehov. Zgoraj: zmagovalec v metu kroglice, borovec Gorazd Pučnik; spodaj: borovka Irena Kcbar, ki je slavila prav tako v metu kroglice
«PIavi» n tekmo s Španijo
Namestnik zveznega kapetana nogometne reprezentance Slavka Lu-štice Ante Mladinič, sicer trener beograjskega Partizana, je določil 18 nogometašev za tekmo v okviru kvalifikacij za EP s Španijo, ki bo 4. oktobra v Zagrebu.
Izbranci so: Borota, Stinčič, Džioni, Mužinič, Hadžiabdič, Cukrov, Rožič, Stojkovič, Zajec, Blagojevič, Trifunovič, šurjak, Zungul, Halihodžič, Susič, Savič, Vukotič in Jerkovič.
Igralci se bodo 28. t.m. zbrali v Sarajevu,, le igralca iz tujih klubov Jerkovič in Vukotič boste prišla pozneje.
Postavo za tekmo s Španijo pa bo Mladinič objavil dan prej, možno pa je, da bo še pred tekmo poškodovanega Žungula zamenjal s kakim drugim igralcem. V strokovnem štabu so še: Vilotič, Mihič, Jerkovič, dr. Jankovič, Stefanovič in čičkovič.
tiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiii'
Giacomelli tudi uradno prvak
Tudi v zadnji preizkušnji za evropsko prvenstvo formule 2 je bil Italijan Bruno Giacomelli uspešen. Giacomelli je sicer že pred nedeljsko dirko v Hockenheimu (ZRN) matematično osvojil naslov evropskega prvaka, hotel pa je tudi tokrat dokazati svojo premoč in premoč hiše March - BMW za katero tekmuje. Nemška avtomobilska znamka je bila namreč letos daleč najuspešnejša. Poleg zmag Giacomellija (skupno 8, kar je pravi rekord!) je BMW osvojila tudi vrsto odličnih uvrstitev po zaslugi ostalih njenih pilotov. Najnevarnejši tekmec Giacomellija za naslov EP je bil Švicar Surer, ki prav tako tekmuje za nemško firmo.
Tudi ta dirka je bila monolog BMW, ki je osvojila prva tri mesta. Poleg zmage Giacomellija je drugo mesto osvojil Surer, tretji pa je bil Winkelhock.
KOLESARSTVO
DIRKA NA KRONOMETER
B. Hinault boljši od Francesca Moserja
CANNES — 24-letni Francoz Bernard Hinault, ki je letos slavil na «Touru», je v nedelj > dodal še eno zmago svoji že uspešni sezoni. Osvojil je namreč prvo mesto na veliki nagradi narodov, ki je gotovo najbolj prestižna dirka na kronometer današnjega kolesarstva.
Hinault, ki je na istem tekmovanju slavil že lani, se je moral tokrat paziti predvsem svojega velikega rivala Francesca Moserja. Moser se je namreč zelo skrbno pripravil izključno za nedeljsko dirko, ker je hotel francoskemu asu zadati še en poraz, potem ko ga je premagal na krožni dirki Lazia.
Ni pa v tem uspel za slabo minuto, treba pa je reči, da je Hinault vodil od starta dalje in da je na polovici proge imel že več kot minuto prednosti. V ogorčenem finišu je Hinault zdržal in tako je moral Moser poražen domov.
VRSTNI RED
1.	Hinault (Fr.), ki je 90 km prevozil v dveh urah 6'35” s poprečno hitrostjo 42,605 km na uro
2.	Moser (It.)	p0 56”
3.	Kuiper (Niz.)	1'29”
4.	Zoetemelk (Niz.)	4’15"
5.	Knudsen (Dan.)	5’43”
HOKEJ NA LEDU
so tudi
tretji, prijateljski tekmi z repre-ned CSŠR zmagali. Tekma se
Zmaga Sovjetov
PRAGA —. Hokejisti SZ v
zehtahi
je končala s 5:4 (0:2, 2:0, 3:2). Prvi neposredni obračun v Bratislavi se je končal z veliko bolj prepričljivo zmago gostov, in sicer z 8:2, druga pa se je končala z istim izidom kot tretja.
Petrova izvrstna
Sovjetska atletinja Svetlana Petrova je na nekem tekmovanju v Brestu dosegla enega najboljših letošnjih rezultatov na svetu v metu diska: 67,54 m.
Petrova je visoka 184 cm in tehta 92 kg.
OBVESTILO ŠD Kontovel
obvešča, da je spored treningov nasledil ji:
KOŠARKA
Minibasket - igralci letnikov 1967 in 1968:
ponedeljek od 14. d.) 16. ur. sreda od 14. do 16. ure sobota od 16. do 18. ure Minibasket - igralci letnika 1968 in mlajši:
četrtek od 18. do 19. ure sobota od 14. do 16. ure Dečki in naraščajniki: ponedeljek, s*eda in petek od 18. do 19. ure Kadeti:
ponedeljek, sreda in petek od 19. do 20. ure
ODBOJKA
Deklice:
torek od 18. do 19. ure četrtek od 19. do 20. ure 3. divizija:
torek od 19. do 20. ure četrtek od 20. do 21. ure 1. divizija:
ponedeljek od 20. do 22. ure sreda od 2°. do 22. ure četrtek od 21. do 23. ure
HlllllllllimHIIIIIMIMIIIIIIIIMIIIMMIIIIiniirilllMIIIIIIIIIIIlIllIHIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll*
OB SREDAH IN SOBOTAH
Prvenstvo ZSŠDI
Tekmovanje se bo začelo jutri na Opčinah ob 20. uri
1.	—	1.	Thechamp	X
2.	So and So	X
2.	—	1.	Brown Spring	X
2.	Sammler	2
3.	—	1.	Clivia	1
2.	Milonguero	1
4.	—	1.	Gargallo	1
2.	Executive	X
5.	—	1.	Acutau	X
2.	Aquelecchia	X
6.	—	1.	Xomo	1
2.	Nylon	1
šah je vedno bila med zamejskimi Slovenci zelo priljubljena igra, pa tudi naši šahisti so že želi mnogo uspehov na državnem pa tudi na mednarodnem področju. Mnogo športnih društev ima svoj šahovski odsek, čeprav se vsekakor čuti pomanjkanje enega enotnega slovenskega zamejskega šahovskega društva. Tako je pobuda ŠD Polet in ŠZ Kontovel za priredbo prvega prvenstva naše krovne športne organizacije ZSŠDI v šahu zelo hvalevredna in pa tudi dobrodošla.
Prvenstvo se bo začelo jutri, 27. septembra, ob 20. uri na društvenem sedežu Poleta v Konkonelski ulici štev. 1 na Opčinah. Prvenstvo bo na sporedu ob sredah in sobotah zvečer, to soboto pa se bo igralo na Proseku. Turnir bo ustrojen po švicarskem ali pa po italijanskem sistemu (vsak proti vsakemu). odvisno od števila vpisanih, vsak igralec pa bo imel za partijo na razpolago 15 minut.
Turnirja se lahko udeležijo vsi zamejski Slovenci bivajoči v naši deželi. Vsak večer bodo šahisti odigrali predvidoma šest kol.
Vpisovanje je zastonj na sedežu ZSŠDI, v Ul. sv. Frančiška 20 (tel.
767304) ob uradnih urah od 8.30 do 13.00, ali pa četrt ure pred začetkom turnirja.
Turnir bo veljal za selekcijo ša-histov, ki se bodo 14. in 15. oktobra udeležili drugega srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih krajev.
D. J.
ŠD POLET in ŠZ KONTOVEL
prirejata
1. PRVENSTVO
ZSŠDI V ŠAHU
s pričetkom jutri, 27. septembra, ob 20. uri na sedežu Poleta v Konkonelski ulici št. 1 na Opčinah
Igralna kola bodo ob sredah in sobotah, vsak igralec pa ima na razpolago za celo partijo 15 minut. Turnirja se lahko udeležijo vsi zamejski Slovenci. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, telefon 767304) od 8.30 do 13. ure ali pa četrt ure pred začetkom turnirja.
ODBOJKA
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Italija v polfinalu čez dve oviri
Najprej je premagala Brazilijo, včeraj pa še vzhodnonemško reprezentanco - Danes odločilni nastop «azzurrov» z Bolgari za uvrstitev med štiri najboljše ekipe
Italijanska odbojkarska reprezentanca je v prvih dveh polfinalnih nastopih 9. SP v odbojki izbojevala dve izredno pomembni zmagi, ki obenem tudi veliko obetata v nadaljevanju tega prvenstva. Varovanci trenerja Pittere so najprej v nedeljo odpravili vrsto Brazilije po izrednem boju, ki je trajal pet setov. Glede na preteklost je bilo pričakovati, da bodo Italijani danes zašli v krizo in ne bodo sposobni več tako dobro igrati, čeprav so imeli na’ drugi strani mreže nekoliko slabšega nasprotnika. To se v neposrednem obračunu z NDR ni zgodilo.
Lanfredo in tovariši so tudi to pot zaigrali zelo dobro, saj so povedli z 2:0 in to dokaj prepričljivo. Nekoliko več težav pa so imeli v tretjem nizu, ko so morali prepustiti niz nasprotnikom s tesnim 17:15. To pa je bilo obenem tudi vse, kar so si svetovni prvaki iz leta 1970 lahko privoščili. Še enkrat moram« poudariti, da je znal trener Pittera odlično pripraviti ekipo, čeprav je vskočil šele proti koncu maja, ko se je temu mestu odpovedal Poljak Skorek. Deležen je bil tudj precej kritik, kot tudi ukrepi, ki se jih je posluževal pri izbiri najboljših dvanajstih odbojkarjev. Pri vsem ' tem je imel nedvomno prav, kar najbolje potrjujejo dosedanji uspehi.
V	tej skupin; je poleg Italije še nepremagana le SZ.
Danes pa bodo «azzurri* odigrali odločilno tekmo z Bolgarijo za o-svojitev odličnega drugega mesta v polfinalni skupini A, ker s SZ res ni upati na uspeh. Osvojitev e-nega od prvih štirih mest pa bi pomenil za domačine doslej največji uspeh.
V	tej prvi skupini je SZ včeraj prepustila Bolgariji samo set.
V	drugi polfinalni skupini, kjer igrajo za končni vrstni red pd 1. do 12. mesta, je vrsta Poljske odpravila tudi češkoslovaško. Svetovni prvaki so nasprotnikom prepustili samo drugi niz in to precej prepričljivo.
Preveč težav ni imela niti Japonska z najslabšim zastopnikom v tej skupini, Mehiko. Srečanje se je končalo samo po treh setih igre. Ne glede na ta uspeh p - je Japonska izločena iz boja za kolajne, saj je morala najprej že v kvalifikacijskem delu položiti orožje proti Kubi in potem v prvem nastopu v Rimu še s Poljsko. To je v tej izredno močni in izenačeni skupini preveč, saj jo čaka jutri še presenetljivo dobra Južna Koreja.
V	Benetkah, kjer igrata slabši skupini, ni bilo nobenih presenečenj. Reprezentance Romunije, Madžarske in Francije resnično nimajo enakovrednih tekmecev.
DANAŠNJI SPORED
RIM
Za končni vrstni red od 1. do 12. mesta:
9.00 LR Kitajska - SZ
11.00	Brazilija - NDR
14.30	Japonska - ČSSR
16.30	Mehika Kuba
19.00	Italija - Bolgarija
21.00	Poljska - Južna Koreja
BENETKE
Za končni vrstni red od 13. do 24. mesta:
9.00 Francija - Egipt
11.00	Tunizija - Kanada
14.30	Belgija Nizozemska
16.30	ZDA - Madžarska
19.00	Romunija - Finska
21.00	Argentina - Venezuela
3:1
3:0
POLFINALNA SKUPINA A IZIDI 2. KOLA
Bolgarija - LR Kitajska	3:2
(-8, 10, 8, -14, 10)
SZ - NDR	3:0
(3,7,11)
Italija - Brazilija	3:2
(-14, 12, -10, 10, 15)
IZIDI 3. KOLA
SZ - Bolgarija	3:1
(7, 6, -7, 8)
LR Kitajska - Brazilija	3:1
(10, 13, -15, 13)
Italija - NDR (8, 7, -15, 5)
POLFINALNA SKUPINA B IZIDI 2. KOLA Juž. Koreja - Mehika (8, 7, 7)
Kuba - ČSSR	3:2
(8, -7, 3, -13, 10)
Poljska Japonska	3:2
(-13, 12, -5, 10, 9)
IZIDI 3. KOLA
Poljska - ČSSR	3:1
(9, -3, 10, 10)
Japonska - Mehika	3:0
(6, 3, 12)
Kuba - Južna Koreja	3:2
(15, -12, 13, -13, 7)
POLFINALNA SKUPINA C IZIDI Z. KOLA
Belgija - Tunizija	3:0
(14, 3, 10)
Nizozemska - Egipt	3:0
(1, 15, 14)
Francija - Kanada	3:0
(9, e; 6)
IZIDI 3. KOLA
Nizozemska - Tunizija	3:0
(2, 10, 12)
Kanada - Egipt1	3:2
(-12, 11, 11, -12, 13)
Francija - Belgija	3:0
(5, 8, 2)
POLFINALNA SKUPINA D
IZIDI 2. KOLA
Madžarska - Venezuela	3:0
(10, 6, 2)
Finska - ZDA	3:2
(-13, -9, 16, 12, 7)
Romunija - Argentina	3:2
(7, -11, 8, -11, 8)
IZIDI 3. KOLA
Madžarska - Finska	3:1
(—12, 10, 7, 9)
ZDA - Argentina	3:0
(8, 3, 6)
Romunija - Venezuela	3:2
(12, -13, 7, -7, 5)
ATLETIKA
Italija predzadnja
TOKIO — Na olimpijskem stadionu v Tokiu je v teku mednarodni atletski miting, na katerem nastopajo tekmovalci iz osmih držav:
I Francije, 'ZRN, Velike Britanije, Italije, Poljske, SZ, ZDA in Japonske. Moški nastopajo v 18, ženske pa v 10. disciplinah; vsaka država pa je lahko pripravila za posamezno tekmovanje le po enega reprezentanta.
Italija se ni v prvem dnevu tekmovanj posebno izkazala, saj je osvojila prvo mesto le s Simeoni-jeyo v skoku v višino, Ortizom v teku na 10.000 m in dokaj presenetljivo v metu diska z De Vin-centisom. Dober uspeh je zabeležila tudi Gabriella Dorio v teku na 1500 m, ki se je uvrstila na tretje
ŠPDT ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav razpisuje
FOTOGRAFSKI
NATEČAJ
za amaterje na poljubno planinsko tematiko, katerega se lahko udeležijo vsi zamejski Slovenci, za naslednje kategorije: a) diapozitivi 24x36 mm, b) črno-bele slike 18x24 cm in c) barvne slike 13x18 cm.
Izdelke lahko zainteresirani oddajo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan od 11. do 12. ure ali pa na dom blagajnika SPDT Pavla Fachi-na (Ul. Brunner 9) ob urah kosila, to pa najpozneje do 30. septembra.
mesto, za Sovjetinjo Vlamsovo in zahodno Nemko Krausovo, v metu kladiva je Italijan Urlando dokaj nepričakovano z 72,06 m osvojil drugo mesto. Kljub vsemu pa je Italija po prvem dnevu na predzadnjem mestu lestvice.
Lestvica pa je sledeča:		
1.	SZ	149
2.	Poljska	148
3.	ZRN	137
4.	Francija	133
5.	Velika Britanija	127
6.	ZDA	127
7.	Italija	116
8..	Japonska	102
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
V drugem kolu obilica zadetkov
Primorec najbolj presenetil - Lepa zmaga Zarje - Derbi zadovoljil Breg in Gajo - Prosečani niso pokazali dobre igre - Juventina doma poražena
Breg — Gaja
1:1 (1:1)
BREG: Gersinich, Rodela (Pero-ša), Poropat, Sovič, Dagri, Ražem, Dazzara, Azzolin, Samec, Lovriha, Strnad.
GAJA: Olivieri, Olenik, Verse, Ri-smondo, Cermeli, Gabrielli, Zuzich, Gregori, Viviani, Bolcich, Milkovič, 13 Kante.
STRELCA: v 10. min. Samec, v 20. min. Ražem (avtogol).
V letošnjem prvem slovenskem derbiju sta se spoprijeli ekipi Brega in Gaje. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje in kot je bilo pričakovati, se je ob robu dolinskega
Napet trenutek pred vrati Gaje med nedeljskim derbijem, ki ga je padriško - gropajska enajsterica odigrala proti Brežanom. Tekma se je zaključila brez zmagovalca, pri neodločenem izidu 1:1
pravokotnika zbralo veliko navijačev in simpatizerjev.
V	začetku tekme se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča in to do 10. min., ko je Samec z lepim strelom ukanil nasprotnega vratarja ter povedel. Po prejetem golu je skušala Gaja reagirati, Brežani pa so nasprotnikove akcije preprečevali in branili rezultat. Zaradi nerazumevanja v obrambi pa so si domačini napravili v 20. min. avtogol. Sledili so še razni protinapadi, bodisi z ene in druge strani, rezultat pa se ni več spremenil.
V	drugem polčasu se je Breg hitro pognal v napad in začel resno ogrožati nasprotnikova vrata. Tako se je Gaja večkrat rešila le s srečo. V 25. min. je Peroša s prostim strelom zadel vratnico, tej pa sta sledili vsaj še dve neverjetni priložnosti za gol. Le proti koncu polčasa si je Gaja nekoliko opomogla, rezultat pa je ostal nespremenjen.
Tekma se je končala torej z remijem, ki nekje zadovoljuje obe e-najsterici, čeprav bi Brežani zaslužili več.
SMI
Zarja — Giarizzole 3:2 (2:1)
ZARJA: Puzar, Franko, Grgič, Samese, Cecchi, Metlika, Frandolič, Mikuš, Sulčič, Pidussi in Terčon.
GIARIZZOLE: Altin, Modolo, Can-none, Cattona, Bossi, Belčič, Trai-nis, Umek, Botteri, Macoratti, Zac-chigna.
STRELCI: v 14. min. Cannone, avtogol, v. 25. min. Zacchigna, v 45. min, Frandolič, v 70. min. Botteri in v 85. min. Puzer iz 11-metrovke.
Zarja se je morala pošteno potruditi, da je strla odpor Giarizzol. Ba-zovci so stopili na igrišče s trdnim namenom, da ne pustijo nasprotniku niti točke in boc'o igrali napadalno, vendar so se s tem izpostavljali protinapadom. Začetek tekme je bil v znamenju živčnosti in rahle premoči Zarje. Kljub temu pa so se Tržačani kmalu zbrali in so se začeli enakovredno upirati domačinom, ki so bili v tem delu tekme nekajkrat

OD PETKA DO NEDELJE NA RAVNAH (NA KOROŠKEM)
Prijateljstvo in gostoljubnost
Tekmovalci ŠK Kras so se na srečanju «Šport združuje mlade» borili srčno in uspešno, obenem pa je bilo to zanje lepo doživetje
GOOOO
ŠPORT ZDRUŽUJE MLADE-
RAVUE NA KOROŠKEM 78
'  ..... , .     '.'.V.V.V,', c, , , A • • •’*»*.«.• *.|
Praznično in z zastavami okrašene Ravne na Koroškem so v petek zvečer slavnostno sprejele približno 300 fanto1' in deklet do 15 let starosti iz šestih držav (Avstrija, Italija, ZR Nemčija, Švica, Madžarska in seveda Jugoslavija) v okviru 8. mednarodnega srečanja «Šport združuje mlade*. Sodelovalo je deset mestnih reprezentanc, in sicer Darmstadt (ZRN), Modling in Sele (A), Szombathely (H), Lausan-ne (CH), Zgonik (I), Murska Sobota, Velenje, Crvena zvezda (Beograd) in Ravne na Koroškem, ki so pomerile svoje moči v atletiki, namiznem tenisu in plavanju.
Organizator — Zveza telesnokul-turriih organizacij občine Ravne na Koroškem — je še enkrat pokazal vso svojo organizacijsko vrednost in je brezhibno poskrbel, da je vse potekalo v najlepšem redu. še posebej pa velja omeniti in pohvaliti spontano gostoljubnost ne samo prirediteljev srečanja, temveč sploh vseh krajanov, ki so navdušeno sodelovali in odločilno prispevali k tolikšnemu uspehu. Mladi tekmovalci so namreč bili gostje posameznih družin (na hrani in prenočišču) ter so tako imeli priložnost navezati trdnejše stike s svojimi vrstniki ter njihovimi starši, kar je bil pravzaprav osnovni cilj in namen te prireditve. Mladina je tako utrdila in spozrala nove življenjske vrednote, gostoljubni domačini pa so s svojo spoi tano prijaznostjo ter široko-grudnostjo vsem prisotnim ustvarili take občutke, ki človeku sežejo do. dna srca. To velja še posebej za naše zamejske tekmovalce, ki so prišli v stik z gospodarsko razvito in za šport zelo dovzetno stvarnostjo v matični domovini, obenem pa so veliko pridobili s strogo narodnostnega vidika. Bilo ni torej le eno izmed tolikih običajnih športnih tekmovanj, temveč so prevladovale humane vrednote, za kar gre vse priznanjt organizatorju.
V nabito polni veliki dvorani na Ravnah je bila v petek zvečer slovesna otvoritvena prireditev, potem ko so se gostje spoznali z druži nam' z Raven in bližnje okolice, kjer so nato prenočili. Program je bil preprost, zato pa toliko bolj učinkovit. Nastopili so malčki TVD Partizan na poligonu, mladinci so prikazali razne igre z žogo, približno 100 šolskih otrok je zapelo
vrsto mladinskih in borbenih pesmi ter so z napisi v raznih jezikih izrazili dobrodošlico vsem gostom. Sledil je še nastop folklorne skupine Edinost iz Pliberka, ravenske folklorne skupine ^Prežihov Voranc* in telovadk iz Mežice.
V	soboto zjutraj so ob spremljavi godbe na pihala ravenskih že-lezarjev vse nastopajoče reprezentance prikorakale na atletski stadion, kjer so jih pozdravili predsednik ZTKOS Ravne Jože Žunec, podpredsednik mednarodnega komiteja te prireditve Zoran Naprudnik in predsednik skupščine Rudi Vrčkovnik. Nato so slovesno dvignili zastavo iger, ki je plapolala do nedelje.
Zatem so se pričela tekmovanja. V atletiki so bili nejuspešnejši Madžari, ki so osvojili kar sedem zmag v 12 disciplinah. Za Zgonik so tekmovali atleti šolskega društva Levstik s Proseka in AS Bor. Čeprav je bila konkurenca izredno ostra in^ so nastopale reprezentance velikih središč (npr. Darmstadt šteje 130.000 prebivalcev), pa zamejski atleti niso odigrali podrejene vloge in so se srčno borili za visoko uvrstitev. Najbolj se je izkazal David Poljšak v skoku v daljino, ki je s solidnim 5,12 m osvojil odlično tretje mesto in bronasto kolajno. Omenimo naj tudi Karlo Stefani (5. v skoku v višino), Petra Župančiča (6. v skoku v višino), Nadjo Menegatti (6. v skoku v daljino), Andreino Menegatti (tek na 100 m) in moško štafeto 4x100 m, ki je zasedla peto mesto. V skupnem seštevku je bil Zgonik predzadnji (pred Velenjem) z 31 točkami.
V	namiznoteniškem ekipnem tekmovanju so za Zgonik v moški konkurenci nastopila dva igralca Krasa in en predstavnik kriške Mladine, pri dekletih pa tri zastopnice Krasa. Fantje so gladko izgubili s 5:0 proti ekipama Szombathelyja in Murske Sobote, proti Miidlingu pa so iztržili dve zmagi po zaslugi Jana Bitežnika. Ženska ekipa Zgonika se je enakovredno borila proti madžarski ekipi Szombathely, vendar je zaradi neizkušenosti in pomanjkanja samozavesti osvojila le dve zmagi z Poljakovo in Sedmakovo, a so vsi ostali porazi bili zelo tesni, večina z izidom 1:2. E-kipa Raven pa je bila odločno boljša in Zgonik se je moral zadovoljiti le s častno točko. V skupni raz vrstitvi je med sedmimi nastopajočimi Zgonik zasedel peto mesto s 24 točkami. V tekmovanju posameznic pa je zablestela odlično raz položena Sonja Doljak, ki se je po dobri igri presenetljivo prebila v polfinale in je nepričakovano osvojila četrto mesto.
V	plavalnem tekmovanju, kjer Zgonik ni nastopil, je največ točk zbral Darmstadt, pred Ravnami, Lausanno in Beogradom.
Zvečer je župan Rudi Vrčkovnik jem za delegacije vseh reprezen-priredil v študijski knjižnici spre tanc. Kratkemu pozdravnemu nagovoru je sledil nastop pevskega zbo
miz.
ra sšentanelski pavri» in recital odlomka iz Vorančevega «Svetneče-ga Gašperja*.
V nedeljo zjutraj je bil množičen pohod po Vorančevi poti, od Raven do Kotelj, katerega so se udeležili vsi gostje in številni domačini. Po kosilu je bilo nagrajevanje in priložnostni govori predsednika občinske konference socialistične zveze Ferda Medla, predsednika organizacijskega odbora Jožeta Šatra in sekretarja mednarodnega komiteja te prireditve Fritza Gleuza. Organizator je predstavnikom vseh mestnih reprezentanc poklonil lepo umetniško knjigo, podžupan občine Zgonik pa je v spomin poklonil organizatorju bronasto plaketo zgoniške občine, ki ponazarja občinski spomenik padlim v NOB. Zatem so se udeleženci podali proti domu, polni prijetnih občutkov in nepozabnih vtisov.	- bs -
JADRANJE
V SESLJANU
Uspešna druga regata
Tokrat je bilo vreme našim jadralcem zelo naklonjeno
Ker je v prvi jesenski regati odstopilo zaradi pomanjkanja vetra veliko število čolnov, je regatni odbor slovenskega pomorskega kluba Cupa sklenil, da razpiše še eno regato in to za prejšnjo nedeljo. Start regate, ki je bil prvotno predviden za prve jutranje ure, je bil prenešen na zgodnji popoldan, tako, da so se lahko tudi pomorščaki udeležili protestne manifestacije pri spomeniku podalim v Bazovici.
No, in tokrat moramo reči, da je bila narava zelo naklonjena prirediteljem, saj se je regata odvijala v res odličnih vremenskih pogojih in so bili prvi čolni na cilju že v 1 pri. Na podlagi rezultatov prve in druge regate je nato žirija sestavila skupno končno lestvico s točkovanjem po olimpijskem merilu: les je tokrat zmagal pred plastiko!
V razredu jadrnic je stara olimpijska jola z novimi jadri potrdila
svoje hitrostne sposobnosti in z dvema drugima mestoma zagotovila krmarju Guštinu prvo mesto na skupni lestvici.
Prav tako je v kategoriji «kabi natov* Dolina II. poplačala trud skrbnemu Glavini, ki je letos jadrnico celo na novo prepleskal in z enim tretjim in enim drugim mestom zmagal v kategoriji «kabina-tovs>.
Naj še omenimo, da sta v kategoriji optimistov zabeležila viden napredek mlada 12-letna krmarja Starc in Ban, katera lahko pričakujeta še mnogo zadoščenj na področju jadralnega športa.
Nagrajevanje zmagovalcev in u-vrščenih posadk bo v okviru družabnega večera v soboto, 30. septembra v gostilni Bella Riva v Brojnici. Na ta večer vabi Čupa poleg vseh udeležencev regat tudi ostale člane in prijatelje društva ter pomorskih športov.

NO60MET
TURNIR *OBČINE DOBERDOB>
Vodice osvojile prvo mesto
2. je bila Mladost, 3. Sovodnje in 4, Kras
Mladost — Vodice 1:4 (1:2)
MLADOST: A. Gergolet, Frandolič, Pahor, Dužman, Cotič, Evgen Ferfolja, I. Devetak, K. Ferfolja, Gabrijel Ferfolja, Rozin, Ferletič; 13 Barbana, 14 E. Gergolet, 15 D. Gergolet.
VODICE:	Vodopivec, Lenščak,
Škarabot, Humar, černatič, Kralj, Ostojič, Korpar, Špacapan, Hvala, Cej, 12 Merhnar, 13 Gregorič, 14 Kogoj.
STRELCI: v 14. min. Korpar, v 3. min. Gabrijel Ferfolja, v 8. in 82. min. černatič, v 70. min. Škarabot.
SODNIK: Brumat iz Ronk.
GLEDALCEV. 250.
V fina’nem srečanju za prvo mesto turnirja »Občine Doberdob* so Vodice premagale domačo ekipo in se tako uvrstile na 1. mesto. Kljub visokemu porazu so naši fantje dobro igrali, predvsem v napadu, kjer sta dobro delovala Karel in Gabrijel Ferfolja, dvojica napada dober doboske Mladosti. Domačini so povedli že v prvih trenutkih tekme z Gabrijelom Ferfoljo, ki je izkoristil napako domače obrambe in brez težav potisnil tor < v mrežo. Vodice so se po tem zadetku podale v napad in le pet mmut kasneje so s černatičem remizirale. Kljub remi ju so se gostje zopet podali v napad in ustvarili vrsto priložnosti za zadetek, in po množičnih neuspešnih akcijah so s Korparjem povedli Po tem zadetku se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča, kjer je v vrstah Mladosti dobro zaigral Aldo Ferletič. Domačini pa so ogrožali nasprotnikova vrata z redkimi protinapadi, da bi do zaključka prvega polčasa vsaj remizirali,
a to jim kljub množičnim priložnostim ni uspelo.
V nadaljevanju je zopet zaigral za domačo ekino tudi trener Barbana, da bi vsaj nalo poživil skromno igro domačinov. Prihod tega je gotovo pripomogel k temu, da je bodisi obramba, kot sredina igrišča oživela in ogrožala vrata gostov, toda ti so se dobro borili, predvsem v obrambi, kjer se je dobro izkazal vratar Vodopivec. V 70. min. je Ška rabot s strelom izven kazenskega prostora zopet premagal domačega vratarja, ki se je skozi vse srečanje dobro odrezal. Po tem zadetku so naši fanti'- popustili in dali možnost gostom, da so ustvarili celo vrsto priložnosti za gol. V 82. mi puti pa je domači igralec igral z roko v kazenskem prostoru, in sodnik je zaradi tega dosodil 11 metro v-ko, ki jo je streljal in tudi realizi ral černatič; to je bilo zadnje pre senečenje tekme, .atero so si zagotovili gostje. Naši fantje pa so tokrat, predvsem v drugem polčasu, bolje igrali kot pred ekipi iz Sovodenj, a so v finalu igrali z močnejšo ekipo iz Šempetra.
Sovodnje — Kras 3:0 (2:0)
SOVODNJE: Petejan, Passon, Flo-renin, Bagon, Kovic, Peteani, But-kovič, Vižintin, Musulin, Marson, Sambo, 13 Ferfolja, 1' Šnc, 15 Devetak, 16 Cecchet.
KRAS: Ferfolja, Skalar, Race, Verša, Zuzic, Blažina, Colja, M. Milič, Trampuž, L. Milic, Rebula, 13 Silvani, 14 Černjava.
STRELCI: v 3. min. Vižintin, v 44. in 85. min. Marson. Rdeči karton: Cecchet v 65. min.
SODNIK: Sange iz Gorice.
GLEDALCEV: 250.
V	drugem finalnem srečanju se je ekipa Sovodenj z zmago nad Krasom uvrstila na 3. mesto tega turnirja. Žč v 3. min. so Sovodnje povedle z osebno akcij > Vižintina. Kra ševci so po tem golu skušali remizirati in ustvariti veliko priložnosti prav v kazenskem prostoru, a večkrat so te pritožn"''1 nerodno zapravili, večkrat pa jih je dobro u-branil sovodenjski vratar Petejan. Sovodenjska ekipa je tako skušala obdržali prednost enega gola in je ogrožala zgoniške vrata s hitrimi protinapadi, v eni r ned teh akcij pa je Marson podvojil.
V	drugem delu srečanja se je igra odvijala pretežno na sredini i-grišča, tako da vratarja nista imela ve'iko dela. Po - ilnih zamenjavah se je igra nekoliko razživela. Obe ekipi sta proti koncu tekme pokazali lepo in hitro igro, ki je gotovo navdušila številne navijače, ki so se ob tej priložnosti zbrali okrog do-berdobskega p-avokntnika
Po zaključku finalnih srečanj so bile tudi enajsterice nagrajene. Pokal turnirja (Občine Doberdob* je prejela ekipa Vodic iz Šempetra, letošnji zmagovalec turnirja; pokal, ki ga je darova! Bruno Lavrenčič je prejela drugouvrščena Mladost; pokal ZSŠDI je šel tretjeuvrščeni ekipi iz Sovode .j, pokal Primorskega dnevnika zgoniškemu Krasu. Poleg tega sta bili podeljeni še dve ptoketi. ŠZ Mladost jo za večletno športno dejavnost nagradila kapetana Sovodenj Bruna Marsona, za najboljšega nogometaša pa je bil izbran član domače ekipe Karel Ferfolja, ki je prejel plaketo podjetja Marušič.	D. Gergolet
V 2. kolu 2. amaterske lige na Goriškem ni prišlo do večjih presenečenj, če izvzamemo poraz Juventine na domačih tleh. Pri štandrežcih se je poznala neuigranost. K temu je treba dodati tudi negotovost o-brambe ob nekaterih priložnostih ter neučinkovitost napada, ki ni znal izkoristiti priložnosti za izenačenje in za samo vodstvo.
REZULTATI 2. KOLA
Torriana - Romana	4:0
Ruda - Terzo	3:0
Juventina - Malisana	2:3
Audax - Itala	0:1
Romana - Fiumicello	2:0
Sevegliano - Aiello	2:1
Moraro - Staranzano	0:0
Villesse - Torre	1:1
LESTVICA
Torriana, Moraro, Romana, Itala, Torre, Sevegliano, Sta-ranzano, Malisana 3, Ruda. Fiumicello 2, Juventina, Villes-se, Terzo, Romans 1, Aiello, Audax 0.
PARI PRIHODNJEGA KOLA hala - Juventina, Aiello -Villesse, Fiumicello - Torriana, Terzo - Moraro, Staranzano -Ruda, Malisana - Romana, Torre - Sevegliano, Pro Romans - Audax.
P.R.
zelo nevarni. Gol za Zarjo je padel v 14. minuti po zaslugi Sulčiča, ki je z desne strani poslal v kazenski prostor dolgo žogo Pidussiju. Ta je takoj streljal, vem' r je vratar žogo odbil, toda naravnost na noge branilca Cannoneja, ki je poslal' žogo v lastno mrežo. Zarja je po golu še naprej napadala in si ustvarila tudi nekaj izrednih priložnosti, vendar so Giarizzole v protinapadu izenačile z Zacchigno, ki je izkoristil napako obrambe. Po golu so Tržačani prevzeli pobudo in nekajkrat ogrozili vrata Zarje, ki se je počasi vračala k dobri igri. Ko je vse kazalo, da se bo prvi polčas končal pri neodločenem rezultatu, pa je Zarja spet povedla po zaslugi Fran-doliča, ki je z glavo preusmeril v mrežo s Terčonovo podajo. V tej akciji se je tudi težko poškoval branilec Cannone, ki se je zaletel v vratarja. Cannoneja so morali z re-šilcem prepeljati v bolnišnico.
V drugem polčasu je Zarja zaigrala bolje in dokazala, da zasluženo vodi. Središče igrišča in napad sta igrala kot prenovljena in sta ustvarjala priložnost za priložnostjo. Kljub temu pa so Tržačani v 70. minuti izenačili, ponovno po začetniški napaki bazoviške obrambe. Zarjani so se po golu vrgli v napad in stalno oblegali vrata Tržačanov. Odločilno vodstvo pa so dosegli, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko, ker se je branilec Giarizzol dotaknil žoge z roko v kazenskem prostoru. Streljal je vratar Puzar, ki je spravil na kolena nemočnega Altina. Po tem zadetku se Zarja ni zaprla v obrambo, ampak je še naprej napadala in zasluženo osvojila obe točki.
big
Juventina — Malisana 2:3
(1:2)
JUVENTINA: Plesničar, Tavčar, Medeot, Nanut, Čevdek, Zin, Russo, Marvin, Radikon, Kodrič (Loren-zon), Gomišček.
MALISANA: Paluzzi, Persello, Ber-toli, Berini, Baron, Scapolo, Allegro, Mazzaro, Battiston, Rigo, Soardo.
SODNIK: Ellero iz Vidma.
STRELCI: v 1. min. p p. Kodrič, v 5. min. Soardo, v 18. min. Rigo; v 1. min. d.p. Rigo, v 44. min. Gomišček.
štandreška Juventina je v nedeljo na domačem igrišču preti vsakemu predvidevanju klonila ekipi iz Mali-sane.
Srečanje se je za domačine pričelo zelo dobro, saj so že v 1. minuti prišli v vodstvo z golom Kodriča. V nadaljevanju igre, ki ni bila na visoki tehnični ravni, so gostje najprej izenačili, nato prišli v vodstvo, ki so ga znali dobro braniti do konca srečanja. Pri Juventini se je v tem srečanju poznala neuigranost, tako da so bile najbolj nevarne ak cije v glavnem sad posameznikov.
Štirideset sekund po začetnem žvižgu so domačini prišli v vodstvo. Zin je z leve strani lepo podal v sredino kazenskega prostora gostov, kjer je Krdrič z glavo zatresel Paluzzi-jevo mrežo. Po zadetku je Juventina imela z Zinom lc o priložnost za podvojitev. V nadaljevanju te ekcije pa so gostje prišli do izenačenja. Po golu sta ekipi igrali pretežno na sredini igrišča in le poredkoma o-grožali vratarja. V 18. minuti pa je Rigo streljal zunaj kazenskega prostora naravnost proti vratom. Strel je presenetil celotno štandreško o-brambo in žoga je vdrugič zatresla štandreško mrežo.
Štandrežci so ’ tem zadetku skušali priti do izenačenja in so izvedli več napadov. Slab dan domačih napadalcev pa je preprečil, da bi «belo-rdeči» prišli do zasluženega zadetka.
Mrzla prha za domačine je prišla v prvi minuti drugega polčasa, ko je Rigo ukanil nepazljivega Plesničarja. Domačini, kljub dvema goloma razlike, niso vrgli puške v koruzo in so oblegali Malisanino o-brambo. Do zadetka pa ni prišlo. Drugi gol so Štandrežci dosegli z Gomiščkom minuto pred koncem, ko je bilo v bistvu prepozno, da bi računali na izenačenje.
1	P. R.
Zaule — Primorje 1:1 (1:0)
ZAULE: Pausche, Righer, Lego-vich, Veglia, Pregaz, Stefancich, Kavalich (75. min. Vitello), Bologna, Puntin, Rupini, Millo.
PRIMORJE: Kapun, Blazina (62. min. Marassi), G. Husu, Angilieri, Suligoi, Tomizza, W. Husu, Carmeli, Peri, Barnaba, Rustja.
Strelca: 30. min. Righer iz 11-metrovke, 59. min. Carmeli iz 11-metrovke.
Sodnik: Zuccato iz Tržiča.
Gledalcev 250.
Dve 11-metrovki sta odločili nezanimiv in dolgočasen dvoboj med Zaulami in Primorjem.
Prosečani, ki so tokrat stopili na igrišče v obnovljeni postavi (z vključitvijo Carmelija na sredino igrišča se je moral W. Husu premakniti na desno krilo, srednjega napadalca pa je igral Peri). Takoj je bilo razvidno, da te spremembe niso bile povsem uspešne, saj Primorje še daleč ni zaigralo kot teden dni prej proti Costalungi. Takrat, kot proti Zaulam, je bilo razvidno, da primanjkuje v proseških vrstah spreten strelec. V nedeljo je šepalo tudi na sredini igrišča in čeprav se je na tem delu prejšnjo nedeljo odlično izkazal mladi W. Husu, mu je tokrat trener poveril čisto drugo nalogo. Krstni nastop Carmelija v vrstah Primorja ni bil uspešen, saj se slednji ni nikoli vživel v igro, čeprav se je ta pretežno odvijala na sredini igrišča.
Ce temu dodamo, da tudi domačini niso pokazali mnogo, menimo, da imamo jasno sliko kako je potekalo srečanje v Zaulah. Prav gotovo bi bel izid realno odražal stanje na igrišču, vendar je za rezultat poskrbel 23. mož na igrišču z dokaj čudnimi odločitvami. Da ne govorimo o obeh 11-metrovkah, ki sta bili res pravo presenečenje. Skratka, res nezanimiv dvoboj. Ob koncu seveda ne moremo mimo hude poškodbe, ki jo je utrpel branilec Primorja Marjan Blazina, ki je v 62. minuti igre silovito trčil v nasprotnika in obležal na igrišču.
Prava toča golov v drugem kolu nogometnega prvenstva 2. amaterske lige. V osmih tekmah je padlo kar 29 golov, kar jasno kaže, da je bil nedeljski zavrt-Ijaj res razburljiv, z nekaterimi presenetljivimi izidi.
Za največje presenečenje je tokrat poskrbel Primorec, ki je v anticipirani tekmi v gosteh odpravil Aurisino. Glavni tju-nak» tega dvoboja je bil sodnik. O tem zgovorno pričajo štiri izključitve, sedem opominov, tri 11-metrovke in en razveljavljen gol.
Prijetno je presenetila tudi Zarja, ki je doma sicer s pomočjo 11-metrovke premagala Giarizzole, v katere vrstah se je resno poškodoval levi branilec Cannone.
Remi med Bregom in Gajo prav gotovo zadovoljuje obe strani, čeprav so Brežani (ki so igrali pred domačo publiko) računali na kaj več. To bi jim lahko tudi uspelo, vendar jim je avtdgol Rasena prekrižal račune.
Primorje je v gosteh osvojilo le točko. V nezanimivem in poprečnem dvoboju z enajsterico Zaule so Prosečani zaigrali slabo, zato je izid popolnoma pravičen. Omenimo naj le, da se je v tej tekmi resno poškodoval branilec Primorja Blasina, ki precej časa ne bo mogel več stopiti na igrišče.
Naj omenimo še visoko zmago Opicine v gosteh proti S. Marcu in presenetljiv uspeh Campanell nad Costalungo. Kot pričakovano je Sovrana z lahkoto premagala GMT, Libertas pa se je moral tudi v tekmi z Rosandro zadovoljiti z delitvijo točk.
IZIDI 2. KOLA
Sovrana - GMT	4:1
Libertas Rosandra	0:0
Breg - Gaja	1:1
Costalunga - Campanelle 1:3 Zaule - Primorje	1:1
Zarja - Giarizzole	3:2
Aurisina - ^rimorec	2:4
S. Marco - Opicira	1:4
LESTVICA
Opicina, Sovrana, Campanelle, Primorec in Zarja 3; Ro sandra, Gaja, Libertas, Zaule, Breg, Primorje in Aurisina 2; S. Marco, Costalunga in GMT 1; Giarizzole 0.
PRIHODNJE KOLO (1.10.)
Campanelle - Breg, Giarizzole - S. Marco, Primorje • So-vrana, Rosandra - Aurisina, Primorec - Libertas, Gaja Zaule, Opicina - Zarja, GMT - Costalunga.
B. R.
Odpeljali so ga v bolnico, kjer so ga pridržali zaradi zloma ličnice, Mlademu Marjanu vsi športnki s Proseka želijo takojšnjo okrevanje, čeprav se vsi zavedajo, da ga precej časa ne bodo videli na nogometnih igriščih.
B. R.
HOKEJ NA LEDU	*•
Osem reprezentanc, med katerimi bo tudi italijanska, bo sodelovalo prihodnje leto od 7. do 18. marca na svetovnem turnirju v hokeju na ledu v Pekingu, veljavnem za skupino C.
To bo prvo športno tekmoivanje na svetovni ravni, ki ga organizirajo v LR Kitajski.
Tel. 79 46 72 (4 linije) 1 — Tel. 8 33 82 57 23
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnopre| plačano celotna 29 000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 44.000 lir, zo naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
26. septembra 1978
Za SFRJ
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/il. nad., telefon 22207
DZS • 61000 Ljubljana,
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlcnlje-Julljske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
^	, Ht.r „„	,	Mel.LJnT
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tISkaf^|Trsf založnikov fieg*
NOV UDAREC ANARHOTERORISTIČNI SKUPINI RAF
Policija ZRN aretirala domnevno morilko Ponta, Bubacka in Schleyerja
Angeliko Speitel so ujeli v nedeljo, ko se je s pajdašema urila v streljanju - V spopadu je bil ubit policijski agent
DORTMUND — Zahodnonemška policija je dokončno ugotovila istovetnost teroristov, ki ju je aretirala v nedeljo v nekem gozdiču nedaleč od Dortmunda, ko sta se skupaj z nekim pajdašem urila v streljanju. Gre za Michaela Knolla in Angeliko Speitel. Slednja naj bi bila med najvplivnejšimi voditelji anarhoterori-siične skupine Raf in naj bi se udeležila umorov bančnika Jurgena Ponta, državnega pravdnika pri vrhovnem zahodnonemškem sodišču Sieg-frida Bubacka in predsednika za-hodnonemške zveze industrijcev Hansa Martina Schleyerja.
Teroristični trojici so organi javne varnosti prišli na sled s sodelo-
Val terorizma v baskovskih pokrajinah
SAN SEBASTIAN - Politični terorizem se zaostruje na severu Španije, v baskovskih pokrajinah, ki bi morale na podlagi nove ustave pridobiti neke vrste avtonomijo. Po sobotnem krvavem dogodku, ko je en policist izgubil življenje, dva pa sta bila hudo ranjena blizu kraja Vitoria, je včeraj prišla vest o novem atentatu, tokrat na tržnici v San Sebastianu. Dva policista, ki sta kupovala hrano za policijsko postajo, sta padla pod streli skupine mladih atentatorjev, ki so se po umoru naglo oddaljili z avtomobilom.
Politični opazovalci sodijo, da gre naraščanje nasilnih dejanj v baskovskih pokrajinah pripisati skrajnežem podtalne baskovske organizacije ETA in dejstvu, da se prav v teh dneh sprejema nova španska ustava, ki tem pokrajinam zagotavlja avtonomijo, vendr r ne v taki meri, kakor si jo Baski želijo.
vanjem dortmundskega prebivalstva. Ljudje so vznemirjeni klicali agente na pomoč, ker se je iz gozdiča nedaleč od mesta slišalo streljanje. Policijski patrulji, ki ju je poveljstvo zadolžilo za preiskavo, sta presenetili teroriste, ki so kaj lahkomiselno streljali le lučaj od mesta, vendar jih nista uspeli onesposobiti takoj. V srditem spopadu je bil en policijski agent ubit, Knoll in Speitlova pa huje ranjena, medtem ko je tretjemu teroristu uspelo zbežati. Zaenkrat policiji še ni u-spelo ugotoviti njegove istovetnosti, sumi pa, da je šlo za Christiana Klara ali Rolfa Heisslerja. Oba sodita med najnevarnejše pripadnike anarhoteroristične skupine.
Po dosedanjih izsledkih kaže, da sta tako Knoll kot Speitlova sodelovala z Willyjem Petrom Stollom, teroristom. ki je bil pred nekaj dnevi ubit v neki kitajski restavraciji v Dortmundu. Njune prstne odtise so namreč našli v stanovanju, ki je ubitemu teroristu služilo kot o-perativno oporišče.
Zaenkrat še nepojasnjeno vprašanje pa je, zakaj so se teroristi urili v gozdu, ki je tako blizu velikemu mestu. Res je sicer, da gre po pričevanju meščanov za gozd. ki ni veliko obiskan, vendar izkušeni ilegalci bi morali vendarle pomisliti, da bodo ljudje slišali strele, čemu torej taka neprevidnost, ki jim je bila usodna?
Vprašanje je zaenkrat še brez odgovora. Izkušnja pa vendar uči, da so pripadniki organizacij, ki veljajo za vzor (pa čeravno dramatično negativen) učinkovitosti in organiziranosti, včasih neverjetno neprevidni in naivni, tako da zbujajo celo sum, da se nastavljajo policiji. V primeru zahodnonemške teroristične trojice je ta neprevidnost še manj razumljiva, če je res, kot trdi policija, da je preizkušala o-rožje kot pripravo za novo teroristično akcijo.
Angelika Speitel, ki je bila pred leti v službi pri odv. Croisantu, je kot rečeno osumljena, da je sodelovala pri vseh najbolj krvavih podvigih skupine Raf v zadnjih letih.
Iskala jo je tudi nizozemska policija, ki jo sumi sodelovanja v spopadu, v katerem je terorist Knut Folkerts ubil agenta, preden so ga ostali policisti onesposobili. Michael Knoll pa je bil še pred nekaj dnevi za zahodnonemško policijo neznanec. Teroristične dejavnosti so ga osumili šele v petek, ko so v Stollovem skrivališču odkrili tudi njegove prstne odtise, (vt)
GAD sc ne bo vmešavala v nikaragujske zadeve
WASHINGTON - Zunanji ministri članic Organizacije ameriških držav, so v nedeljo zvečer odločili, da se ne bodo vmešavali v notranje spore v Nikaragui. Z drugimi besedami: Somoza ima proste roke, da s sandinisti in drugo opozicijo obračuna na najbolj primeren način. Ne gre pozabiti, da imajo v organizaciji veliko besedo poleg ZDA, članice, kjer so na oblasti vojaške hunte.
PROCES PROTI C AMILU CEDERNI IN LIVIV ZANETTIJU
S svojstvenim tolmačenjem zakona predsednik onemogočil zasliševanje treh bratov Leone
iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiimniiiiilii
TRČILA STfl BOEING 727 IN TURISTIČNO LETALO CESSNA 150
Nad San Diegom najhujša letalska nesreča v ZDA: 139 mrtvih in na desetine ranjenih
Letalo se je po trčenju zrušilo na stanovanjsko naselje - Razbitine ranile vsaj 80 ljudi
SAN DIEGO (ZDA) — Združene države je včeraj pretresla vest o hudi letalski nesreči, ki se je zgodila v neposredni bližini letališča »Lindberg* pri San Diegu. Življenje je po dosedanjih podatkih izgubilo vsaj 139 ljudi, nekaj deset je ranjenih, zgorelo pa je tudi nekaj stanovanjskih hiš. Na boeingu 727, ki je letel na progi med Sa-cramentom in San Diegom, z vmesnim postankom v Los Angelesu, je bilo po podatkih, ki jih je sporočila družba Pacific Southwest Airline, 129 potnikov in 7 članov posadke. Nesreče ni preživel nihče. Prav tako sta v nesreči izgubila življenje tudi pilot in potnik enomotornega turističnega letala cessna 150, ki je menda kriv za katastrofo, umrla pa je tudi ženska, ki je stanovala v eni izmed hiš, na katere se je v plamenih zrušilo orjaško letalo.
Sprva si v zvezni ustanovi za letalski promet v Washingtonu niso znali razložiti vzrokov hude letalske nesreče, kmalu pa so z letališča v San Diegu sporočili, da je dejansko prišlo do trčenja med boeingom 727, ki se je že pripravljal na pristanek, in enomotornim letalom cessna 150, ki je pravkar vzletelo. Nesreča se je zgodila v višini kakih 1000 metrov in samo okrog 6 kilometrov od letališča. Neposred-
•niiiiiiitiiimiiitmiiimiiiiMiiiiiiiiiiiMiHHiiunmiHiitiiiiiiRiiiiKMiitiitiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiMiiitin
V ŽITARI VASI NA KOROŠKEM
70-letnica «Trte»
Proslava jubileja slovenskega prosvetnega društva potekala v vzdušju sožitja
CELOVEC — Žitara vas je v ne-eljo stala v znamenju 70-lelnice ostoja tamkajšnjega slovenskega rosvetnega društva »Trta*. Ob j priložnosti so pripravili obši-
KER MU NE DAJO FIATA 500
SE BO POSLADKAL...
Z LETALOM
Michel Lotilo, 28-letni Francoz italijanskega porekla, je kaj svojevrsten človek, rekli bi lahko edinstven pojav na svetu, dasi nima ne repa ne rogov. Kar ga ločuje od drugih smrtnikov so prebavila, pred katerimi bi se lahko skrila noj in krokodil, čeravno veljata za sinonim dobre prebave. Lolito, ki se s svojevrstnimi požrtija-' mi preživlja, je snel že dva televizorja in kolo, od obiska v Italiji pa si je kot poslastico obetal mali in simpatični fiat 500. Toda v Turinu, kjer se mudi na obisku, ni našel nikogar, ki bi mu odstopil malo vozilo za priboljšek: cenenost avtomobila zbuja v lastnikih večji pohlep kot radovednost.
Mladi Francoz se bo vsekakor v kratkem lahko potolažil: v Montrealu mu bodo dali kot poslastico barvni televizor, v New Yorku pa bo snedel celo letalo, res sicer majhen eno-motorni *cessna», vendar pa od propelerja do repa. Lotilo meni, da bo za podvig potreboval dve leti. (vt)
ren kulturni spored, na katerem so poleg pevskega zbora jubilejnega društva sodelovali tudi pevski zbori okoliških društev, prišla pa je tudi godba mežiških rudarjev.
Kljub znani protislovenski nastrojenosti. ki vlada na Koroškem, je nedeljska proslava v Žitari vasi potekala v tistem duhu sožitja obeh narodov v deželi, za katerega se Slovenci, kakor tudi pripadniki humane in napredne miselnosti večinskega naroda, borijo. Društvu »Trta* je na nedeljski proslavi v Žitari vasi vsekakor usue lo to, kar se na splošno pogreša. Na njihovi prireditvi je namreč sodelovati tudi Miinnergesangsve-rein Sittersdorf - Žitara vas. ki je jubilejnemu društvu prišel češtitat tudi s slovensko pesmijo.
Njihov nastop je .številno občinstvo pozdravilo z vidnim zadovoljstvom. Le-to je prišlo do izraza tudi v pozdravnem govoru župana Posoda, kakor tudi v govorih pred sednikov obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev. Zato je razumljivo, da tako vzdušje. kot je vladalo v Žitari vasi, vsekakor opravičuje upanje, da ie na Koroškem možno zlasti s takimi gestami odpraviti narodno mržnjo in da bi žitrajski duh dobil po.ne-malce tudi v drugih dvojezičnih naseljih. Zaslužnim pevcem je Zve za kulturnih organizacij Sloveni ^ podelita Gallusove značke. Sloven ska prosvetna zveza pa članom društva Drabosnjakovo priznanje za njihovo dolgoletno delovanje v prosveti in kulturi na Koroškem.
(sindok)
no po trčenju je pilot potniškega ietala sporočil kontrolnemu stolpu letališča, da ima hude težave in je najbrž skušal zasilno pristati. Že v naslednjih trenutkih so letalo zajeli plameni. Očividci pravijo, da so ogenj opazili najprej na notranjem reaktorju na desni strani letal^ Nekaj trenutkov zatem pa so opazili še močno eksplozijo. Letalo je oadlo na stanovanjsko naselje, nedaleč stran pa je strmoglavilo tudi turistično letalo.
Razbitine obeh letal so ranile vsaj 80 ljudi.
Včerajšnja nesreča je najhujša, kar se jih je kdaj zgodilo v ZDA. Obračun žrtev pa bi bil lahko še veliko bolj tragičen, če bi se le-
94 DNI PO UGRABITVI
Luca Locci končno osvobojen
CAGLIARI — V noči med 24. in 25. septembrom je bil mali Luca Locci konč:.o osvobojen. 7-letni deček je bil, kot je znano, ugrabljen že 24. junija, ko se je s kolesom nekoliko oddaljil od svojega doma. Ugrabitelji so se oglasili po nekaj dneh z rr.htevo no izplačitvi vsote dveh i. "ijard lir. Oče malega Luče, Franco Locci, zastopnik Fiata in Ferraria na Sardiniji, je pristal na izplači-tev, vendar z zahtevo, da vsoto na vsak način znižajo, saj ta visoko presega njegove finančne možnosti.
Franco Locc; se je v vseh treh mesecih dopisoval z ugrabitelji preko časnikov in se jim priporočal za ravnanje z malim Lucom. Izplačana vsota pa še ni znana, saj i.iso starši do sedaj dalj nobenih drugih izjav kot to, da se mali Luca počuti dobro in da potrebuje £ -daj le počitek.
Dečka sta izročila družini dva družinska prijatelja, ki sta prisostvovala osvoboditvi.
Vest o osvoboditvi malega Luče se je takoj razširila in kmalu se je okrog f oij-ve hiše zbrala množica, da izrazi svojo solidarnost prizadeti družini in hkrati zadovoljstvo, da se je dramatičen 'bsodek kljub vsemu le srečno končal, (sm)
tali zrušili na samo predmestje San Diega. V letališki nesreči, ki se je zgodila leta 1960 pri Nevv Yorku, ko je stroglavilo linijsko letalo, je umrlo 134 ljudi.
V Rodeziji oklicali izredno stanje
SALISBURY - Včeraj so v 16 pokrajinah, prvenstveno ob meji z Mozambikom in Zambijo, oklicali izredno stanje ter vzpostavili nagla vojaška sodišča, v poskusu, da bi zatrli širjenje osvobodilnega gibanja fronte Zimbabve. Novica o vzpostavitvi izrednega stanja prihaja samo dan zatem, ko se je končal tridnevni napad rodezijske vojske ha Mozambik.
Dolanc obišče Grčijo
BEOGRAD — Predsednik Tito je včeraj v Karadjordjevu sprejel sekretarja prčdsedstva ZKJ Staneta
Dolanca pred njegovim odhodom v Atene. Dolanc bo na obisku v Grčiji od 27. do 30. septembra na povabilo predsednika vsegrškega socialističnega gibanja PAŠOK Papan-dreua, srečal pa se bo tudi z nekaterimi drugimi predstavniki grškega političnega življenja.
Gonzales v Beogradu
BEOGRAD — Generalni sekretar španske socialistične delavske stranke (PSOE) Felipe Gonzales, ki je na čelu strankarske delegacije na o-bisku v Jugoslaviji, je imel včeraj razgovore s sekretarjem predsedstva ZKJ Stanetom Dolancem in drugimi jugoslovanskimi partijskimi predstavniki. Kakor so sporočili, so na teh razgovorih izmenjal; mnenja in informacije o glavnih smereh dejavnosti ZKJ in PSOE na notranjem in mednarodnem področju ter o razvoju mednarodnih odnosov.
Železniška nesreča na Portugalskem
LIZBONA — Najmanj trije mrtvi in nad sto ranjenih v hudi želez-
niški nesreči, pri kateri je iztiril vlak, blizu Coimbre, 2u„ kilometrov od Lizbone. Vzroki nesreče še niso povsem znani, po prvih vesteh pa naj bi se sedem kilometrov severno od Coimbre odcepil zadnji del vlaka, ki je povzročil odcepitev še drugih delov.
Rodila sc je po materini smrti
LONDON — Na univerzitetni klinik) v Cardiffu skrbijo za nedino-šenko, Jane Brovvn, ki se je rodila pol ure no smrti matere. 19-let-na Karen Brovvn je v petek postala žrtev prometne nesreče. Peljala se je s kolesom ter trčila v tovornjak. Umrla je že med prevozom v bolnišnico, kjer pa je dežurni zdravnici v ambulanti uspelo s carskim rezom rešiti malo Jane.
TOKIO — Zgodbi bi lahko dali naslov «zadnji primer kanibalizma*. Policija jc med preiskavo o nekem umoru, ki se je dogodil v bližini Osake, odkrila, da je vsaj 50 ljudi jedlo tipično japonsko juho, v kateri so bili tudi koščki človeškega mesa.
RIM
Kdor je pričakoval, da
bo včerajšnja druga obravnava procesa zoper časnikarko Camillo Cederno in odgovornega urednika tednika «L'Espresso» Livia Zanetti-ja, ki sta obtožena obrekovanja sinov bivšega predsednika Leoneja, napeta, je bil razočaran. Predsednik Volpari je s svojstvenim tolmačenjem zakonov, ki je izzvalo ogorčen protest branilcev, razvodenil razpravo in dejansko preprečil bratom Leone, da bi odgovarjali na vprašanja obrambe.
Je res, da so Giancarla Leoneja spremljale v Švico oborožehe telesne straže, katerim je švicarska policija zaplenila orožje? Kdaj in s katerimi sredstvi je družina Leone kupila zemljišče za vilo «Le Rughe»? Je res, da je lastni', zemljišča še nepolnoleten študent Giorgio Perot-ti? Je res, da je Paolo Leone šel na Madžarsko s policijskim spremstvom? Je lovil v predsedniški vili «San Rossore»? Ali je Mauro Leone kupil skupno z založnikom Rizzoli-jem stanovanje, ki ga je sodstvo zaplenilo? Ali jc med delničarji druž be, ki popravlja in upravlja sema-fore v Rimu?
Ta in druga vprašanja so ostala brez odgovora, ker po mnenju predsednika ni pojmljivo, da bi prizadeta stranka odgovarjala na vprašanja o zadevah, zaradi katerih je prijavila obtoženca zaradi obrekovanja. Proti takemu tolmačenju zakona je branile? odv. Flammini vzrojil z ugotovitvijo, da predsednik onemogoča obrambi ugotavljanje resnice.
Ob koncu razorave je sodni zbor sprejel seznam razbremenilnih prič, ki so ga predložili zagovorniki, ter odložil proces na 13. november.
Na sliki (teiefoto ANSA): bratje Leone s svojim odvetnikom.
TEHERAN — Močna eksplozija je prejšnji četrtek uničila kakih 150 metrov plinovoda, po katerem dobavljajo iranski plin Sovjetski zvezi.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiii
• Slovenci in tržaški demokrati
(Nadaljevanje s 1. strani)
strah o tako imenovanem etničnem ravnotežju.
«Če so materialni storilci fašisti, nosijo moralno odgovornost zanje voditelji Liste za Trst.»
Slovenci smo povezali naše zahteve bitki za demokratizacijo celotne družbe. Kljub temu, da postaja italijanska družba iz dneva v dan bolj demokratična, pa ostaja, Italija naš velik dolžnik. Sramotno je, da Slovenci v videmski pokrajini ne u-živajo pravic in da jim dopovedujejo, da so Slovenci «posebne vrste*. Pravice nam kratijo na Tržaškem in Goriškem. Zato pa naša nerešena vprašanja »predstavljajo rezervo za vse, kar je nazadnjaškega pri nas. Čim bolj se zavlačuje sprejem globalne zaščite, tem bolj bodo nacionalistične sile črpale iz tega svoja bojna gesla in uprizarjale napade na vse, kar je slovenskega.*
Slovenci smo s svojim trudom prispevali h krepitvi gospodarskega potenciala območja, na katerem smo avtohtoni, je nadaljeval Race in u-gotovil, da je slovensko gospodarstvo šibko zato, ker smo objekt nadzorstva in diskriminacije, pa tudi zato, ker nam ni bila povrnjena pod fašizmom storjena škoda.
Prav zato pa Slovenci pozdravljamo vsako pobudo, ki prispeva k splošni blaginji, posebno še gospodarski del osimskega sporazuma: «Mešana industrijska prosta cona na meji predsiavlja za Trst edinstveno priložnost in važen element pri reševanju njegovega gospodarstva. Istočasno pa je originulen prispevek pri iskanju konkretnih o-blik za dolgoročno sodelovanje mest in naravnega zaledja, ki ju loči meja.»
Slovencem je uspelo, skupaj z de mokratičnimi silami, prepričati parlamentarno komisijo, ki je od vlade zahtevala, naj ne izda nobenega de kreta v zvezi z našimi pravicami. Komisija je vladi posredovala naš
predlog, naj posebna komisija pri predsedstvu vlade pohiti s svojim delom. To so uspehi, ki dokazujejo korist enotnosti, zato pa na tej e-notni manifestaciji potrjujemo zahtevo, je zaključil Raqe, da «aktivno sodelujemo pri sestavi zakonskega osnutka za globalno zaščito in da brez našega pristanka zakon ne sme biti sprejet*. Potrditi moramo zahtevo po zaščiti «brez teritorialnih o-mejitev in razlikovanj, da bomo zaščiteni kot celpta in na vseh področjih, pri čemer mora biti zagotovljena njena učinkovita prisotnost pri izvajanju pravic*.
Za njim je spregovoril še Karl Smole, predstavnik Narodnega, sveta koroških Slovencev in je govoril v imenu vseh koroških Slovencev, ko je poudaril za nas in koroške Slovence vedno veljavno misel, da je treba fašizem zatreti v kali, preden bi utegnil postati nevaren.
Na teh mislih je tržaški partizanski zbor z udarno pesmijo sklenil manifestacijo, ki za Slovence in vse demokrate v Trstu pomeni trajno obvezo boja za čim hitrejšo odstranitev žarišč nestrpnosti in rovarjenja proti sožitju in prijateljstvu med narodi, za katere je toliko naših ljudi žrtvovalo svoja življenja.
• Osimski sporazumi
(Nadaljevanje s 1. strani)
svet, je konkretna podpora duhu Helsinkov. onim silam v svetu, ki s težavo uporno utirajo pot k trajnemu in trdnemu miru v smeri naprednejših in pravičnejših odnosov v mednarodni skupnosti*.
Milka Planinc je nato navedla še nekaj zelo konkretnih podatkov o napredku, ki ga je Istra dosegla v zadnjih letih, saj je leta 1976 nacionalni dohodek tega področja bil za 30 odst. višji od republiškega poprečja. Še prej je podčrtala velikanski
delež., ki ga je istrsko ljudstvo dalo v boju za svobodo, o čemer je obširneje govoril eden izmed prvoborcev v Istri Ljubo Drndič na svečani seji odbora za proslavo 35-1 etnice združenja, na kateri so ' 'li navzoči predstavniki zveznih, republiških in krajevnih oblastvenih organov in- družbenih organizacij, nadalje mnogi prvoborci in politični delavci, predstavniki vojske ter mnogi povabljenci, katerim je Ljubo Drndič o-budil slavno preteklost Istre v boju. O italijanskem deležu v boju za svobodo in socialno pravičnost ter o sedanjih razmerah, v katerih živi italijanska skupnost v Istri, je govoril predsednik italijanske unije za Istro in Reko Mario Bonita, na velikem zborovanju pa je v imenu italijanske skupnosti, prav tako v italijanščini kot Bonita, govoril A-rialdo Demartini, ' i je podčrtal, da »veliko število Italijanov sodeluje danes neposredno in aktivno na odgovornih položajih v predstavniških 'telesih in s tem prispeva k razvoju in prestižu naše dežele, ki je iz dneva v dan bolj razvita in močna ter pri reševanju specifičnih problemov italijanske nacionalne skupnosti.*
Na svečani seji, i.i je bila ob 9.30, so Vladimiiru Bakariču, ki je zastopal pokrovitelja maršala Tita, ter Edvardu Kardelju, podelili v znak priznanja za njun delež v boju ter v razvoju socialistične družbe )dato plaketo 25. septembra, ki jo podeljuje kot najvišje priznanje občina Pazin. S slavnostne seje ter z velikega zborovanja pa so poslali predsedniku republike Titu pozdravno pismo, v katerem mu med drugim zagotavljajo naslednje:
«Gotovi v naš današnji in jutrišnji dan, bomo predstavljal: še trdnejši most prijateljstva in sodelovanja med narodi socialistične in neuvrščene Jugoslavije ter republike Italije za še večjo stabilnost i. mir v Evropi in na svetu in bomo s tein uresničevali vašo vizijo sveta in človeške sreče.*
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.25 DNEVNIK in Danes v parlamentu
18.20	EMIL
Po zgodbi Astrid Lindgren 12.. nadaljevanje
18.40	športi vojaškega letalstva
19.05 Programi pristopanja
19.20	Iz knjige na ekran MfflAIL STROGOV (carski'sel) — 4. nadalj.
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	ALTO TRADIMENTO Tretje in zadnje nadaljevanje prikazovanja življenja Cesareja Battistija in sicer oni zadnji dve leti njegovega življenja v začetku prve svetovne vojne. Mnogi Italijani zapustijo Trident in se zatečejo v Italijo. To stori tudi Cesare Battisti, ki se vključi v italijansko vojsko, da bi se boril za osvoboditev Triden-ta. V Milanu pride v stik z vodilnimi krogi italijanske socialistične stranke in ko izbruhne vojna stopi v vojsko.
21.45	Srečanje s prihodnostjo Glasbena prireditev v sodelovanju z UNICEF
Ob koncu Filmske premiere, DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	ZGODBE O JAZZU Spomini «New Orleans*
Prvo nadaljevanje
14.55 Svetovno prvenstvo v odbojki Rim - Benetke: POLFINALNE TEKME
18.15 PROGRAM ZA MLADINO Mladina v svetu: ŠVEDSKA
18.50 lz parlamenta — šport
19.10 BATMAN - serijski film
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40 DNEVNIK 2 - DOSSIER Grandangolo
21.30	LA MIA LEGGE Celovečerni film, v katerem ima glovno vlogo Simone Si-gnoret, Alain Delon, Paul Crauchet, Christina Barbier, Miou Miou itd.
V snegu najdejo truplo manekenke. In to v neposredni bližini posestva, kjer Rose živi s svojim možem, sinovi in snahami. Sodnik ima utemeljene sume, toda Rose ščiti svoj «klan». Iz tega se izcimi vrsta zapletljajev in pride dO Ostrega vzdušja, ki se
razčisti z odkritjem resničnih zločincev.
JUGOSLOVANSKA TV Ljubliana
10.00	in 15.45 TV ŠOLA Prirodoslovje, Risanka, Gla: sbeni pouk itd.
18.20 DNEVNIK
18.25	Glasbeni pejsaži Srbije: FRUŠKA GORA
18.55	OBZORNIK
19.05	Pisani svet
19.40 ČAS, KI ŽIVI:
V partizanski šoli Za September so pripravili oris partizanskega šolstva s poudarkom na šolstvo na Primorskem. Na Primorskem so v težavnih vojnili razmerah in ob velikem pomanjkanju učiteljstva z vso zagnanostjo začeli obnavljati slovenske šole. Organiziranih je bilo več tečkjev za pomožne učitelje in Primorski so r \ pomoč prihajali u-čitelji iz Notranjske in Dolenjske. V Jagrščah, v cerkljanskih hribih, kjer je bila med vojno partizanska šola, so poskušali zbrati čim več nekdanjih učencev ter njihovega učitelja in učiteljico. Mogoče se le česa spomnijo iz šolskih klopi. ..
20.30 DNEVNIK
21.00	DIAGONALE:
Vsak košček lesa velja dvakrat obrniti
21.35 A. Tolstoj:
TRNOVA POT — nadalj.
22.55	DNEVNIK
23.10 Glasba takšna in drugačna
Koper
20.30 ODPRTA MEJA — slovenska oddaja
21.00	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35 Aktualna tema
22.00	NOČI IN DNEVI:
«Bogumil in Rarbara* Nadaljevanka — 1. del
22.50	Narodna glasba Stevan Mokranjac: «Rukoveti»
Zagreb
19.15	Literatura
20.05	Kulturni pregled
21.00	Stop
21.50	AKCIJE
22.05	MAJOR VIHAR - 2. del filma
ŠVICA
19.05	Program za najmlajše
20.25	Tečaj francoščine
20.55	Deželne vesti
21.45 LE SABBIE DEL KAI.AHA-RI — celovečerni film
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
15.30,	17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia; 9.05 Veliki orkester; 9.30 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica; 11.00 Ženski liki v romanu; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Iz jugoslovanskega glasbenega repertoarja; 16.30 O-troci, ali veste da...; 17.05 150. obletnica Schubertove smrti; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Zgodovina slovenskega gledališča; 18.20 Za ljubitelje glasbe.
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30,
16.30,	17.30, 18.30, 2’.30 Poročila;
8.00	Glasbena matineja; 8.32 Pisma Lucianu; 10.15 Orkester Ba-iardi; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Kirn, svet mladih; 12.32 Poslušajmo jih s'.-upaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.33 Ansambel Pro Arte; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.32 Trobentač Tone Grčar; 16.00 Poje R. Car-ra; 17.40 Glasbeni notes; 18.35 Počitniški vrtiljak; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Domači nevci; 21.00 Glasbena fantazija; 21.32 Rock party;
21.30	Komorna glasba; 22.45 Glasbena oddaja.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 P-n »čila; 6.00 in 7.20 Aktualnosti, radovednosti in kultura; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni utrinki; 9.00 Glasbeno govorni program; 11.30 Glasbena srečanja; 12.05 Vi in jaz; 14.05 Program z Landom Fiorini.iem;
14.30	Plošče in knjige; 15.00 Glas-
beno govorni spored; 16.40 Protagonisti resne glasbe; 17.05 Alek sander Veliki — radijska nadaljevanka; 17.40 Italijanske popevke; 18.05 Ljubezenske popevke: 18.35 Program pristopanja; 19.10 Nabožna glasba; 19.45 Glasbene primerjave: 20.30 Strnjena opereta; 21.05 Splošno zborovanje — premično praznovanje; 21.35 Jazz 78; 23.15 Lahko noč iz . . ,
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Drugi dan; 8.35 Program z Ora-ziom Orlandom; 9.32 Tristan in Isotta - radijska nadaljevanka; 10.12 Zbližana srečanja; 11.32 O-trok in psihoanaliza; 11.52 Pesmi za vsakogar; 12.10 Deželni programi; 12.45 ^"ogram z G. Bon-compagnijem; 13.40 Najlepše strani glasbenih predsta- 15.00 Glasbeno govorni program; 16.30 Popoldanski spored; 17.30 Orkester Francka Pourcela; 17.55 Glasbena panorama.
LJUBLJANA
8.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glas bena matineja; 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 10.30 Iz glasbenih šol; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Promenadni koncert; 13.10 Danes srno izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 15.05 V korak z mladimi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Mozaik zvokov; 19.05 Poletni sprehodi z našimi solisti. . .; 20.20 Zabavna glasba; 20.45 Ansambel Mojmir Sepe; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 Radijska igra; 22.23 Zvočne kaskade; 00.05 Literarni nokturno.
m
1
I
5IP
SOCIETA' ITALIANA
ff
PER L’ ESERCIZI0 TELEFONICO p. a.
P
i
z legalnim sedežem v Turinu Ul. San Dalmazzo 15. V celoti vplačana glavnica 880.000.000.000 lir - vpisana pri torinskem sodišču v seznam družb z registrsko številko 131/17.
ZVIŠANJE DRUŽBENE GLAVNICE NA 880.000.000.000
Gospodje delničarji se obveščajo, da je družba zaklju čila dostavo poverjenim blagajnam nad 210.000 doku mentov, ki predstavljajo nove delnice, ki so bile izda ne, da bi se glavnica povečala s 560 na 880 milijard lir Zato gospodje delničarji morejo dvigniti dokončne do kumente, ki jim pritičejo, pri okencih istih poverjenih zavodov, ki so jim izstavili neprenosne začasne kupone.
I