GEOGRAFSKI OBZORNIK • ENODNEVNA EKSKURZIJA NA BREŽIŠKO POLJE (18. 4. 1992). Namen: vprašanje razvoja kmetijstva, izvajanje melioracij ter njihova uspeš- nost. Novi pogoji obmejne lege - prednosti in slabosti. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 7.00 ter vožnja z avtobusom do Brežic. Peš si bomo ogledali meliorirana območja ob potoku Gabrnici. Vožnja po obmejnem območju s Hrvaš- ko. Povratek preko Bizeljskega v Ljubljano. Stro- kovno vodstvo: M. Natek s sodelavci. Cena: 280 SLT člani, 320 SIT nečlani. Pogoji: ustrez- na obutev in obleka. • DEVETDNEVNA EKSKURZIJA NA SARDINIJO (25. 4. do 3. 5. 1992). Namen: regionalna geo- grafija značilne sredozemske pokrajine. Sardini- ja je ena slabše razvitih pokrajin in od gospo- darskih žarišč odmaknjena italjanska regija. Otoška lega je prispevala k ohranitvi njene prvobitnosti. Program: odhod z avtobusom 25. 4. ob 6.00 in po avtocesti do Civitavecchie. S trajektom do Sardinije (Olbia). Nato potovanje po otoku. Ogledali si bomo prektično vse predele. Smer: Olbio - Costa Smeralda - Palau - Capo Testa - Sassari - Grotta di Nettuno - Alghero - Cagliari - Isola di S. Pietro - Muravera - Monti del Gennargentu - Arbatax - Nuoro - Olbia. Nato s trajektom do Civitavecchie in nazaj v Ljubljano (zvečer) Strokovno vodstvo: Jurij Sene- gačnik. Cena: predvidoma 15.000 SLT. Na- tančnejše informacije dobite v Zemljepisnem muzeju. Prijave: od 10. februarja dalje v Zemljepisnem muzeju. • ENODNEVNA EKSKURZIJA NA JELOVICO IN V JAMO POD BABJIM ZOBOM (20. 6.1992). Namen: vprašanje gozdarstva in gozda na Jelo- vici, speleološke poteze Jame pod Babjim zobom in okolice. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 7.00. Z avtobusom do Krope (ogled kovaškega obrata) nato pa na Jelovico, ki jo bomo deloma prečkali peš. Ogled Jame pod Babjim zobom. Vrnitev v Ljubljano predvidoma okoli 8.00. Stro- kovno vodstvo: Andrej Mihevc s sodelavci (eden od gozdarjev). Cena: bo objavljena v naslednji številki. Prijava: do 11. 6. 1992 v Zemljepis- nem muzeju. Pogoji: primerna obleka in obutev, svetilke. • PETNAJSTDNEVNA EKSKURZIJA (ODPRAVA) PO ZDA (avgust 1992). Ekskurzija bo časovno usklajena s Svetovnim geografskim kongresom. Predvidena je tura po zahodnem delu ZDA (Gra- nd Canyon, Colorado, Yosemite N. Park itd.). Or- ganizacija: dr. T. Gosar (v Ameriki), tu ga zas- topa M. Krevs na Oddelku za geografijo FF. Pri- jave: v Zemljepisnem muzeju. Okvirna cena: 1500 USD. MATEVŽ LENARČIČ: ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Ana Vovk Knjiga Zgornja Savinjska dolina je rezul- tat znanstvenega sodelovanja šestih avtorjev. Jedro knjige tvorijo pravzaprav premišljeno izbra- ne fotografije Matevža Lenarčiča, saj slikovni del zajema dobro polovico knjige. Zaporedna razvr- stitev daje občutek, kot da pokrajino počasi snemamo s kamero in se za trenutek ustavimo pri privlačnih prvinah, si jih natančneje ogle- damo in spet gremo dalje. Zgornja Savinjska dolina je s fotoposnetki predstavljena v časovni dimenziji: sedaj jo spoznamo v zgodnjih jutra- njih urah, nato v zatonu sonca. Skratka, lista- nje po knjigi v neki meri nadomešča sprehod po Savinjski dolini in njenih planinah, saj moti- vika fotografij zajema najpomembnejše turistične točke, naravne in kulturne spomenike, domačije in ljudi, celo več, odpira razgled iz slavnih vi- rov Savinjskih Alp. Tekstovni prispevki pojasnjujejo zgradbo in nastanek pokrajine, rastlinstvo, živalstvo in ljudi, pri čemer je avtor posegel tudi v pretek- lost. Uvodnim mislim Antona Žunterja sledi kratka zgodovina naselitve Savinjske doline, ki jo je Aleksander Videčnik zaključil s sedanjost- jo. Anton Ramovž je dokaj natančno predstavil nastanek Zgornje Savinjske doline ter reliefno izoblikovanost in geološka svojstva pokrajine povezal z načinom poselitve ljudi. Vegetacijske združbe in tipične savinjske florne predstavnike spoznamo iz prispevka Ljerke Godicl, kjer se jasno odraža prilagoditev rastlin na ekološke razmere. Živalstvo tega dela krajine je predsta- vil Jože Svetličič. Savinjske Alpe so prikazane v kratkih pregledih, zato bi kazalo v prihodnje to delo razširiti z lokalno-krajinskimi prispevki. Zasno- va knjige je utemeljena na kompleksni predstavi- tvi Zgornje Savinjske doline, vendar je predstavi- tev posameznih regionalnih enot zelo splošna. Knjiga je zato le začetek kompleksne predstavit- ve tega koščka sveta, ki ji nujno morajo slediti obsežnejše znanstvene regionalne raziskave. Knjiga je lahko namenjena začetnemu spoznavanju Zgornje Savinjske doline, služi lah- ko kot vodič po Savinjskih Alpah ali kot koris- ten pripomoček učitelju pri obravnavi Savinjske doline. Značilnost te knjige je, da so jo pisali in sestavljali "domačini", ki poznajo naravno in kulturno dediščino, hkrati pa so na Zgornjo Savinjsko dolino čustveno navezani, kar je razvi- dno iz prispevka slehernega soavtorja. Prav ta občutek daje knjigi domačnost in prijeten ton branja. PC GLOBE - ATLAS NA RAČUNALNIKU Milan Orožen Adamič PC Globe je za geografe zelo zanimiv izobraževalen računalniški program, to je atlas sveta na računalniku. Trenutno obstoja verzija 4.0 (1991), ki upošteva že združeno Nemčijo. S številnimi spremembami, zlasti v vzhodni Evro- pi, bo gotovo v kratkem izdelana nova, dopolnje- na verzija. Program brez težav deluje na skoraj vseh variantah IBM oziroma IBM kompatibilnih GEOGRAFSKI OBZORNIK računalnikov. Poleg tega obstoja tudi program PC USA (atlas ZDA) in nekaj geografsko obar- vanih testov oziroma igric, od katerih nekatere tečejo tudi na računalnikih družine Apple. Na računalniku je priporočljivo imeti VGA barvno kartico, ker bo s tem atlas v barvah. Program vsebuje številne karte sveta, kontinentov in držav, ki so grafično sicer razme- roma enostavne, vendar jih po kvaliteti in boga- stvu vsebine ne moremo primerjati s kartami v klasičnem atlasu. Prava vrednost, moč progra- ma, je zlasti v obsežni podatkovni bazi o drža- vah sveta. Na tematskih kartah, ki jih sami oblikujemo, si lahko ogledamo najrazličnejše podatke. Imamo tudi možnost izdelave pregled- nih histogramov. Progrogram vsebuje podatke o prebivalstvu (število, starostna sestava, gostota, rast. smrtnost) in to za leta 1980, 1989, 1990, 1991 in 2000, zdravstvo (število prebivalcev na zdravnika, bolniške postelje, medicinske ses- tre . . .), izobrazba (osnovne, srednje šole, univer- za), mesta (časovni pas, koordinate, število pre- bivalcev, mednarodna telefonska številka; od slovenskih mest sta v programu Ljubljana in Maribor), podatke o vladi, podatke o gospodar- stvu (naravne zaloge rud, energije, uvoz, izvoz, proizvodnja od živil do avtomobilov in televizor- jev). Poleg tega so zbrani osnovni podatki o kulturi, turizmti, veri, narodnostni sestavi pre- bivalstva, jezikih in klimatski podatki za nekaj večjih mest s prikazom klimograma. Posebej zanimiva je možnot primerjave podatkov med izbranimi državami z možnostjo izbora primer- jave in prikaza desetih najvišje ali najnižje uvrščenih držav. Prav v tem je največja didak- tična vrednost programa. Program vsebuje še nekaj drugih stvari, kot na primer možnost preračunavanja vrednosti valut in informacijo o zastavah držav z državno himno, ki jo računal- nik tudi zaigra. Podatke o državah sveta je možno natis- niti na tiskalnik ali prenesti v program Lotus, kjer jih lahko uporabimo v najrazličnejše neme- ne. Poleg tega je možno sliko najrazličnejših tematskih kart in drugih grafičnih prikazov tudi shraniti in kasneje uporabiti (natisniti). Cena programa ni pretirana (69.95 $ in 13 $ za poštnino). S carino ni težav, ker je računalniška programska oprema oproščena carinskih dajatev. Program izdeluje in distri- buirá: PC Globe, Inc., 4700 South McClintock, Tempe, Arizona 85282, USA. Naročite pa ga lahko tudi po telefaksu na številko 991 602 968 7196. ZBORNIK "REPENTABOR 90" Drago Perko Zbornik sta julija 1991 izdala Slovenski raziskovalni inštitut in Narodna in študijska knjižnica, tiskala pa ga je Grafica Goriziana iz Gorice v nakladi 800 izvodov. Uredil ga je Aldo Rupel. Na 172 straneh so v slovenskem in ita- lijanskem jeziku predstavljeni rezultati 10. mla- dinskega raziskovalnega tabora "Repentabor 90", ki je bil od 20. avgusta do 1. septembra 1990. Mladi so raziskovali v okviru arheološke, etnološke, jezikoslovne, naravoslovne, sociološke, zgodovinske in seveda geografske skupine. Ob tem so delovale računalniška, video in foto de- lavnica. V zborniku so raziskave predstavljene po posameznih skupinah. Geografski rezultati zavzemajo 17 slovenskih in 11 italijanskih stra- ni. Največ prostora je namenjenega družbeni geografiji, predvsem prebivalstvu in gospodar- stvu. Čeprav so mladi raziskovalci delovali le na področju omenjenih znanstvenih disciplin, pa so bile vsebine njihovih raziskav tako pestre, da zbornik daje precej poglobljen in zanimiv vpogled v ta del Tržaškega in zato vsem, ki jih zanimajo pokrajine na robu slovenskega etnične- ga ozemlja, priporočamo, da si ga ogledajo ali kupijo v Zemljepisnem muzeju Slovenije, kjer so na razpolago tudi zborniki z nekaterih prejšnjih taborov. GEODETSKIVESTNIK Matej Gabrovec Letos izhaja že 35. letnik glasila Zveze geodetov Slovenije - Geodetski vestnik. Časopis letos izhaja v prenovljeni obliki, urednikovanje pa je ponovno prevzela Božena Lipej. Doslej so izšle tri številke, četrta pa je v pripravi. Na kratko bomo predstavili vsebino, predvsem tisti del, ki je zanimivejši za geografe. V prvi številki je največ prostora name- njenega novemu geodetskemu zakonu, ki je v pripravi. Drugi del je posvečen nekaterim aktu- alnostim, tehnološkim dosežkom, strokovnemu tisku in društvenim novicam. Glavna tema stro- kovnih člankov druge številke so geografski informacijski sistemi. Uvodni članek sta napisa- la A. Šuntar in E. Mivšek, ki sta predstavila delo GIS skupine na Oddelku za geodezijo FACjG. J. Rozman je podrobneje opisal postopek digita- lizacije grafičnih podlog. D. Perko je v svojem članku prikazal nove metode, s pomočjo katerih je z uporabo digitalnega modela reliefa določal morfološke enote. Z. Stančič pa nam je pokazal uporabo geografskih informacijskih sistemov v arheologiji. V rubriki Aktualnosti bi omenil poročilo J. Rotarja o delu Komisije za standar- dizacijo zemljepisnih imen pri Izvršnem svetu Republike Slovenije. Tretja, obširnejša številka prinaša referate s 24. Geodetskega dneva, ki je bil 11. in 12. oktobra 1991 v Bovcu. Glavna tema tega strokovnega posvetovanja je bil zem- ljiški kataster. O tej tematiki lahko preberemo 20 prispevkov. Ob pregledu zadnjega letnika Geodetskega vestnika smo našli precej zanimivega branja za geografe, ki jim vsem priporočam, da ga vza- mejo v roke. 39