Ptuj, torek, 13. januarja 2009
letnik LXII • št. 3 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
	
	
L #4 J ■	
V f/ u	
Po mestni občini Spuhlja • Klicu se je odzvalo več kot osemsto ljudi
O Stran 6
Po naših občinah Belavšek • Po
dvajsetih letih jim je prekipelo
O Stran 7
Po naših občinah Ormož • Čigavi sta anonimni ovadbi?
O Stran 22
v
Štajerski
Labod Drava •
Do 20. 1. bo znan igralski kader
O Stran 11
Rokomet •
Odličen prvi polčas dovolj za točko v Celju
O Stran 12
Mariborsko Pohorje • Na Zlati lisici več kot 15 tisoč obiskovalcev
Kljub mrazu prava zimska pravljica
Minuli konec tedna je bilo Mariborsko Pohorje prizorišče tradicionalnega, letos že 45. tekmovanja smučark za zlato lisico. Mojstrovine skoraj sto najboljših alpskih smučark iz vsega sveta si je v soboto in nedeljo ogledalo več kot 15.000 ljubiteljev belega cirkusa.
Po lanski preselitvi tekmovanja v Kranjsko Goro zaradi težav s toplim vremenom in pomanjkanjem snega je bilo letos prizadevnim mariborskim organizatorjem vreme zelo naklonjeno, tako da je bila proga za 45. Zlato lisico obilno zasnežena in utrjena že nekaj dni pred tem.
Zmage Črnjanke Tine Maze na sobotni tekmi v veleslalomu se je v sicer hladnem, a lepem sončnem vremenu veselila več kot 5000-glava množica. Na nedeljski slalomski tekmi pa je bilo malo drugače. Obiskovalcev je bilo po oceni organizatorjev sicer več, okoli 10.000. Tudi vreme je bilo lepo, čeprav še vedno hladno, žal pa se našim dekletom ni ponovila zimska pravljica iz prvega dne. Več o jubilejni Zlati lisici pa v besedi in sliki na 15. strani.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Zakaj čakanje v dežurni ambulanti
Lahonci • Čudežne zgodba
Vzrok tudi nenujni pacienti Pes rešil deklico
Mali nogomet •
Tomažu in Ptujčanom uspelo, Keblju ne
O Stran 14
Nujna medicinska pomoč in dežurna služba sta po novem združeni v nujno medicinsko pomoč. To je tista pomoč, ki jo zdravniki nudijo nenadno obolelim in tistim, ki so življenjsko ogroženi. Nujna stanja so natančno opredeljena v 103. členu zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju; vsa ostala stanja niso nujna in zaradi njih ni potreben nujen obisk pri zdravniku. V teh primerih naj bi bili pacienti samoplačniki, če obiščejo ambulanto za nujno pomoč.
Tudi na Ptuju so že želeli uvesti prakso, ki jo imajo drugje v Sloveniji, da bi ob nenuj-nih obiskih službe za nujno medicinsko pomoč le-to pacientom zaračunavali, vendar se doslej za to še niso odločili.
Včasih je gneča v nujni medicinski pomoči tudi posledica tega, ker se pred to ambulanto pogosto znajdejo tudi pacienti, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne obiščejo osebnega zdravnika. Če se v
Foto: Črtomir Goznik
ambulanti znajde sladkorni bolnik ali srčni bolnik ali kdo z zaklopko, z vnetjem grla, je zanj to nujno stanje, ni pa nujno stanje za sicer zdravega pacienta, ki je zbolel z angino. Tudi zato so zdravniki včasih na zelo spolzkih tleh, ko bi morali nekomu obisk v ambulanti za nujno pomoč zaračunati, ker ni nujen primer, vsakega pacienta pa je potrebno pregledati.
Direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek - Uhan je povedala, da ugotavljajo, da se danes pacienti pogosteje odločajo za obisk ambulante za nujno medicinsko pomoč kot v preteklosti. Odgovora, zakaj se to dogaja, ne poznajo.
Z> Stran 3
Med prazniki se je v Lahoncih 60 zgodila zgodba, ki bi lahko imela tragičen konec. A na srečo se je vse razpletlo tako lepo, kot da bi si potek dogajanja izmislili scenaristi ameriške filmske industrije. Ker je zgodba resnična in se je zgodila v božičnem času, nam vliva upanje, da je vendarle vse možno in da ne le na filmskem platnu, ampak tudi v resničnem življenju obstajajo srečni konci.
V Lahoncih 60 živita skupaj dve generaciji družine Lašič. Dedek Alojz Lašič st. je celili 47 let, vse svoje delovno obdobje, preživel v Mariboru. Po upokojitvi se je vrnil v domače kraje. Pod isto streho z njim živi sin Alojz s soprogo Suzano, njeno hčerko Sandro in skupno hčerko Glorijo. Glorija je veselo, živahno, klepetavo dekletce, ki je le redko pri miru in se zelo rada igra s številnimi živalmi, ki so pri hiši. Všeč so ji štiri mačke, ki se ji ponujajo v božanje, rada opazuje tri vrste papig, ki imajo svoje domovanje na stenah. Tudi kokoši so ji zanimive, a daleč najrajši ima Džonija. Džoni je dveletni
Foto: Viki Klemenčič Ivanuša
pes, mešanec med nemškim ovčarjem in kdovečim. Je izjemno lep, močan in postaven pes, na dolgih nogah, ki dobro ve, da je njegov gospodar Alojz, a vseeno obožuje malo Glorijo. Z njim se lahko igra, kakor hoče. Vlači ga za ušesa, se po njem valja, mu sega v gobec, njegova ljubezen do male navihanke prenese vse.
O Stran 24
Slovenija • S prve letošnje seje Združenja občin
O prostorskih in komunalnih problemih občin
Predsedstvo Združenja občin Slovenije (ZOS) je na petkovi, sicer prvi seji v tem letu največ pozornosti namenilo problematiki sprejemanja novih prostorskih aktov, pri katerih imajo občine probleme zaradi vseh potrebnih soglasij. Letos morajo biti vsi omenjeni akti sprejeti, zato občine pozivajo pristojne institucije, da zagotovijo hitro korespondenco.
Kot je na novinarski konferenci po končani seji v Šenčurju pojasnil predsednik ZOS Robert Smrdelj, se kažejo veliki problemi s časovnicami glede sprejemanja občinskih prostorskih načrtov (OPN). Postopki od pridobivanja smernic in izdaje mnenj se namreč pri so-glasodajalcih zelo vlečejo, zato bo verjetno veliko občin, ki do konca leta ne bodo uspele sprejeti načrtov.
Zaradi poznega sprejemanja podzakonskih aktov je bilo potrebno rok za izdelavo prostorskih načrtov enkrat že premakniti. »Ni nam v interesu, da se roki še podaljšujejo, saj so potrebe po novih prostorskih planih v občinah velike,« je opozoril Smrdelj in dodal, da brez novih načrtov v prihodnjem letu ne bi bile mogoče nove gradnje oziroma pridobivanje gradbenih dovoljenj.
Zato je Združenje občin Slovenije na današnji seji apeliralo na ministrstvo za okolje in prostor ter na ostale soglasodajal-ce, da se primerno organizirajo in se kadrovsko okrepijo na segmentih, ki so pristojni za izdajo smernic in mnenj. Jasno je namreč, da glede na obstoječo organizacijo ne bodo uspeli zagotoviti dovolj hitre korespondence, da bi vse občine lahko sprejele prostorske načrte.
V samih občinah naj težav z izpeljavo postopkov ne bi ime-
Uvodnik
li, če se bo zagotovilo dobro sodelovanje z ministrstvom okolje in prostor, kmetijskimi institucijami, zavodom za varstvo narave ter ostalimi sogla-sodajalci. Občine imajo večinoma namreč že opravljene javne razgrnitve in javne obravnave ter so v fazi potrjevanja stališč in pripravi predloga. Zato je spomladi za pričakovati veliko aktov, na katera bo potrebno dati mnenja.
Na seji pa so župani slovenskih občin veliko pozornosti namenili tudi ostalim aktualnim težavam, ki so večinoma vezani na področje ministrstva za okolje in prostor. Tako so opozorili na problem odlaganja komunalnih odpadkov po 1. juliju, ko morajo številne obstoječe deponije zaprti svoja vrata. Predstavniki ministrstva pa so jim zagotovili, da imajo zadeve pod kontrolo. Kljub temu na dilemo, kaj se bo zgodilo s 1. julijem in ali bo po tem datumu še mogoče odlaganje na obstoječe deponije ali pa bodo morale občine iskati druge rešitve, danes niso uspeli odgovoriti. »Še naprej se bomo trudili, da bi občine rešile vprašanja povezana s to problematiko, saj za mnoge tudi sprejeti državni operativni program določa precej neracionalne variante,« je dejal Smrdelj in dodal je še nekaj manevrskega prostora za dogovor med okoljskim mi-
Varčevanje
Upam, daje med vašimi novoletnimi sklepi glede tega, kaj boste letos zanesljivo počeli, tudi kakšen, ki se tiče varčevanja. Kajti, saj veste: kriza trka na vrata, pri marsikom je že prav nesramno vstopila v podjetje.
No, začetno stopnjo varčevanja srno že uspešno prebrodili: za novoletne praznike smo pokupili vse, kar se je dalo, in s tem osrečili sebe in svojo žlahto. Ker je zelo malo ostalo, niti nima smisla varčevati.
Potem nam je zaprl svoje pipice veliki ruski brat. Postrgali smo vse svoje prihranke in zdrveli kupit karkoli koristnega, kar bi nas lahko grelo. Kurilno olje nam dovažajo tako rekoč dan in noč, ogrevala na elektriko gredo v trgovinah za med. In spet smo varčevanje preložili na poznejši čas.
Bo pa zanimivo, če bomo morali ta električna ogrevala res kaj uporabljati. Ne vem, kolikšne izkušnje imate kaj z njimi, ampak najbrž v navodilih ni nikjer zapisano: Pazi, električni števec bo podivjal, tako hitro se bo vrtel. Tako da se lahko mirne duše pripravite na naslednji varčevalni korak: račun za elektriko vam po pobral vse, še tisti denar, ki ga niti niste imeli.
Najlepše je v teh kriznih časih kadilcem. Zmeraj jim namreč ostane tolažba: če bo kriza še hujša, pa bom nehal kaditi. Ampak na srečo ni v življenju nikoli tako zelo kritično, da bi se človek moral odpovedati svoji smrdljivi razvadi. Tako bomo še naprej denar dobesedno puhali v zrak in modrovali, kako hudi časi so. In kako hudi še bodo!
Eno lepo lastnost pa ta kriza vseeno ima, zaradi katere je človeku malce lažje pri srcu: po žepu je pošteno mahnila novodobne slovenske kapitaliste in jim pobrala kar precejšen del njihovega bogastva. Zlasti ob tistem priobalnem kapitalistu, ki je znal svoj politični kapital lepo pretopiti v evre, tradicionalna slovenska zavist dobi krila.
Strokovnjakipravijo, da ne bo hujše, kot je bilo leta 91. Takrat smo živeli s tristo, štiristo markami na mesec. In preživeli. Res je, da smo se vmes malce razvadili in nas to sedaj tepe, ampak nam bo pa pozneje toliko lepše.
Jože Šmigoc
nistrstvom in posameznimi občinami. Člani predsedstva ZOS so danes poleg tega opozorili še ne nekaj problemov, in sicer so spregovorili o financiranju in izvajanju kohezijskih projektov odvajanja in čiščenja odpadnih vod, kjer je precej velik problem pridobivanje lastništva zemljišč. Opozorili pa so tudi na problematiko podeljevanja koncesij za dimnikarstvo in dali pobudo na okoljsko ministrstvo, da pripravi priporočila za umeščanje objektov za izkoriščanje obnovljivih virov energije v prostor.
Župani mestnih občin za ustreznejše financiranje
Že dan prej, 8.januarja, pa so župani mestnih občin, ki jih je na novomeški Trški gori gostil novomeški župan Alojzij Muhič, oblikovali predloge za zakonske spremembe financiranja mestnih občin. Posveta so se poleg Muhiča udeležili štirje od enajstih županov mestnih občin, in sicer ljubljanski župan Zoran Jankovic, mariborski Franc Kangler, velenjski Srečko Meh in slovenjgraški župan ter poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar, pa tudi predstavnik celjskega župana. Kot je povedal Jankovic, je težava v tem, da mestne občine ponujajo podporo širšemu zaledju oziroma predstavljajo regijska središča, izhodišče predlogov županov pa je, da z njimi zagotovijo spremembo zakona, ki ga zahteva ustavno sodišče, ob tem, da občine obstoječih finančnih
V samih občinah naj težav z izpeljavo postopkov OPN ne bi imeli, če se bo zagotovilo dobro sodelovanje z ministrstvom za okolje in prostor, kmetijskimi institucijami, zavodom za varstvo narave ter ostalimi soglasodajalci.
kvot ne izgubijo.
Po mnenju mariborskega župana in predsednika Združenja občin Slovenije Kanglerja je bil današnji posvet pomemben za razvoj in financiranje mestnih občin. Sogovorniki so se strinjali, da ne želijo spreminjati financiranja ostalih občin. Za mestne občine je ključnega pomena, da imajo zagotovljen poseben status. Ker pokrajin niso uspeli dobiti in je vprašanje, kdaj bodo v državnem zboru prišle na plan, tako Kangler, so danes župani ugotovili, da mestne občine opravljajo veliko nalog regijskega pomena, pri katerih bi jim morala pomagati država. Med drugim je naštel primere galerij, muzejev, gledališč, knjižnic, športnih objektov
in poklicnih gasilcev. »Prav bi bilo, da preučimo vse možnosti in da skozi zakon zagotovimo nekatere dodatne finančne vire, predvsem v smislu zagotavljanja normalnega delovanja naštetih in ostalih ustanov, da zanje zagotovimo enake ali bolj kakovostne vsebine,« je poudaril Kangler. Kot je nadaljeval, je prejšnja vlada skozi zakon o pokrajinah predlagala, da se kmetijska zemljišča prenesejo na pokrajine, stališče županov in Skupnosti občin Slovenije pa je, da pozivajo vlado, da kmetijska zemljišča prenese na lokalne skupnosti, ker te gospodarijo s prostorom, boljšega gospodarja, kot so občine, pa po Kanglerjevi oceni ni. Občine so s tem pripravljene
prevzeti tudi zaposlene sklada kmetijskih zemljišč, je povzel. Velenjski župan Srečko Meh pa je povedal, da so glede financiranja nalog, ki jih morajo izvesti mestne občine, iz leta v leto v slabšem stanju. Premoženja, ki bi ga lahko prodali, je vedno manj, razkorak med prihodki in odhodki pa je čedalje večji. Občinam se nalagajo vedno nove naloge, redarstvo, vrtci in kup novih nalog, je naštel. »Prihodki mestnih občin bi morali biti odvisni od položaja gospodarstva in ne samo od števila prebivalstva, saj tako občine prej zanima število prebivalcev kot pa število novih delovnih mest,« je podčrtal.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
GZS: Predlog zakona o subvencioniranju delovnega časa pomanjkljiv
Predlog zakona o delnem subvencioniranju delovnega časa je pomanjkljiv, menijo na GZS. Predlogu med drugim očitajo, da ne opredeljuje časovnega dometa zakona, da ni jasno, ali se subvencionirajo plače ali prispevki, in da niso jasni postopki za pridobitev subvencije. Predlagajo ponoven razmislek o začasnem znižanju prispevne stopnje. Na GZS opozarjajo, da predlog zakona ne opredeljuje, koliko časa bo zakon trajal oz. različne določbe ponujajo različne interpretacije časovnega dometa zakona. Poleg tega, pravijo, iz predloga zakona ni jasno razvidno, kaj se subvencionira, ali plače ali prispevki, ter kdo je prejemnik subvencije in
na kakšen način se ta izplača. Menijo tudi, da predlog zakona v določenem delu daje pravico do subvencije samo tistim delodajalcem, pri katerih je organiziran reprezentativni sindikat, »pri čemer pa pozablja, da je subvencija namenjena ohranitvi delovnih mest, se pravi delavcem in ne sindikatom«. (sta)
Za varstveni dodatek mesečni dohodkovni cenzus na družinskega člana 422,2 evra
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je na petkovi seji med drugim sprejel sklep o dohodkovnem cenzusu za uveljavitev varstvenega dodatka v letu 2009. Ta znaša mesečno 422,2 evra ali letno 5066,4 evra na posameznega družinskega člana. Pojasnili so, da je mejni znesek za pridobitev
pravice do varstvenega dodatka določen od 1. februarja 2008 dalje in po zakonu o varstvenem dodatku znaša 81,6 odstotka najnižje pokojninske osnove. Svet ZPIZ je sprejel tudi sklep o valorizaciji vrednosti premoženja iz prvega odstavka 9. člena zakona o varstvenem dodatku. Glede na koeficient rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji v letu 2008, ki ga je konec decembra lani objavil statistični urad, se vrednost premoženja poveča za 5,7 odstotka in v letu 2009 znaša 23.684,78 evra.
Sicer pa je svet ZPIZ v petek sprejel tudi sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine. Vdova oziroma vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do lastne starostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino, ki si jo sam izbere. Ne glede na to pravico do izbire pa se lahko vdovi oz. vdovcu, če je to zanj ugodneje, poleg starostne ali invalidske pokojnine izplačuje tudi 15 odstotkov
zneska vdovske pokojnine, ki mu gre po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic, vendar največ do zneska v višini do 15 odstotkov povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu. Po statističnih podatkih je ZPIZ lani izplačal povprečno pokojnino v znesku 555,92 evra. Tako lahko od letošnjega 1. januarja izplačuje del vdovske pokojnine največ v višini 83,39 evra, kar je za 22 centov manj od zneska, določenega pri uskladitvi pokojnin v novembru lani. Skupno izplačilo starostne ali invalidske pokojnine in dela vdovske pokojnine v letu 2009 po zakonu ne sme presegati zneska starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. Tako znaša skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine od 1. januarja 2009 dalje 1655,68 evra, kar je za 10,35 evra manj od zgornje meje, določene pri uskladitvi pokojnin v novembru 2008. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Zakaj čakanje v ambulanti za nujno medicinsko pomoč
Do vrst (tudi) zaradi nenujnih pacientov
Nujna medicinska pomoč in dežurna služba sta po novem združeni v nujno medicinsko pomoč. To je tista pomoč, ki jo zdravniki nudijo nenadno obolelim in tistim, ki so življenjsko ogroženi. Nujna stanja so natančno opredeljena v 103. členu zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju; vsa ostala stanja niso nujna in zaradi njih ni potreben nujen obisk pri zdravniku. V teh primerih naj bi bili pacienti samoplačniki, če obiščejo ambulanto za nujno pomoč.
Tudi na Ptuju so že želeli uvesti prakso, ki jo imajo drugje v Sloveniji, da bi ob nenujnih obiskih službe za nujno medicinsko pomoč le-to pacientom zaračunavali, vendar se doslej za to še niso odločili. Včasih je gneča v nujni medicinski pomoči tudi posledica tega, ker se pred to ambulanto pogosto znajdejo tudi pacienti, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne obiščejo osebnega zdravnika. Če se v ambulanti znajde sladkorni bolnik ali srčni bolnik ali kdo z zaklopko, z vnetjem grla, je zanj to nujno stanje, ni pa nujno stanje za sicer zdravega pacienta, ki je zbolel z angino. Tudi zato so zdravniki včasih na zelo spolzkih tleh, ko bi morali nekomu obisk v ambulanti za nujno pomoč zaračunati, ker ni nujen primer, vsakega pacienta pa je potrebno pregledati.
Direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek - Uhan je povedala, da ugotavljajo, da se danes pacienti pogosteje odločajo za obisk ambulante za nujno medicinsko pomoč kot v preteklosti. Odgovora, zakaj se to dogaja, ne poznajo. Še pred desetimi leti je na Ptuju delal samo en dežurni zdravnik, pokrival je ves teren, tudi prebivalcev takrat ni bilo več kot danes. Zdaj delajo trije zdravniki in je občasno gneča, ne pa tudi vedno, odvisno od dneva, od večjih viroz in bolezni, ki se pojavijo v določenem trenutku. V dežurni službi dajejo tudi infuzije in intramuskularne injekcije, ko je potrebno po aplikaciji injekcije počakati pol ure. Zato vsi pacienti, ki sedijo v ambulanti, ni nujno, da čakajo na zdravnika, morajo pa počakati. Dogaja pa se tudi, da bolnika včasih v ambulanto pospremi več svojcev. Tudi zato je gneča včasih videti veliko večja, kot je v resnici.
V ambulanto za nujno pomoč prihajajo ljudje tudi zato, ker računajo, da bodo manj čakali kot v ambulantah svojih osebnih zdravnikov. Eden od zelo pogostih odgovorov pacientov je zadnje čase ta, da prihajajo, ker zaradi narave svojega dela ne uspejo obiskati svojih zdravnikov v rednih ambulantah, čeprav jih bolezen že daje dva ali tri dni. Včasih pridejo tudi zato, ker ne morejo do svojih zdravnikov. Nesporno dejstvo pa je, da se ljudje danes vse bolj bojijo za svoje zdravstveno stanje, zato tudi pogosteje obiskujejo zdravnike.
O sprejemu odloča zdravstveno stanje
V ambulanti za nujno pomoč vrstni red obravnav pacientov ni pogojen s prihodom, temveč z zdravstvenim stanjem pacienta. Med večjim številom pacientov je potrebno oceniti, kdo najhitreje potrebuje pomoč. Za dobro triažiranje pa je potrebno obširno strokovno znanje, sposobnost ocenjevanja, ocenitev situacije ter prav tako delovne izkušnje. Prednost imajo poškodovani, tisti, ki jim je slabo, bruhajo ali so kako drugače ogroženi. Če pride hkrati deset pacientov, eden ne bo čakal nič, drugi pa eno uro. Ko pride sočasno 20 pacientov, kot je to bil primer 3. januarja, se je ta čakalna doba temu primerno podaljšala, zdravnici sta v 24 urah pregledali 125 bolnikov. Tisti dan so imeli sedem infuzij, 53 intervencij v prevezo-valnici, več intramuskularnih injekcij. Večina pacientov je prišla v zelo kratkem času, zato je bilo več čakanja. Nihče pa ni čakal do polnoči, ker je bila večina pacientov pregledanih in obdelanih do 16. ure. 2. januarja jih je bilo 134 v 24 urah in ni bilo nobenih večjih problemov. Podatkov o tem, da bi kateri od pacientov umrl, ker naj ne bi bil pravočasno oskrbljen, nimajo. Na terenu je bil izvršen en mrliški ogled, umrla je kronična bolnica.
Nujna medicinska pomoč je sestavljena iz prehospitalne enote, enote nujnih in sanitetnih prevozov in dežurne službe. Ekipa, ki jo izvaja, je nadstandardna, ob splošnih zdravnikih specialistih se vključujejo tudi internisti, kirurgi, anestezisti. Vsak dan delata v dežurni službi dva zdravnika, ob sobotah in nedeljah ter praznikih delajo še pediatri. Nobeden ne dela več kot 24 ur, v nobenem primeru pa doslej ni bil nekdo dežuren tri dni; na razporedu je natančno napisano, kdo je delal, kateri zdravniki so se izmenjevali. Pri taki frekvenci dela, kot je v ambulanti za nujno pomoč, ga ni človeka, ki bi lahko tri dni skupaj vzdržal vse napore v dežurni službi, je povedala direktorica. Tako se tudi zdravniki vse pogosteje odločajo, da si dežurstvo delijo na dva dela, da vsak oddela po 12 ur. En zdravnik lahko dežu-ra največ tri- do štirikrat mesečno. Nobeden naj ne bi imel več kot 65 ur dodatnega dela ob rednem delu na mesec. Zaslužek
Metka Petek Uhan, direktorica
za eno dežurstvo je odvisen od tega, koliko je dnevnih in koliko nočnih ur oziroma tudi nedeljskih ur, to je natančno opredeljeno s pogodbo. Problemov, da bi jim za dežurstva primanjkovalo zdravnikov, ni, saj jih je na Ptuju 40, s splošnimi in šolskimi pa celo več.
Na JZ ZD se je v prazničnih dneh izlilo veliko gneva, predvsem zaradi čakalne dobe v ambulanti za nujne primere, nezadovoljni so bili tudi tisti, ki so obiskali dežurno zobozdravstveno ambulanto, za katero pa podatki kažejo, da po 12. uri niso imeli pacientov, delali so do 18. ure. V JZ Zdravstveni dom si že nekaj let tudi prizadevajo, da bi dobili program za dežurnega zobozdravnika, ki pa ne bo dežural ponoči.
Dežurna služba pod stalnim nadzorom
Dogajanje v dežurni službi je nenehno pod nadzorom, poročilo o dogajanjih v preho-spitalni enoti mesečno pošiljajo na Ministrstvo za zdravje. Vodja službe nujne medicinske pomoči mora opravljati tudi interni strokovni nadzor. Ti nadzori se glede na vzpostavljeni ISO-standard opravljajo v vseh delih oziroma službah zdravstvenega doma. Redni so tudi sestanki z zdravniki, ki opravljajo dežurno službo, da ne bi prihajalo do nezadovoljstva pacientov ob obiskih ambulante za nujne primere zaradi dolge čakalne dobe, ki pa je bilo izrazito v prvem po-prazničnem dnevu, ko je naenkrat prišlo v ambulanto toliko ljudi, da vsi niso mogli priti takoj na vrsto, ker o tem v ambulanti za nujne primere odloča zdravstveno stanje pacienta. Direktorica odgovarja, da za pacienta zagotovo ni prijetno, da mora dolgo čakati, prijetno pa tudi ni zdravniku, ki dela v takih pogojih. »Dejansko bomo vsi skupaj morali delati na tem, da čakanja v dežurni službi ne bi bilo. To je tudi naša želja,
ne samo želja pacientov. Tudi zdravnik si ne želi gneče pred ambulanto, ker v takem primeru dela pod velikim pritiskom, kar pa lahko vpliva na kvaliteto dela.« V ZD Ptuj si ne delajo nobenih utvar o tem, da bi lahko zadovoljili vse paciente, vedno se bodo v določenem odstotku dogajali nezadovoljni pacienti. Izraze nezadovoljstva jemljejo zelo resno, ob tem pa se zavedajo, da mora priti tudi do miselnih zasukov pri zaposlenih, da morajo še več delati na odnosih do pacientov, kjer je tudi največ pritožb, in na področju komuniciranja. Vzpostavljen je odprt sistem pritožb, vsak posamezen primer oziroma vsako pritožbo po protokolu obravnavajo, da bi se iz morebitnih napak vsi skupaj nekaj naučili in da napak v sistemu ne bi bilo več. »Mislim, da ni dobro, če napake ne priznaš. Če si jo naredil, je prav, da jo tudi priznaš, da se čim prej soočiš s stvarmi, ki so se zgodile, da ugotoviš, kaj se je zgodilo in da najdeš vzrok za to, kar se je zgodilo ter da ga odpraviš. To pa še ne pomeni, da nekomu vzameš licenco. Sistem kakovosti smo tudi vzpostavili s tem namenom, da bi bilo napak čim manj. Najslabše je, če se zaviješ v molk. Kot vse kaže, pa je bil splet okoliščin vzrok nezadovoljstvu zaradi tega, ker so nekateri morali predolgo čakati 3. januarja v ambulanti za nujne pomoči,« je o priznavanju napak povedala direktorica.
Pritožbe jemljejo resno
Vse tiste, ki z negativnim odnosom prihajajo že v ambulanto, je potrebno razorožiti s prijazno besedo, to je način, da bomo prišli skupaj, pravi. Vsi predstojniki delajo na tem, da se kvaliteta uslug do pacientov povečuje. »Povedati moram, da zdravstvene delavce v slabo voljo spravljajo vse neresnične navedbe, v zadnjem času jih je bilo kar nekaj. To medsebojno

obtoževanje pa ne vodi v kon-struktivnost oziroma v stanje, v katerem bosta zadovoljna tako pacient kot zdravnik oziroma vsi zdravstveni delavci. Trudimo se po najboljših močeh, v dežurni službi delajo nadstan-dardne ekipe, dodali smo še enega zdravstvenega tehnika, da bi se aplikacije hitreje izvajale, administratorjev pri nas nimamo. Mi se bomo potrudili po najboljših močeh, pričakujemo pa, da se bodo potrudili tudi pacienti, ki bodo razmislili, kdaj se poslužiti nujne medicinske pomoči, da bomo lahko nemudoma pomagali tistim, ki pa v resnici potrebujejo nujno medicinsko pomoč. V tem primeru tudi ne bo več nepotrebnega čakanja,« še pravi direktorica. Ob vseh dodatnih izobraževanjih za zaposlene načrtujejo tudi izobraževanje za paciente, s pomočjo zloženk jim bodo skušali predstaviti delovanje službe za nujno medicinsko pomoč, iz njih pa bodo tudi izvedeli več o tem, kdaj poiskati nujno pomoč.
Pohvala po prvi presoji
Ptujski zdravstveni dom se je lani 29. januarja vpisal tudi med prejemnike certifikata kakovosti ISO 9001:2000 kot eden prvih zdravstvenih zavodov v Sloveniji. Gre za certifikat, ki je eden od korakov na poti k odličnosti. Politika kakovosti ZD Ptuj je zajeta v 48 dokumentih, ki jo izvajajo kot sodoben pojem kakovosti, za katero odgovarjajo vsi zaposleni. Certificiranje je potekalo 26., 27. in 28. novembra leta 2007. Kot aktivni akterji so se vključili tudi pacienti, anketa med uporabniki jih je zelo presenetila, njihovo zadovoljstvo s kvaliteto storitev je bilo izraženo s povprečno oceno 4,2 na ravni zavoda. Certifikat kakovosti so sprejeli za osnovno in zobozdravstveno varstvo, splošno, specialistično in zdravstveno nego brez razlik.
Projekt kakovosti želijo v JZ ZD Ptuj nadgraditi v sistem celovitega upravljanja kakovosti, ki je priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za zdravstvo.
26. in 27. novembra lani je ZD Ptuj uspešno opravil prvo presojo po prejemu certifikata kakovosti. »Sistem vodenja kakovosti je izdelan z zahtevami standarda SIST EN ISO 9001:2000, je primerno dokumentiran in se primerno izvaja. Sistem se redno dopolnjuje in posodablja, tako da je nenehno usklajen tudi z zahtevami organizacije in po pričakovanju pacientov. Cilji kakovosti se dosegajo. Notranje presoje se redno izvajajo. Rezultati so podlaga za izvedbo izboljšav. Vodstvo organizacije v celoti podpira in spodbuja sistematski nadzor sistema vodenja kakovosti,« so v prvo presojo zapisali presojevalci. Za ambulanto nujne medicinske pomoči pa so zapisali, da je urejena. Procesi so jasno opredeljeni in obvladovani. Pohvale vredna je izdelava vseh protokolov ukrepanja pri obravnavi nujnih stanj.
V lanskem letu so anketo ponovili, vključenih je bilo 555 anketirancev, anketni vprašalnik je vrnilo 78,19-odstotka anketirancev. S tem so dosegli zastavljeni cilj za kazalnik kakovosti, 70 odstotkov vrnjenih anketnih vprašalnikov. Anketiranje je potekalo v posameznih službah in posameznih dejavnostih, ker so želeli dobiti smiselno primerljive podatke. Služba nujne medicinske pomoči je dobila oceno 4,69, najvišje je bila ocenjena patro-nažna služba, s 4,96, najnižjo oceno pa je dobila služba zdravstvenega varstva odraslih, 4,1. Povprečna ocena 4,31 je bila dosežena pri urejenosti čakalnic. Zadovoljstvo z zdravnikom so pacienti ocenili s povprečno oceno 4,46, zadovoljstvo z delom in odnosom medicinske sestre pa s povprečno oceno 4,82. Dosežena povprečna ocena 4,47 od možne ocene 5 je dokaz, da so pacienti z izvajanjem storitev zadovoljni. To zaposlene v ZD Ptuj še dodatno zavezuje, da doseženo obdržijo oziroma še izboljšajo. Zavedajo se, da je zadovoljstvo pacienta na prvem mestu. Tudi čakalne vrste so močno skrajšali, odkar je uvedeno telefonsko naročanje tudi v splošnih ambulantah. Na vprašanje, koliko časa so čakali na pregled, je največ anketirancev, 34,1 odstotka, odgovorilo, da do 15 minut. Po anketi se na pregled po telefonu naroča že 59,9-odstotka pacientov. Možnost vzpostavitve telefonske zveze z ambulanto so ocenili s povprečno oceno 4,13. Še vedno pa se dogaja, da ob 30 naročenih pacientih pride tudi 30 nenaročenih, ki pa morajo zato čakati. Vedno pa imajo nujni pacienti prednost pred naročenimi.
Koliko zaslužijo zdravniki v dežurni službi
Če začnejo zdravniki dežurstvo v soboto ob sedmi uri zjutraj in ga končajo v nedeljo zjutraj, znaša bruto zaslužek 663,79 evra. Za dežurstvo v delovniku, ki se začne ob 20. uri zvečer in konča naslednje jutro ob 6. uri, znaša plačilo v bruto znesku 261,12 evra, za nedeljsko dežurstvo, ki se prične v nedeljo zjutraj ob sedmih in konča v ponedeljek zjutraj ob šesti uri, znaša plačilo v bruto znesku 812,85 evra. V vseh treh primerih gre za zneske, ki jih dobijo za opravljeno dežurstvo zdravniki - koncesionarji. Če ta dežurstva opravijo zdravniki, zaposleni v JZ ZD Ptuj, se zneski znižajo za 40 odstotkov.
Kog • Ledena trgatev tudi v Jeruzalemu Ormožu VVS
Mrzli dnevi za najslajše vino
Pretekli mrzli dnevi s temperaturami krepko pod nič stopinj Celzija so bili naklonjeni pripravam na ledeno trgatev. To so izkoristili številni vinogradniki našega okoliša. Tudi v kleti Jeruzalem Ormož VVS.
Pri -12 stopinjah Celzija se takšno ogrevanje zares prileže.
Foto: vki
Po sedmih letih so v Jeruzalemu Ormožu VVS ponovno dobili kakovostno ledeno grozdje sorte renski rizling, za katerega upajo, da bo prihodnje leto konkuriral najboljšim svetovnim vinom na mednarodnih tekmovanjih v kategoriji predikatnih vin. Zadnja ledena trgatev sorte renski rizling je potekala 11. januarja 2002 in dala odličen predikat. Tedanja polnitev je na mednarodnem sejmu v Gornji Radgoni že dvakrat in enkrat v Bruslju prejela veliko zlato medaljo. Lani pa so v ormoški Kleti pridelali tudi prvo ledeno vino iz sorte
šipon, ki bo letošnjo pomlad prvič na mednarodnih vinskih ocenjevanjih.
Minuli petek se je ob 7. uri zjutraj v vinograd odpravilo 55 beračev. Termometer je kazal ledenih -12 stopinj. V vinogradu na Malem Kogu so obrali več kot 2.500 trsov, na katerih so natrgali 1000 kilogramov grozdja s sladkorno stopnjo 160 oOe. Enologinja Jeruzalema Ormož VVS Janja Klanjčar je s kvaliteto zadovoljna, saj se je sorta renskega rizlinga na Malem Kogu kljub toči v poletju dobro ohranila in tako so dobili najbolj ka-
kovostno grozdje za najslajše, predikatno vino. Predikati v Sloveniji in po svetu niso tako množično na trgu kot ostala vina. Se pa cenijo in hranijo za posebne priložnosti, saj spadajo v višji cenovni razred vin in dosegajo tudi do nekaj desetkrat višjo ceno kot ostala buteljčna vina na trgu, in to v stekleničkah po 0,25 litra.
V Kleti so nam pojasnili tudi posebnost ledene trgatve, ki se od jesenskih razlikuje predvsem po temperaturi zraka. »Pred tem vinogradniki skrbno pregledujejo, kako grozdje prenaša spreminjanje letnih
časov iz jeseni v mrzlo zimo. Ko grozdje jeseni dozori, se z letnim časom spremenijo grozdne jagode v rozine, ki jih lahko oberemo v ledeni trgatvi pri temperaturi od -6 do -8 °C. Zaradi tako nizkih temperatur grozdje zmrzne in po nekajdnevni zmrznjenosti dobimo mošt posebno značilnega polnega okusa, ki ima bolj intenzivno rumeno barvo. Grozdni sok nato vre nekaj mesecev, vendar je za vinske sladokusce popoln šele čez leto dni,« pojasnjujejo v Jeruzalemu Ormožu VVS.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Snemanje novega filma
Streljanje na Ptuju
16-letna dijakinja Natalija Rodošek, ki je pred časom naznanila, da bo začela snemati svoj prvi film, je v pičlih dveh dneh k sodelovanju pritegnila 160 igralcev. Ti se bodo pomerili na avdiciji, ki bo konec meseca, februarja pa bo Natalija pod okriljem Mitja Okorna začela snemati film z izrazitim ameriškim pridihom, za katerega obljublja, da bo za slovenski prostor precej nenavaden.
Scenarij za film, ki bo nosil naslov 10 dni, sta prispevala 16-letna Ptujčanka Natalija Rodošek in uspešni slovenski režiser Mitja Okorn. Njuno sodelovanje se je začelo pred dvema letoma na natečaju za najbolj izviren scenarij za glasbeni spot, ki ga je izpeljala
neka slovenska revija. »Takrat je videl, da imam talent in da me to zanima. Potem sva stopila v kontakt, pri svojem delu sem ga večkrat prosila za pomoč in vedno mi je pomagal. Nekajkrat sem ga obiskala v Ljubljani, kjer sva se pogovorila o filmu. Za snemanje mi bo posodil
Natalija Rodošek bo pri 16 letih posnela svoj prvi film.
tudi kamero in vodja projekta bo pravzaprav on,« pojasnjuje mlada scenaristka.
Film ima zgodovinsko ozadje in močan ameriški pridih. »Veliko bo streljanja, lovljenja z avtomobili, tako da se bomo res poskušali lotiti filma, podobnega ameriškim,« razlaga Natalija, ki bo v film vključila tudi veliko dobre glasbe, med drugim bo nastopil tudi raper Zlatko.
Snemanje, ki se bo začelo februarja, bo trajalo 40 snemalnih dni in bo potekalo v Ptuju, Mariboru, Ljubljani, en del pa tudi v Budimpešti. Samo v dveh dneh je Natalija prejela 160 prijav za sodelovanje, sprejema pa jih vse do konca meseca, ko bo v Ptuju avdicija, na kateri bodo izbrali igralce. Sredstva za snemanje filma bo prispevala soavtorica filma, ki upa, da ji bodo sponzorji in Filmski sklad za njen projekt
namenil kakšen evro.
»Začela sem s skeči in spoti, a sem se odločila, da poskušam tudi s filmom. Zdi se mi, da se tako največ naučiš, od tega, kako se postavljajo luči, kabli, do tega, kako sodelovat z igralci. Vem, da bo to velik zalogaj, a ostajam optimistična,« pojasnjuje 16-letnica.
Slovenski film z ameriško zgodbo
Del zgodbe iz filma, ki bo nosil naziv 10 dni, je resničen in je vzet iz življenja Mitje Okorna, največji del pa je plod domišljije obeh scenaristov. Gre za krvavo in adrenalinsko dogodivščino, v kateri trije gangsterji pod vodstvom ptujskega mafij-ca zaradi želje po položaju in denarju ubijejo družino 15-le-tnega Leona. Ta po dolgih letih zbere dovolj dokazov o tem, kaj se je v resnici zgodilo in z Ano posname film po resničnih dogodkih iz njegove preteklosti. V želji, da dokončno razkrinka mafijce, se spopada s težavami, a vendar film uspe posneti. 10 dni pred premiero krivec za smrt Leonove družine izve za film in skuša na vsak način preprečiti predvajanje. Kaj vse je pripravljen storiti, da stvari ne pridejo v javnost, pa si boste lahko ogledali v filmu, katerega snemanje naj bi končali aprila. Ali bo v kinematografih še to leto, pa zaenkrat še ni znano.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Od tod in tam
Ptuj • Gimnazijski projektni teden
Foto: DB
Dijaki ptujske Gimnazije, ki so zadnji teden pred božično-novoletnimi prazniki klasični pouk nadomestili s projektnim tednom, so enotedensko dogajanje zaključili z zanimivo prireditvijo. Letošnji projektni teden, ki ga Gimnazija Ptuj organizira že pet let zapored, je bil posvečen biologiji in športu, naslovili pa so ga Šport in zdravje - življenjski slog mladih. V okviru omenjenega projekta se je zvrstilo več kot 30 delavnic in kopica zanimivih predavateljev, zanimivo šolsko predpočitniško dogajanje pa so zaključili s prireditvijo, na kateri so dijaki predstavili znanja in veščine, ki so si jih pridobili v sklopu projektnega tedna. Medtem ko so bili nekateri dejavni v literarnih, avdio-video, ročnih delavnicah in podobno, so drugi ta čas namenili plesno-pevskim aktivnostim. V nabito polni dvorani ob koncu projektnega tedna pa je vsak dijak predstavil svoj delček znanja in veščin.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Pretirane gneče ni
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letošnje zimske razprodaje, na katerih so cene nižje od 20 do 60 odstotkov, ponekod do 70, kažejo podobno sliko kot že nekaj zadnjih let: obisk ni več takšen, kot je bil nekoč. Pozna se, da trgovci veliko izdelkov jesensko-zimske sezone prodajo po nižjih cenah že v času decembrskih praznikov, ko ponujajo miklavževe, božično-novoletne in druge sezonske popuste. Razprodaje, ki so se začele prvi ponedeljek v januarju, bodo ponekod trajale do 28. februarja. Nekateri trgovci bodo v tem času ponudili ugodne nakupe tudi drugih izdelkov - tehničnih, otroških, hišnega tekstila, nekatere prodajalne pa tudi kosovno pohištvo - po zelo ugodnih cenah, nižjih od rednih tudi za 70 odstotkov. V ptujskih trgovinah računajo na vsaj podoben obisk kot v prejšnjih letih. Še največjo gnečo je bilo opaziti v trgovinah s športno opremo in oblačili,
MG
Radenci • Okronana 13. vinska kraljica
Foto: NS
V Radencih je na tradicionalni prireditvi Pomurskega sejma zaprisegla 13. vinska kraljica. Slovenskemu vinskemu dvoru, zakladnicam trte in draguljem grozdov je zavladala Karolina Kobal in nadomestila Svetlano Sirec s Ptuja, 24-letna absolventka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljan i je doma na vinogradn iški kmetiji v Vrhpolju pri Vipa vi, konec m inulega leta pa jo je izbrala posebna strokovna komisija med sedmimi prijavljenimi kandidatkami, Karolina Kobal je z vinogradništvom povezana od otroških let, vinska klet njenih staršev praznuje letos stoletnico obstoja, Karolini sta pred številnim avditorijem krono vinske kraljice nadela minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik ter direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Niko Šoštarič
Hajdina • Droge v našem okolju, odvisnost in njene posledice
Po otroku se vidi, ali je družina bolna
V prostorih Društva upokojencev Hajdina je 9. januarja potekala javna tribuna o odvisnosti od prepovedanih drog, ki jo je organizirala OO SDS Občine Hajdina pod vodstvom dr. Marjana Lebra. Skozi tematiko je vodil prim. Andrej Pišec, dr. med., spec. psihiater, vodja Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v ZD dr. Antona Drolca Maribor.
Dr. Marjan Leber je povedal, da razvoj prinaša veliko dobrih in tudi slabih stvari, med katere sodijo tudi droge. Zadnja smrt v občini Hajdina zaradi droge daje veliko misliti, tudi številni vlomi, ki so se v zadnjem času zgodili in se že dogajajo v občini Hajdina, so povezani z drogo.
Prim. Pišec je uvodoma povedal, da se je leta 1995 sistem zdravljenja odvisnosti od drog tudi v Sloveniji pričel razvijati skladno z evropskimi smernicami, čeprav takrat še nismo bili člani EU. Odvisnost je bolezen, ki prizadene naše telo, naše razumsko in emocionalno stanje, duhovnost ter odnose z drugimi. Gre v bistvu za samopovzročeno poškodbo. Prva posledica, ki jo pri odvisniku od prepovedanih drog vidimo, je spremenjeno vedenje, občutek izgube odgovornosti. Za nastanek odvisnosti noben razlog sam zase ni dovolj, praksa kaže, da se morajo ujemati sistemska teorija, teorija razvoja osebnosti in genetika pa še nekaj več, da nekdo, ki začne eksperimentirati z drogo, tudi zapade v ta začarani krog. Prim. Pišec je podrobneje predstavil način uživanja drog, razvoj odvisnosti, tipe odvisnikov, sindrom odvisnosti, psihofizične spremembe, ki spremljajo odvisnike, zdravljenje in rezultate zdravljenja. Pomembno je, da ljudje o problematiki uživanja prepovedanih drog vedo čim več, da jo bodo lažje zaznali in tudi lažje ukrepali v danih razmerah.
Podatki raziskav kažejo na visok odstotek srednješolcev v Sloveniji, ki so poskusili že vse oblike drog. Nekdo, ki drogo poskusi, to stori zaradi vpliva družbe in radovednosti. Po takšnem eksperimentu imamo v bistvu dve možnosti: ena je, da nam je občutek, ki smo ga doživeli, všeč in bomo z drogo nadaljevali, druga pa je, da nam je slabo, zato se s tem ne bomo ukvarjali. Eksperimentiranju po navadi sledi vikend jemanje, kmalu pa se potreba po drogi, ki se veže na receptor-je v možganih, poveča, da se
doseže prvotni učinek.
Najdaljša pot je tudi najkrajša pot
Zdravljenje odvisnosti je različno. Najuspešnejši je še vedno način, v katerem se nekdo nauči drugače živeti, spremeni življenjski stil nekje odrezan od okolja, v katerem je pri njem nastala odvisnost. Osnovna terapija odvisnika je tudi zaposlitvena terapija. Terapije v terapevtskih skupnostih so najbolj pripravne, tudi odstotek ozdravitve je v komunah najvišji med vsemi načini, ki obstajajo.
V Sloveniji obstaja 18 centrov za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, mariborski je drugi največji v Sloveniji. V tem centru se zdravijo tudi odvisniki s Ptujskega. Prim. Pišec ne pozna razloga, zakaj takšne ambulante še niso odprli na Ptuju, skrajni čas je, da takšen center zaživi tudi na Ptuju glede na število uživalcev prepovedanih drog. Nojeva politika ne vodi nikamor. Na zdravljenje v mariborskem centru je trenutno vezani nekaj čez 900 ljudi, od tega jih je bilo doslej na me-tadonu 44 odstotkov, kar pomeni, da dobrih 50 odstotkov ni bilo nikoli na zdravilih. Ker se zdravijo brez zdravil in so šli v komune, ne uporabljajo
teh inkriminiranih zadev. Od vseh odvisnikov, ki se zdravijo v mariborskem centru, jih je 17 odstotkov okuženih s hepatitisom C, kar je v primerjavi z Evropo, kjer gre za 80-odstotno okuženost, nizek odstotek. Kljub temu pa gre za resno stvar, saj je v 10 odstotkih hepatitis C smrtna zadeva. Infekcij z virusom HIV v mariborskem centru ni. Smrtnost populacije odvisnikov je osemkrat višja od populacije, ki ne jemlje drog.
Prim. Andrej Pišec je na Hajdini tudi povedal, da se odvisnost od drog pogosto zlorablja tudi za politične namene. Od prepovedanih drog umre 0,3-odstotka ljudi na leto, zaradi tobaka od 15 do 18 odstotkov, zaradi alkoholizma pa 10 do 12 odstotkov, veliko jih umre tudi zaradi poškodb pri delu. Bolj kot zlorabljanje teh podatkov bi družba potrebovala učinkovitejše ukrepanje, več ljudi bi se moralo profesionalno ukvarjati s temi problemi, ker gre za zelo izčrpavajoče delo.
Posebej pa primarij Pišec opozarja na nevarnost modnih drog, še posebej plesnih drog, ki se nalivajo v tekočino, zato je v (sumljivih) lokalih priporočljivo naročanje pijač v zaprtih steklenicah. Ko gre za zdravljenje, je zanj osebno najbolj modro, da se
odvisnik odloči za zdravljenje v komuni, saj rezultati kažejo, da je najdaljša pot po navadi tudi najkrajša. Zdravljenje v komuni traja tri leta, šele konec drugega leta se človek, ki je tam, začne zavedati, zakaj je tam in tudi spreminjati svoje življenje. Ko starši zaznajo spremembe v otrokovem vedenju, spremembe v uspešnosti v šoli in dejavnostih zunaj šole, morajo ukrepati, ne smejo izgubiti občutka, kaj je starševska vloga. Povsod tam, kjer starši niso prepričani v svojo funkcijo, ni mogoče pričakovati, da bi se problem v razvoju otroka lahko dolgoročno ugodno razpletel. Največji uspehi zdravljenja so vedno tam, kjer se starši zavedajo svoje vloge. Po otroku se hitro spozna, ali je neka družina bolna, zato je potrebno obravnavati celo družino. Čeprav pravih številk o razširjenosti prepovedanih drog v osnovnih šolah ni, kot dolgoletni strokovnjak za prepovedane droge prim. Andrej Pišec ugotavlja, podatki so iz njegove prakse, da se prve odvisnosti pojavljajo v šestem razredu, v zadnjem času pa jih zaznavajo že tudi v nižjih razredih, zato staršem polaga na srce, naj budno spremljajo svoje otroke, njihovo obnašanje in naj ne izgubijo starševskega občutka.
MG
Od tod in tam
Podravje • Srečanje upokojencev KZ
V ptujski Kmetijski zadrugi že leta dolgo negujejo tradicijo srečanj s svojimi upokojenci. Tako so tudi letos, takoj po novem letu, pripravili družabno srečanje s pogostitvijo za vse svoje nekoč aktivne, danes pa že upokojene člane. Zbrane je najprej pozdravil predsednik nadzornega odbora, nato pa je o doseženih rezultatih lanskega leta in prihodnjih načrtih govoril direktor Marjan Janžekovič. Povedal je, da so s poslovanjem lanskega leta več kot zadovoljni, saj so celo presegli začrtane plane, ter zagotovil, da bo premoženje zadruge, ki so ga pomagali soustvarjati tudi vsi upokojeni člani, v dobrih rokah tudi v prihodnje, saj bo vodstvo zadruge v času napovedane krize ravnalo še bolj previdno in racionalno, zlasti pri izbiri zanesljivih poslovnih partnerjev. Sicer pa se bodo v KZ v skladu s srednjeročnimi načrti tudi letos, kot vsako leto, lotili sanacij in novogradenj trgovskih in skladiščnih objektov ter drugih stavb in, kot je poudaril Janžekovič, verjamejo, da bodo tudi napovedano krizno leto uspešno zaključili. Prijetno srečanje seje nadaljevalo ob zakuski in zanimivih pogovorih ter obujanju spominov na minula leta.
SM
Ptuj • Elektronska prijava rojstev
Foto: Črtomir Goznik
Rojstvo otroka je v nekaterih slovenskih bolnišnicah že nekaj časa možno uradno registrirati v elektronski obliki, od 8. decembra tudi v porodnišnici
Ptuj. Elektronska prijava rojstva je eden od izstopajočih medresorskih projektov, so povedali v Ministrstvu za notranje zadeve. Prijava rojstva v elektronski obliki vključuje določitev enotne matične številke občana v centralnem re-gistruprebivalstva, prijavo rojstva v matični register inpri-javo prebivališča za novorojenčka v register prebivalstva. Prinaša vrsto prednosti pri delu v porodnišnicah, v upravnih enotah in drugih organih javne uprave, ki s tem pridobijo podatke o novorojenčkih v bistveno krajšem času kot doslej. Staršem tako po novem ni potrebno iti na upravno enoto, krajši pa je tudi čas pridobitve izpiskov iz matičnega registra, zdravstvene izkaznice, določitve davčne številke in vseh ostalih dokumentov za novorojenčka. Doslej je bilo v ptujski porodnišnici opravljenih že sto elektronskih vpisov rojstev otrok, od tega 66 lani, 34pa do 12. januarja.
Slovenija • Nova kategorizacija nastanitvenih obratov
Foto: Črtomir Goznik
Prvega januarja je pričel veljati nov pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov, ki vpeljuje nov in sodoben sistem kategorizacije nastanitvenih objektov v Sloveniji, s katerim naj bi zagotovili čim višjo raven kakovosti storitev nastanitvenih objektov. Novo kategorizacijo je potrebno izpeljati do konca letošnjega leta. Po pravilniku se lahko samoocenijo vsi nastanitveni obrati do treh zvezdic (oziroma jabolk, ki so simbol turizma na kmetih), če želijo, pa lahko ocenjevanje izvedejo tudi s pomočjo ocenjevalca. Ostale obrate, hotele in kampe oziroma obrate z več kot štirimi oziroma petimi zvezdicami in jabolki pa bodo ocenili ocenjevalci z licenco. Letos bodo glede na vedno večjo kakovost nastanitvenih obratov imeli več dela tudi na Ptuju.
Foto: SM
Spuhlja • Novi vpisi v slovenski register darovalcev kostnega mozga
Klicu na pomoč se je odzvalo več kot osemsto ljudi
V večnamenski dvorani v Spuhlji je v petek, 9. januarja, potekal vpis v register nesorodnih dajalcev kostnega mozga Slovenija - Donor. Klicu človekoljubnosti se je odzvalo več kot osemsto ljudi, med njimi je bilo največ Spuhljanov, ki so s tem izrazili pripravljenost pomagati hudo oboleli 20-letni krajanki Spuhlje Rosani Kosi, materi 9-mesečne Aneje, ki je zbolela za hudo obliko krvnega raka (hepatosplenični T-celični limfom) in se trenutno nahaja na kemoterapiji.
Ker Rosani do popolne ozdravitve lahko pomagajo le z darovanimi celicami kostnega mozga, najbližji pa kot darovalci žal ne ustrezajo, so se starši skupaj s sorodniki in prijatelji, ČS Spuhlja in z vsemi društvi v kraju odločili za javen poziv za pomoč. Ta je presegel vsa pričakovanja. S humanitarninm pozivom se je odzval tudi Radio Ptuj, kjer so pripravili posebno oddajo o darovanju kostnega mozga. Na radijski poziv se je odzvalo več kot sto ljudi, ki so se bili pripravljeni vpisati v register darovalcev kostnega mozga.
Slovenski register darovalcev kostnega mozga vodijo v Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Doslej so vpisali več kot deset tisoč morebitnih darovalcev, ki so se z vpisom odločili, da bodo reševali bolnike s hudimi krvnimi boleznimi po svetu. Prelomno leto v zgodovini registra je bilo 2004, ko se je za pomoč pri iskanju nesorodnih darovalcev krvo-tvornih matičnih celic odločila svetovno znana slovenska flavtistka Irena Grafenauer. Takrat je imel register 436 vpisov. Vpis v register darovalcev kostnega mozga ob Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino izvajajo tudi donorski centri po slovenskih regionalnih bolnišnicah, tudi v okviru Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Postopek prijave za vpis v register darovalcev kostnega mozga je potekal v dveh skupinah, saj je kar 800 ljudi izrazilo željo po vpisu, je povedal predsednik ČS Spuhlja Edvard Strelec. S postopkom je zbrane seznanil Mihael Tonejc, vodja odseka registra Slovenija
Mihael Tonejc, dr. med., vodja odseka registra Slovenija grafiji skupaj z Vlasto Kosi, mamo obolele Rosane
Foto: Črtomir Goznik
Donor v Centru za tipizacijo tkiv; na foto-
- Donor v Centru za tipizacijo tkiv. Prvi korak za vpis je prijava (pristopna izjava), ob kateri se izpolni tudi medicinski vprašalnik, opravi pregled pri zdravniku, sledi pa odvzem vzorca krvi za preiskave. Tako je potekal postopek prijave za vpis tudi v petek v Spuhlji.
Darovalec krvotvornih matičnih celic je lahko vsaka zdrava oseba, stara od 18 do 55 let. V register pa se ne morejo vpisati ljudje s kroničnimi boleznimi srca, pljuč, ledvic in nekateri drugi bolniki. V odvzetem vzorcu krvi določijo antigene, imenovane HLA (človeški levkocitni antigeni). Pod tem pojmom so zajeti vsi postopki, ki so potrebni, da ugotovijo, katere izmed številnih možnih antigenov iz sistema HLA oziroma genskih zapisov zanje ima oseba, ki so jo tipizirali. Čim več darovalcev je na voljo, tem večja možnost
obstaja, da za bolnika najdejo ustreznega darovalca. Podatki o tkivnih antigenih HLA darovalcev, ki so vpisani v register Slovenija - Donor, so dostopni tudi v svetovnem registru in tako na razpolago kateremukoli bolniku na svetu. Mihael To-nejc je povedal, da je možnost, da bi za vsakega bolnika našli primernega nesorodnega dajalca v Sloveniji, izredno majhna. Najprimernejši darovalec je bolnikov brat ali sestra, ki se z njim popolnoma ujema v podedovanih lastnostih. Ker takšno skladnost najdejo le v 25 odstotkih primerov, je potrebno darovalce iskati zunaj družine, v registru darovalcev. Odstotek bi bil lahko večji, če bi bilo v družinah več otrok. Med nesorodnimi dajalci najdejo ustrezno ujemanje med dvema posameznikoma po pregledih nekaj tisoč oseb, pri čemer pa je tako, da so nekate-
Foto: Črtomir Goznik
Prvi korak na poti do vpisa v register je odvzem krvnega vzorca.
re kombinacije antigenov HLA pogostejše od drugih.
Presaditev krvotvornih matičnih celic se kot način zdravljenja uporablja že več kot 50 let. S presaditvijo se nadomesti oboleli kostni mozeg s celicami zdravega darovalca. Vbrizgajo jih v veno bolnika podobno kot pri transfuziji krvi.
Izbranega darovalca, torej darovalca, ki ustreza, pred darovanjem povabijo na pogovor. Če je še vedno odločen darovati krvotvorne matične celice, mu odvzamejo vzorec krvi, ki ga potrebujejo za izvedbo dokončnega, zelo natančnega ugotavljanja tkivne skladnosti med njim in bolnikom. Po vseh preiskavah in dokončni ugotovitvi, da je nekdo primeren darovalec, sledi ponovni pogovor, na katerem darovalca seznanijo s celotnim postopkom odvzema matičnih celic, ki ga je mogoče odvzeti na dva načina, na klasično kirurški in s postopkom afereze. Krvotvorne matične celice se pri odraslem človeku nahajajo v kostnem mozgu in krvi. Bolečine, ki se pri obeh postopkih pojavijo, so zanemarljive v primerjavi z dejstvom, da je darovalec bolniku omogočil možnost ozdravitve in s tem novega življenja.
Darovanje krvotvornih matičnih celic je neplačano, prostovoljno in anonimno. Če se vpišemo v register, darujemo za vse ali nikogar, je poudaril Mihael Tonejc iz Centra za tipizacijo tkiv. V zvezi z darovanjem darovalci nimajo nobenih stroškov. Darovanje za življenje je največ, kar lahko človek podari drugemu človeku.
MG
Od tod in tam
Juršinci • Župan z novorojenci in mamicami
Foto: arhiv občine
Zadnji teden pred novim letom je župan občine Juršinci Alojz Kaučič v prostorih Občine sprejel novorojenčke in njihove starše. V lanskem letu je njihova občina postala bogatejša za 20 novih občanov, iz Juršin-cev pa je tudi prvi novorojenec, ki se je rodil v ptujski bolnišnici v letu 2009. Kot že vrsto let zapored je Kaučič tudi letos priredil sprejem za mamice in novorojenčke, ki so prispevali k povečanju natalitete v občini Juršinci. Sloven-skogoriška občina, ki ima 2311 občanov, je v preteklem letu postala bogatejša za 20 malčkov. Na sprejemu je županpo-udaril pomen skrbi za najmlajše, ki jo že nekaj let izpostavlja kot eno najpomembnejših strategij razvoja občine. Ob tem je obljubil, da bo vodstvo občine tudi v prihodnje namenjalo posebno skrb razvoju uspešnega izobraževalnega sistema, kije nujno potreben za osebnostni razvoj občanov. »Zadovoljen in ponosen sem, da smo občino obogatili z 20 novorojenčki,« je staršem na sprejemu dejal župan.
Dženana Bečirovič
Gorišnica • Božični koncert
V Gorišnici, v cerkvi sv. Marjete, so učenci tamkajšnje osnovne šole ter pevci treh zborov pod vodstvom zborovodkinje Slavice Cvitanič v nedeljo popoldne pripravili zanimiv koncert s krajšo gledališko igro z božično tematiko. V okviru prireditve so nastopili otroški in mladinski pevski zbor z ljudskimi in božičnimi pesmimi, trio flavt z angleško ljudsko Tisoč iskric smo prižgali ter Orf-fov ansambel, ki ga sestavljajo Jure Tuš na ksilofonu, Hana Hunjet na metalofonu, Vanesa Tomažič na flavti, Katarina Dobaja na tolkalih in Alja Senčar na basu. Posebej so se izkazali učenci 6. b-razreda tamkajšnje osnovne šole, ki so ob spremljavi mladinskega pevskega zbora odigrali otroško gledališko igro avtorice Rože Gantar z naslovom Oznanjam vam veliko veselje. Za instrumentalno spremljavo so poskrbeli še Ana Valenko na klavirju, Tadeja Vaupotič in Meta Hunjet na flavtah ter profesorja Jana Kovačec na kitari in Dominik Cvitanič na klasični harmoniki, program pa je povezovala Polonca Korpar.
SM
Juršinci • Šolo krasi mozaik
Foto: Damjan Simenko
Tudi učenci Osnovne šole Juršinci so zadnje šolske dni lanskega leta porabili za nekoliko drugačno obliko učenja in se posvetili tudi nekaterim bolj praktičnim opravilom. Tako so izdelali zanimiv mozaik, ki bo poslej krasil šolo, razmišljajo pa že o nadaljevanju projekta. »V decembru smo bili na šoli zelo aktivni pri izdelavi različnih izdelkov, ki smo jih s pridom uporabili ob božično-novoletnih praznikih. Veliko smo uporabljali odpadne materiale in recikliran papir. Poseben projekt je bil izdelava velikega mozaika iz starih in odpadnih ploščic. Mozaik predstavlja staro panonsko hišo,« je pojasnil Slavko Feguš, učitelj, pod čigar mentorstvom so učenci izdelali mozaik. Idejo za izvedbo projekta je prispeval učitelj likovne vzgoje Janko Marinič, pri izdelavi pa so sodelovali številni učenci, učitelji in ravnateljica. Ker je mozaik dobro sprejet tako s strani učencev kot zaposlenih, že razmišljajo, da bi polepšali še nekatere šolske prostore.
Dženana Bečirovič
Foto: SM
Leskovec, Belavšek • Čakanje na asfalt
Po dvajsetih letih jim je prekipelo
V haloškem gričevju so in bodo še leta dolgo ena najbolj grenkih in perečih težav neasfaltirane ceste. Posipavanje gramoza po bolj kot ne kolovozih, večinoma vpetih v strmine, je bilo morda nekaj časa zadovoljivo, vedno večji promet in naravne ujme pa so takšno reševanje cestnih povezav spremenili v Sizifovo delo.
: ,:; -'A-.'".
Zemeljski plaz je v enem letu »udaril« že dvakrat; krajani vedo, da V belavški klanec po gramozirani cesti ne gre brez štirikolesne-bo še plazil, dokler cesta ne bo urejena. ga pogona; še preizkušen star ladin terenec je bil na vrhu klanca - poln čudnega vonja po zažganem reduktorju ...
Foto: SM
Foto: SM
Ena takšnih cest, ki že dolgo čaka na asfaltno prevleko, je tudi cesta v haloško naselje Belavšek v KS Leskovec v občini Videm. Del cestne povezave z nižinskim Zg. Le-skovcem je bil sicer že asfaltiran, drugi del taiste ceste, ki se z magistralke vzpenja v hrib s samega leskovškega centra, pa je še vedno v gramozu. Gramozirana cesta pa sama po sebi ni edina težava; pri prvem vzponu v hrib jo je že dvakrat doslej zasul tudi zemeljski plaz, ki je posledica deževja in neurejenega odvo-dnjavanja. Občina je sicer poskrbela za očiščenje zemeljskega nanosa, vendar to ne pomeni dolgoročne rešitve, saj se tamkajšnji prebivalci še predobro zavedajo, da bo ob naslednjem deževju kup zemlje spet na cesti.
»To ne gre tako, kot se dela sedaj; ko se plaz usuje, pač moramo počakati na domači režijski obrat, da nanose odstrani, včasih se cesta še malo pogramozira in pogredira, potem pa je vsega konec. Takšno delo nima smisla, pomeni le nepotrebne stroške, ki se bodo ponavljali, dokler cesta ne bo v celoti, skupaj s saniranim plazom, urejena in asfaltirana,« pravi eden od vedno bolj jeznih in razočaranih prebivalcev haloškega Belavška, Janez Kmetec, ki mu je čakanja na rešitev že dovolj. Enakega mnenja pa so tudi drugi domačini; novi gostilničar v Zg. Leskovcu Boris Širec iz Ljubljane, ki se je v ta del Haloz skupaj z družino preselil pred nedavnim, pa članica gradbenega odbora Marta Vindiš in svetnik KS Jože Mihelač: »Gramoz skoraj sproti odnaša voda, škoda pa se seveda dela tudi s pluženjem, kar je jasno, saj je pluženje makadamske ceste čisto nekaj drugega kot pluženje asfaltne.«
Namesto asfalta dočakali zemeljski plaz
Odsek ceste v Belavšek, ki bi ga bilo treba še urediti, je dolg približno 1,1 kilometra, večina ceste pa se vije v hrib;
najprej vsekana navkreber, nato pa v ostrem ovinku zavija po hribovitem vrhu do precej gosto naseljenega pobočja, kjer je med starejšimi hišami pognalo že ogromno novogradenj. Težava s sesipa-njem plazu je povezana tudi s potekom ceste na rebri, odkoder zaradi neurejenega odvodnjavanja voda odteka na obeh robovih ceste po pobočju v dolino, pri čemer sproža zemljo, ki se nato usi-pava na nižje ležečo, v taisti hrib vsekano traso ceste.
Človeka kar preseneti veliko število hiš in zraven še podatek, da prav nobena ne sameva, kot je to marsikje v Halozah, ampak gre večinoma celo za mlade družine z malčki in šoloobveznimi otroki, ki do šole pešačijo ali pa jih tja zapeljejo starši - ko je cesta prevozna ...
»Ja, ta odsek ceste povezuje z dolino kakih 60 ljudi, vendar ga zaradi bližnjice uporablja še veliko več domačinov, tudi z ostalega dela Belavška. Na asfalt čakamo že dve desetletji, že pred občino Videm so bili narejeni načrti, potem je asfalt obljubljal bivši župan Kirbiš, čakali pa smo na vrstni red tudi ves čas sedanjega mandata župana Friderika Bračiča. Zdaj smo izvedeli, da naše ceste ni v proračunu, da letos ne bo asfaltirana in da tudi drugo leto ni nobene možnosti, razen če bomo asfalt plačali sami, občina pa bi financirala le zemeljska dela, pripravo t. i. tampona.
To se nam zdi res krivica. Na srečanjih, ki smo jih sklicali konec lanskega leta in je bil prisoten tudi župan, nam je bilo povedano, da ta cesta ne ustreza kriterijem za razpise, ker nima 4 kilometre in zato občina zanjo ne more dobiti dodatnih evropskih sredstev, kar bi omogočilo ureditev, kot je to pri nekaterih ostalih odsekih,« pravijo Vindiševa, Širec, Mihelač in Kmetec.
Enim že drugo
prevleko asfalta,
drugim kamenje
Toda takšna razlaga hudo razočaranih in vedno bolj jeznih domačinv ne zadovoljuje več; Širec jezno dodaja: »Kar naprej nam govorijo, koliko je in bo občina še dala za vodovod. Pa ljubi ljudje, saj vodovod je ja osnovna zadeva za človeka vredno življenje, nismo mi krivi, da ga že ni. In zdaj zato na ta račun ne moremo imeti asfalta?! Saj to je skoraj neverjetno! Po drugi strani pa v nižinskem delu občine ne vedo več, kam bi asfalt še položili, asfaltirajo že poljske poti in nevemkoli-kokrat preplaščujejo že asfaltirane ceste!«
Kmetec pa je jezen še na nekaj drugega: »Pravijo, da za
nas ni denarja za asfalt. Kako pa to, da je bil za preplastitev čisto lepo asfaltirane ceste po dolini do Belavška - prav na odseku, kjer so lani dobili asfalt v klanec?! Ravninskemu delu asfaltirane ceste ni bila prav nič potrebna še druga plast, a je bila narejena, in to v dolžini 1400 metrov! Za naš klanec v dolžini 1100 metrov pa ni denarja niti za osnovno plast asfalta?!« Prizadeti krajani se strinjajo, da takšna politika asfaltiranja nikakor ni dobra in se sprašujejo, čemu služi: »Morda temu, kar se poskuša in se tudi dogaja ves čas - da nas, občane Haloz, sprejo med seboj?! Če smo sprti in se posledično pojavlja še nevoščljivost in nezaupanje, je potem toliko lažje odrivati izvedbo tudi nujnih projektov!«
Cesta v belavški klanec je kot predvidena naložba uvrščena tudi v program krajevne skupnosti, vendar do letos ni bila na prvem mestu, zdaj pa Vindiševa pravi, da bo z asfaltiranjem enega drugega odseka, kar naj bi se po občinskem planu zgodilo letos, to mesto vendarle zasedla: »Ampak župan nam je še povedal, da mora našo cesto za asfaltiranje potrditi tudi občinski svet, v katerem pa imamo mi,
z naše KS, le tri svetnike, ki pa asfaltno cesto že imajo ... «
Kaj nam bo šola, če ni cest in mladi odhajajo?!
Sicer pa je prizadete krajane najbolj zaskelel stavek, da bodo najverjetneje za asfalt morali poskrbeti in plačati sami. Vindiševa je ogorčena: »Rečeno nam je bilo točno tako: 'Letos vaša cesta ne bo asfaltirana, možnost asfaltne prevleke je najprej v letu 2010, pa še to le, če boste sami plačali asfalt!'« Boris Ši-rec je mnenja, da to ni pravično: »Meni se zdi tukaj vse preveč strankarsko obarvano! Zakaj bi eni morali plačevati svoj delež pri ureditvi ceste, drugi občani pa enako stvar dobijo čisto zastonj! To ni pošteno, to je grdo! A smo tukaj kakšna tretja klasa ljudi ali kaj? Če je potrebno sofinanciranje asfalta s strani občanov, naj to velja za vse občane enako! In naj se potem ustvari nek fond v občinskem proračunu, kjer se bodo ta sredstva občanov zbirala! Poleg tega te naše ceste zelo veliko uporablja in uničuje tudi obmejna policija; kar se v nižini ne dogaja v takšni meri.« Tudi
Kmetec komaj kroti jezo: »Pa zakaj bi mi morali plačati asfalt, drugi ga pa niso?! Točno vem, da v Vareji nihče ni dal niti tolarja, pa imajo asfalt. In enako je v Vidmu - kdo pa je tam plačeval za asfalt?! Kje je tu pravica?!«
Po zadnji informaciji, da z asfaltom ne bo nič, brez lastnega deleža denarja sploh ne, najbolj prizadeti občani Belavška pravijo, da se ne bodo dali kar tako: »Občutek imamo, da se z nami že lep čas manipulira in se nam prilagodi podatke, ampak naša potrpežljivost se končuje. Poiskali si bomo pravno pomoč in vse možne rešitve, ker smo prepričani, da bi asfalt na tem odseku ceste že moral biti narejen! In naredili bomo vse, da ga bomo tudi dobili!«
In za konec Belavščani pravijo še: »Kaj nam bo prenovljena šola, če mladi odhajajo, ker nimajo niti cest, kaj šele česa drugega?!«
Župan: S sofinanciranjem občanov lahko že letos
Župan Friderik Bračič je s problematiko cestnega odseka Zg. Leskovec-Belavšek dobro seznanjen; udeležil se je enega izmed srečanj in deloma tudi potrdil navedbe krajanov: »Dejstvo, na katerega občina nima nobenega vpliva, so kriteriji razpisov za sofinanciranje cestne infrastrukture. Ti kriteriji ne dovoljujejo, da bi lahko na kakšnega od teh razpisov prijavili tudi projekt modernizacije omenjenega odseka in dokler bodo kriteriji takšni, to tudi ne bo možno. Če bi se pogoji spremenili, omilili, potem ni nobenega dvoma, da bi tudi projekt te ceste prijavili za pridobitev dodatnih sredstev. Smo pa v KS Leskovec v zadnjem obdobju asfaltirali veliko cest in gotovo bomo s skupnimi močmi in sodelovanjem prejkoslej asfaltirali tudi ta odsek. Res pa je to v sedanjih okoliščinah odvisno tudi od sofinanciranja občanov. V letošnjem proračunu imamo posebno postavko, iz katere bo občina črpala denar za modernizacije tovrstnih odsekov, ki jih nismo definirali. Kjerkoli bodo krajani zbrali del svojega denarja, bo razliko primaknila občina iz te postavke in to sem povedal tudi občanom Belavška, ki si želijo asfalt na omenjenem odseku. Po približnih izračunih bi celotna ureditev te ceste stala med 100.000 in 150.000 evrov, samo asfaltna prevleka pa približno polovico toliko. In če bodo občani zbrali denar za asfalt, bomo cesto modernizirali že letos! Neresnična pa je trditev, da drugi občani ne sofinancirajo modernizacij; povsod v naši občini pri tovrstnih odsekih je finančna udeležba občanov realnost,« je drugo plat zgodbe pojasnil župan in še dodal, da sam plaz ni toliko nevaren in niti ne bi bil potreben posebne sanacije, saj bi pobočje po njegovih besedah nehalo plaziti takoj, ko bi bilo urejeno odvodnja-vanje ceste nad njim.
EU • Opazovalci že v Ukrajini Ruski plin končno prihaja v EU
Potem ko sta Moskva in Bruselj dosegla dogovor glede namestitve opazovalcev, ki bodo nadzorovali dobave ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje v EU, so ti v petek že prispeli v Ukraji-
Foto: internet n0 ¡n za5e|j z delom. Vzpostavitve
redne dobave plina številnim državam, ki jih je prizadel rusko-ukrajinski plinski spor, še ni mogoče natančno napovedati.
Ruski predsednik vlade Vladimir Putin in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta potrdila dogovor glede evropskih opazovalcev, ki bodo nadzorovali pretok plina iz Rusije prek Ukrajine v EU. Pot za rešitev iz enega najhujših plinskih sporov med Ukrajino in Rusijo, ki je v težave pahnila številne evropske države, je bila s tem po pogovorih, ki sta jih imela Putin in predsedujoči EU, češki predsednik vlade Mirek Topolanek, odprta.
Opazovalci so po navedbah Bruslja takoj začeli opravljati svojo nalogo, in sicer naj bi delovali »na vseh mestih, ki so pomembna za pretok plina«. Rusija bo za vzpostavitev oskrbe s plinom predvidoma potrebovala približno 30 ur, za tranzit čez Ukrajino pa je potrebnih dodatnih 36 ur. To pomeni, da bi v idealnih razmerah uporabniki v Evropi dogovorjene količine plina dobili v teh dneh.
Po besedah tiskovnega predstavnika evropskega komisarja za energetiko Ferrana Tarradellasa je prva ekipa opazovalcev sestavljena iz visokih uradnikov generalnega direktorata za promet in energijo ter strokovnjakov iz plinske industrije. Ekipa bo še okrepljena, so pojasnili v Bruslju.
Evropska komisija tako upa, da bo zdaj plin vendarle kmalu dosegel vse evropske porabnike, ki ga potrebujejo in tudi plačujejo. Ob vsem tem je še enkrat pozvala rusko in ukrajinsko stran, naj najdeta stabilno in dolgoročno rešitev. Komisija bo tudi v prihodnje sodelovala v pogovorih z obema stranema.
Energetska kriza, v katero so bile pahnjene države EU zaradi ustavitve dobave ruskega plina, je močno prizadela številne države. Posledice so najbolj občutile države v jugovzhodni Evropi, ki zemeljski plin dobivajo skoraj izključno iz Rusije.
V Bolgariji je od ogrevanja na plin odvisna četrtina prebivalcev. Zaprte so bile številne šole, industrija pa se sooča z redukcijami plina. Srbija je po besedah srbskega predsednika Borisa Tadica z dobavami iz Avstrije, Nemčije in Madžarske uspela zagotoviti stabilno oskrbo s plinom.
Odkar v BiH ni bilo več ruskega plina, se je položaj v več mestih dramatično zaostril. Samo v Sarajevu je približno 100.000 gospodinjstev ostalo brez ogrevanja. V sarajevskih trgovinah je že prejšnji torek zvečer zmanjkalo električnih grelnikov.
Tudi Slovenija je bila soočena s prekinjeno dobavo ruskega plina. Oskrba je bila sicer nemotena, saj je Geoplinu uspelo zagotoviti nove nabavne poti in praznjenje svojega skladišča v Avstriji, vseeno pa so k varčevanju pozvali vse potrošnike. V Geoplinu so pojasnili, da se potrošnja plina vseeno nekoliko dviguje, predvsem zaradi nižjih temperatur.
»V vsakem primeru pa dobava zadostnih količin zemeljskega plina za široko potrošnjo in posebne odjemalce ni v nobenem pogledu ni bila ogrožena,« so zagotovili v družbi. Čas vnovičnega začetka dobave ruskega plina je po besedah generalnega direktorja Geoplina Alojza Stane odvisen tudi od stanja prenosnih sistemov ter od časa, v katerem bo vzpostavljen normalni delovni tlak. (sta)
Zagreb • Sanader je optimističen:
Slovenska blokada bo odpravljena v prihodnjih tednih in mesecih
Foto: internet
Hrvaški premier Ivo Sanader je izrazil prepričanje, da bo slovenska blokada hrvaških pristopnih pogajanj z EU odpravljena v prihodnjih »tednih in mesecih«, ter da bo Hrvaška dosegla začrtani cilj sklenitve pogajanj z unijo v letu 2009. Ponovil je, da je slovenska blokada izjema v pogovorih med EU in potencialno članico.
»Seveda nas je slovenska blokada upočasnila. To ni dobro, gre za presedan v pogajanjih med EU in katero izmed prihodnjih članic,« je izjavil Sanader na Fakulteti političnih znanosti (FPZ) v Zagrebu, kjer se je udeležil predavanja vodje skupine poslancev Evropske
ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Josepha Daula.
Podpredsednik Evropskega parlamenta Daul je bil danes na uradnem obisku na Hrvaškem. Med drugim je povedal, da EU ne more prisiliti Slovenije, da odpravi blokado pogajanj med EU in Hrvaško, temveč morata spor državi rešiti s pogajanji. »V EU nihče nikogar v nič ne sili, temveč se pogajamo«, je dejal Daul v odgovoru na vprašanje študentov FPZ o tem, ali lahko EU prisili Slovenijo, da deblokira hrvaška pogajanja. Izrazil je prepričanje, da Hrvaška ne želi siliti Slovenije, naj to začne urejati, prav tako kot Slovenija ne želi blokirati vstopa Hrvaške v EU.
Po njegovem mnenju spor med Hrvaško in Slovenijo ne bo vplival na načrt hrvaških pogajanj v letu 2009. Prav tako meni, da vnovični referendum o Lizbonski pogodbi na Irskem ne bo vplival na vstop Hrvaške v unijo, »sicer pa bi ga lahko pospešil«, je Daulovo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
Sanader pa je vnovič poudaril, da se Hrvaška ne bo odpovedala pogajalskim dokumentom, ki so sporni za slovensko stran. Ljubljana je namreč preprečila odprtje in zaprtje nekaterih pogajalskih poglavij v hrvaških pogajajih z EU, ker je ocenila, da prejudicirajo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik hrvaške vlade je ponovil, da Hrvaška ostaja pri stališču, da je obmejni spor potrebno urediti na Meddržavnem sodišču v Haagu, kot sta se po njegovih
besedah dogovorila na srečanju s takratnim slovenskim premierom Janezom Janšo na Bledu avgusta 2007. (sta)
Gaza • Morija se nadaljuje
Izrael izvedel nove napade na Gazo
Izrael je v noči na soboto že 15. dan nadaljeval ofenzivo na območju Gaze. Izraelske sile so napadle več kot 40 ciljev, večinoma predorov, delavnic za orožje in skladišč. Izrael po navedbah zunanje ministrice Cipi Livni kljub resoluciji VS ZN in več kot 800 mrtvim Palestincom tudi ne namerava določiti časovnega okvira ofenzive.
»Ne nameravamo ponovno okupirati območja Gaze. A moramo doseči naše cilje,« je v pogovoru, ki ga je objavil ameriški časnik Washington Post, povedala Livnijeva. Na vprašanje, ali se bodo spopadi končali do prisege novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obame 20. januarja, pa je Livnijeva dejala le, da je najkrajši možni čas vojskovanja najboljši za Izrael. »A dejansko gre za vojno proti terorizmu, ki je ves čas v teku,« je poudarila. »Mednarodne skupnosti ne prosimo, da se bojuje z nami, prosimo jo, naj nam da čas in nas razume,« je povedala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Izrael je zaradi nespoštovanja v četrtek sprejete resolucije Varnostnega sveta ZN, ki poziva h končanju spopadov, medtem razočaral generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona. Ban je razočaranje izrazil v telefonskem pogovoru z izraelskim premierom Ehu-dom Olmertom. Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in Urad posebnega koordinatorja ZN za bližnjevzho-dni mirovni proces (UNSCO) sta medtem sporočila, da bodo Združeni narodi obnovili razdeljevanje pomoči Palestincem na območju Gaze, potem ko so v petek prejeli varnostna zagotovila Izraela. UNRWA je v četrtek ustavil humanitarne operacije v Gazi, potem ko sta konvoj ZN zadela dva izraelska izstrelka, pri čemer je umrl voznik. Operacije v Gazi je omejil tudi Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), potem ko je bilo za-
deto njegovo vozilo, domnevno s strani Izraela. (sta)
Bruselj • Evropski komisar Tajani:
Tedenska vinjeta za pet evrov je sprejemljiva
Evropski komisar za promet Antonio Tajani meni, da bi lahko bila rešitev za slovenski sistem vinjet tedenska vinjeta za pet evrov, vsekakor pa mora biti rešitev sorazmerna in nediskriminatorna, je potrdil tiskovni predstavnik komisarja Fabio Pirotta. Dodal je, da je Bruselj upa na rešitev do poletja.
Tedenska vinjeta za pet evrov bi lahko rešila težavo, ki je nastala, ker je Slovenija uvedla le pol- in enoletne vinjete, s čimer so diskriminirani tujci, ki redkeje uporabljajo slovenske avtoceste kot domačini. Seveda pa je treba počakati na končno odločitev in ni mogoče špekulirati o alternativnih scenarijih, je dejal Pirotta.
Tajani in minister za promet Patrick Vlačič sta o problemu govorila že ob robu decembrskega zasedanja Sveta EU za promet, ko sta se tudi dogovorila za sestanek med stranema. Do slednjega je prišlo v sredo, ko se je s predstavniki komisije sestala namestnica stalnega predstavnika Slovenije pri EU Mary Veronica Tovšak Ple-terski, je pojasnil Pirotta in dodal, da Bruselj upa na rešitev do poletja.
Sicer pa je komisija prejela »nenavadno veliko pritožb« glede vi-njet v Sloveniji, pojasnjuje Pirotta. Da so s slovensko rešitvijo nezadovoljni mnogi, ni skrivnost, pritožbe pa so prišle od državljanov kot tudi evropskih poslancev.
Na slovenskem ministrstvu za promet so v odzivu na mnenje Ta-janija poudarili, da je cestninjenje v pristojnosti Slovenije. »Uvedli bomo takšen sistem, ki bo v skladu s slovenskimi interesi in evropsko zakonodajo,« so še zapisali. Vlada je tudi ustanovila medresorsko delovno skupino, ki mora do 31. januarja 2009 pripraviti predlog za financiranje avtocestnih in cestnih programov ter cestninjenje. Ko bo ta predlog pripravljen, bo Slovenija začela dialog z Evropsko komisijo. (sta)
EU • Mraz podira vse rekorde Jadranski otoki med najtoplejšimi
Hrvaški meteorologi so sporočili, da so v petek zjutraj zabeležili v povprečju najnižje temperature na Hrvaškem to zimo. Tudi iz Španije in Turčije medtem poročajo o nizkih temperaturah in močnem sneženju.
Velik del Hrvaške se je danes prebudil v najhladnejše jutro to zimo. Razlika v temperaturi med notranjostjo države, kjer so zabeležili minus 18 stopinj Celzija, in jadranskimi otoki, kjer je bilo enajst stopinj nad ničlo, je bila sicer skoraj 30 stopinj Celzija. Najnižje temperature so tako davi zabeležili na zagrebškem letališču Pleso ter v mestih ob Savi na vzhodu Hrvaške, Slavonskem Brodu in Županji, najtopleje pa je bilo na otoku Palagruža. Medtem ko so bile temperature na Jadranu povprečne za januar, so bile temperature v notranjosti države občutno - najmanj desetstopinj - pod povprečjem.
Mraz in močno sneženje sta zajela tudi Španijo. Iz Madrida in drugih delov Španije zaradi obilice snega poročajo o prometnem kaosu, zaradi česar so morali začasno zapreti madridsko letališče Barajas. Mesto Guadalajara severovzhodno od Madrida in romarsko središče Santiago de Compostela na severozahodu države se soočata z najmočnejšim sneženjem v novejši zgodovini. Civilna zaščita je medtem zaradi sibirskega mraza po skorajda vsej Španiji izdala posebna opozorila, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Iz Barcelone poročajo, da je mraz danes terjal življenje neke brezdomke. Na med turisti priljubljenih Kanarskih otokih imajo s povprečno sedmimi stopinjami Celzija eno najhladnejših zim v zadnjih 35 letih. Na Mallorci so zaradi temperatur do dveh stopinj pod ničlo zabeležili rekordno porabo plina.
Rekordni mraz so zabeležili tudi meteorologi v bavarskih Alpah, ki so na jezeru Funtensee danes zjutraj izmerili minus 36,6 stopinje Celzija. Drugod po Nemčiji so se temperature gibale okoli 20 stopinj pod ničlo, piše dpa.
V Carigradu se tudi soočajo z močnim sneženjem, ki je praktično ustavilo življenje v mestu. V avtomobilskih nesrečah je bil po poročanju makedonske tiskovne agencije Mia minulo noč ubit človek, sedem ljudi je bilo ranjenih. Ceste so nato večinoma zaprli za promet. (sta)
Gospodarstvo po svetu
MOSKVA/BRUSELJ - Potem ko sta Moskva in Bruselj dosegla dogovor glede namestitve opazovalcev, ki bodo nadzorovali dobave ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje v EU, so ti v petek popoldne že prispeli v Ukrajino in začeli z delom. Vzpostavitve redne dobave plina številnim državam, ki jih je prizadel rusko-ukrajinski plinski spor, še ni mogoče natančno napovedati.
WASHINGTON - Število delovnih mest v ZDA se je decembra lani znižalo za 524.000, v celotnem letu 2008 pa je bilo ukinjenih kar 2,59 milijona delovnih mest, največ po letu 1945, so v petek sporočili z ameriškega ministrstva za delo. Stopnja brezposelnosti je decembra lani znašala 7,2 odstotka, novembra lani pa 6,8 odstotka.
RIM - Upravni odbor francosko-nizozemskega letalskega prevoznika Air France - KLM je v petek uradno potrdil ponudbo za svoj vstop v novonastalo italijansko letalsko družbo Alitalia, po kateri naj bi za odkup 25-odstotnega deleža odštel 310 milijonov evrov. V igri za odkup manjšinjskih deležev Alitalie ostaja tudi nemška Lufthansa.
PARIZ - Francoski avtomobilski koncern Renault je decembra lani zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, ki je povzročila kolaps na avtomobilskem trgu, zabeležil 28,5-od-stoten padec prodaje. V celotnem letu 2008, ko se je prodaja na svetovnih avtomobilskih trgih zmanjšala za 4,8 odstotka, pa je Renaultu prodaja padla za 4,2 odstotka.
PITTSBURGH - Ameriški aluminijski koncern Alcoa bo do konca leta odpustil približno 13 odstotkov vseh zaposlenih. Brez dela bo tako ostalo 13.500 zaposlenih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Alcoa zaposluje približno 94.000 ljudi v 34 državah. Koncern s sedežem v Pittsburghu je zaradi slabitve svetovnega gospodarstva že lansko jesen zmanjšal proizvodnjo in stroške. Alcoa načrtuje tudi za 750.000 ton manjšo letno proizvodnjo, kar predstavlja 18-odstotno zmanjšanje. Z zmanjšanjem proizvodnje bo družba privarčevala približno 450 milijonov dolarjev letno. Po mnenju analitikov pa zmanjšanje proizvodnje ne bo zaustavilo padanje cene aluminija. Ta se je v zadnjih nekaj tednih pocenil na 65 centov za funt (453,59 g), medtem ko je bil še v juliju vreden 1,50 dolarja.
NÜRNBERG - Število brezposlenih v Nemčiji se je decembra povzpelo za 114.000 na 3,102 milijona, kar je 304.000 manj kot decembra predlani. Stopnja brezposelnosti se je tako decembra glede na november zvišala za 0,3 odstotne točke na 7,4 odstotka, je objavila nemška zvezna agencija za delo. Gospodarska kriza je očitno dosegla trg dela; to kažejo podatki o brezposelnih za december 2008, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes dejal vodja agencije za delo FrankJürgen Weise.
PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel sta v četrtek v Parizu v luči svetovne gospodarske krize pozvala k novim pravilom upravljanja s svetovnimi financami. Voditelja sta se sicer sešla na posvetu, ki je v Parizu potekal ob robu vrha svetovnih voditeljev in strokovnjakov o svetovni gospodarski krizi.
FRANKFURT - Nemčija je novembra lani zaradi globalne recesije, ki je korenito zmanjšala povpraševanje, zabeležila najbolj krepak padec izvoza po letu 1990. Izvoz največje svetovne izvoznice blaga se je novembra lani v primerjavi z mesecem prej znižal za 10,6 odstotka na 9,7 milijarde evrov.
WASHINGTON - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je v četrtek v Fairfaxu v zvezni državi Virginiji v svojem prvem govoru po zmagi na volitvah lani novembra opozoril Američane, da bo gospodarstvo zašlo v še hujšo krizo, če kongres ne bo hitro sprejel njegovega načrta za gospodarsko stimulacijo in obnovo.
FRANKFURT - Druga največja nemška banka Commerzbank bo iz državnega sklada za pomoč Soffin prejela 10 milijard evrov svežega kapitala, s tem pa bo država v banki pridobila 25 odstotkov plus eno delnico. Commerzbank je decembra iz sklada sicer že prejela 8,2 milijarde evrov kapitala in za 15 milijard evrov garancij.
FRANKFURT - Tečaj evra je v četrtek glede na dolar pridobil. Evropska centralna banka je referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,3617 dolarja, medtem ko je bil v sredo pri 1,3595 dolarja. Tečaj evra pa se je znižal glede na britanski funt (z 0,90430 na 0,89330 funta), japonski jen (z 126,77 na 124,34 jena) in švicarski frank (z 1,5006 na 1,4941 franka).
BEOGRAD - Srbski dinar je v četrtek znova izgubil na vrednosti v primerjavi z evrom. Ta je po četrkovem srednjem tečaju Narodne banke Srbije vreden 93,069 dinarja, to je 2,3 odstotka več kot v torek. V sredo so bili finančni trgi v Srbiji zaradi praznika zaprti. S tem je vrednost dinarja dosegla najnižjo raven od uvedbe skupne evropske valute.
NEW YORK - Cene nafte so se v četrtek popoldne še znižale. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v februarju se je pocenila za 1,11 dolarja na 41,52 dolarja hza 15 9-litrski sod. Se-vernomorska nafta brent za dobavo v februarju se je pocenila za 46 centov na 45,40 dolarja.
TOKIO - Japonski avtomobilski proizvajalec Nissan bo v Veliki Britaniji zaradi padca prodaje ukinil 1200 delovnih mest, so v četrtek sporočili iz družbe. Delovna mesta bodo ukinili v tovarni v mestu Sunderland, kjer dela skupno 5000 delavcev, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
RIM - Nemški letalski prevoznik Lufthansa je zanikal, da bi predstavil ponudbo za odkup manjšinskih deležev novonasta-lega italijanskega letalskega prevoznika Alitalia. Ta je moral v četrtek zaradi protestnega shoda 400 zaposlenih na rimskem letališču Fiumicino odpovedati približno 70 letov.
INGOLSTADT - Nemški proizvajalec avtomobilov Audi je lani kljub upadu povpraševanja zaradi svetovne finančne krize izpolnil svoj cilj, prodati več kot milijon avtomobilov. Kot so danes sporočili iz podjetja s sedežem v Ingolstadtu, so v celem letu 2008 po vsem svetu prodali 1.003.400 avtomobilov. (sta)
Hajdina • Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
«
Na Občini trdijo: »Nepravilnosti ni!
Znesek za vračanja v javno telekomunikacijsko omrežje je bil za občino Hajdina določen v višini 127.116,47 evra. Na seznamu za vračanje je bilo 460 upravičencev, poravnavo jih je podpisalo 450. Zaradi te razlike naj bi nekateri podvomili v pravilnost izračuna poravnave za vlaganja. O tem smo se pogovarjali z direktorico uprave občine Hajdina Valerijo Šamprl, ki je tudi v tem pogovoru zatrdila, da v Občini Hajdina pri teh izplačilih ni bilo nobenih nepravilnosti.
Kako je potekalo vračanje denarja za vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Hajdina?
»Občina Hajdina je pri določitvi višine vložka upoštevala dokazila, ki jih Zakon o vračanju v javno telekomunikacijsko omrežje predvideva v 8. Členu, ter vrednosti, določene v Pravilniku o podatkih za ugotavljanje višine vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki vsebuje tabelo o prispevkih za samoupravno interesno skupnost za poštni, telegrafski in telefonski promet in podatke o priključ-ninah v letih 1974/1998 po poslovnih enotah Telekoma Slovenije ter tudi tabelo povprečnih cen tipičnih del in materialov. Četrti člen zakona določa, da se višina vračila določi tako, da se od osnove za vračilo vlaganj, povečane za vrednost vloženega dela in materiala, odštejeta priključ-nina in prispevek SIS-u. Višina vračila končnim upravičencem mora biti sorazmerna višini vložka v telekomunikacijsko omrežje, z upoštevanjem višine prejetega zneska s strani Slovenske odškodninske družbe.
Šesti člen zakona določa, da lokalna skupnost s predpisom, ki ga izda v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona, podrobneje določi način sestave seznama, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja teh deležev. Prejeto vračilo vrne lokalna skupnost v celoti v deležih, sorazmernim vlaganjem oseb, navedenih na seznamu. Lokalna skupnost začne vračati v roku 30 dni po prejemu vračila od Slovenske odškodninske družbe.
V skladu s tem je Občina Hajdina v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona sprejela odlok o vračanju vlaganj
Foto: Črtomir Goznik
Valerija Samprl, direktorica uprave občine Hajdina: »Nobeden od upravičencev za vračilo ni vložil tožbe zoper odločitev komisije oziroma zoper poravnalno ponudbo.«
v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Hajdina, s katerim je določila način sestave seznama fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja teh deležev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Hajdina. Za način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja le-teh v lokalni skupnosti se uporabljajo določbe predpisa lokalne skupnosti, torej v tem primeru določbe že omenjenega odloka in ne določbe zakona, ki določajo višino vračila in postopek vračanja vlaganj pri državnem pravobranilcu. Torej se v tem primeru uporablja občinski odlok kot lex specialis. V skladu z navedenim odlokom je bila za način ugotavljanja sorazmernih deležev v Občini Hajdina pristojna komisija, ki jo je imenoval župan. Zaradi transparentnosti, pravičnosti je imenoval v komisijo po enega predstavnika iz vsake vasi, podžupana, predsednika odbora za gospodarstvo in kmetijstvo in pravnico.
Komisija se je odločila, da se v skladu z odlokom vsem upravičencem pridobljeni znesek razdeli v sorazmernem deležu, kar znaša 276,34 evra na posameznika. Upravičencev za vlaganje je bilo 460, podpisanih je 450 poravnav, kar pomeni, da imamo znesek za deset upravičencev še rezerviran. Znesek za vračilo je za občino Hajdina znašal 127.116,47 evra.«
S poravnavo se ni strinjalo deset upravičencev
Slišati je bilo, da naj bi prišlo pri vračilu vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje tudi v občini Hajdina do nekaterih problemov, podobno kot v Kidričevem, torej do kršitve zakona o vračanju vlaganj v telefonsko omrežje. Kaj lahko poveste o tem?
»Občina Hajdina je v celoti spoštovala vse procesne določbe zakona o vračilu vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje in odloka o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Hajdina. Po našem
prepričanju Občina Hajdina ni kršila nobene od kazenskih določb, ker je v roku dveh mesecev po sklenitvi pisne poravnave na krajevno običajen način (na oglasni deski, na spletni strani in v časopisu) objavila seznam upravičencev. V roku dveh mesecev je sprejela in v Uradnem listu RS objavila svoj odlok, v roku 30 dni po prejemu vračila pa začela postopek vračila upravičencem v skladu z načelom sorazmerja.
Občina Hajdina je vsem upravičencem poslala predlog poravnave o vračilu sredstev. Predlog poravnave je bil poslan osebno vsem upravičencem na seznamu, kar dokazujejo tudi potrjene povratnice. Znesek, naveden na poravnalni ponudbi, je bil izračunan v skladu z odlokom s strani pristojne komisije, kar izhaja iz zapisnika o sestanku komisije in poslanih predlogov poravnav upravičencem. Večina upravičencev je v roku, ki je bil naveden v spremnem dopisu poravnalne ponudbe, ki jo je določila komisija, vrnila podpisano poravnavo, kar pomeni, da so se s predlogom tudi strinjali. Noben upravičenec v predpisanem roku ni uveljavil pravnega sredstva, ni vložil tožbe zoper odločitev komisije oziroma zoper poravnalno ponudbo. Zaradi navedenega so vse odločbe komisije Občine Hajdina o višini nadomestila, ki pripada posameznemu upravičencu, pravnomočne, pravilne oziroma izračunane v skladu z načelom sorazmernosti.«
Govori se celo o tožbi Ministrstva za gospodarstvo zoper Občino Hajdina?
»O vložitvi tožbe Direktora-ta za elektronsko komuniciranje Občina Hajdina ni seznanjena.«
MG
Ormož • Prednovoletni sprejem pri županu
Občina pomaga z infrastrukturo
Pred novim letom je župan Alojz Sok v ormoškem gradu pripravil prednovoletno srečanje za direktorje podjetij in direktorje ter ravnatelje zavodov. Udeležil se ga je tudi župan sosednje občine Središče ob Dravi Jurij Borko.
Pa brez zamere
Pipica
Ruska lekcija malo drugače
Sredi največje zime Rusi gredo in nam (ter ostali Evropi) zaprejo plinsko pipico. Je bilo to pričakovati? Morda odgovor na to ni popolnoma trden da, a vendar lahko z gotovostjo zatrdimo, da nas to dejanje vsekakor ne bi smelo presenečati. Prvič, Rusija že kar nekaj časa razkazuje svoje na novo pridobljene mišice na skoraj vseh področjih. Drugič, nobena skrivnost ni, da se Rusija in Ukrajina ne razumeta najbolje. Pravzaprav se sploh ne razumeta. Tretjič, če imaš v svoji lasti plinsko pipico in želiš z njenim zaprtjem dati lekcijo Evropi in jo malo okrcati, kdaj bolje kot takrat, ko plin, ki teče iz tvoje pipice, ljudje najbolj potrebujejo - ko so temperature najnižje? In zdaj smo sredi zime in temperature so najnižje.
Torej? Najbrž ni treba biti Einstein, da človek ugotovi, da je sedaj najboljši čas za tovrstne posege. Prav tako ni treba biti Einstein, da bi človek vedel, da bodo Rusi slej ko prej pipico tudi odprli. To so vedeli že takrat, ko so jo zaprli. Pač, dali bodo lekcijo, pokazali mišice, potem pa bo spet bolj ali manj po starem. Tisti opazovalci ali karkoli so že, ki naj bi v Ukrajini nadzorovali plinovode, da plin morda ne bi zašel na kake stranpoti, so bolj ali manj kozmetični popravki. Najbrž bodo največje javnosti vidne (tiste "ta prave", podmizne kupčije, neposvečenim itak ne bodo nikoli obelodanjene) posledice te, da bo kak dan ali dva koga malce zeblo, da ta ali ona tovarna ne bo delovala s polno močjo, ter seveda tista odslužena slovaška nuklearka, ki bi jo le-ti spet radi zagnali (pa tudi tukaj lahko s precejšnjo verjetnostjo sklepamo, da Slovaki malce blefirajo, oziroma so jim Rusi dali izgovor za nekaj, kar bi itak radi storili tudi drugače).
Je pa tale "plinska kriza", kot ji pravijo, dobro izhodišče za razmislek o tem, kako močno je človeštvo odvisno od nekaterih danosti in v kakšne razmere bi nas izstrelilo, če bi te danosti (ali celo samo eno od njih) zaradi tega ali onega razloga umanjkale. Tale ruski plin je, kot rečeno, že ena izmed njih (seveda, če bi Rusi mislili smrtno resno in trajno zaprli pipico). Naslednji kandidat, ki bi svet pahnil v kaos, je električna energija. Si predstavljate, da naenkrat trajno zmanjka vse elektrike? Upam si staviti, da bi svet v manj kot enem dnevu postal totalna vojna cona. Ali pa, da naenkrat zmanjka nafte? Svet se ustavi in priča smo borbi vseh proti vsem (tisti, ki ste gledali film Pobesneli Max, si lahko ustvarite približno sliko). In pa seveda katastrofa vseh katastrof - predstavljajte si, da naenkrat ugasne svetovni splet in nasploh vsa računalniška mašinerija. Da kar naenkrat vaš osebni računalnik doživi permanenten mrk. Pa vsi ostali računalniki tudi; baze podatkov po svetu izginejo, iz-puhtijo. V vseh domovih, podjetjih, tovarnah, javnih ustanovah, vladah in tako dalje. V tem primeru si upam trditi, da bi svet v totalen kaos zapadel v manj kot eni uri.
Podobnih dejavnikov bi se našlo še; le malo pomislite, pa boste videli, da smo zgradili svet, v katerem jih je polno. Dokler (pravilno) delujejo, so načeloma sicer v dobrobit človeštva, a pomislite malo, v kakšno stanje bi padli, če bi katera izmed teh stvari začela napačno delovati ali se celo izključila.
Nikoli ni dobro, če si od neke stvari skoraj popolnoma odvisen. V svetu, ki smo ga ustvarili, je takih stvari, ki kot Damoklejev meč visijo nad človeštvom, celo več.
Gregor Alič
Kot je v svojem nagovoru povedal župan Alojz Sok, so se srečali tisti, ki so na nek način odgovorni za delovanje ormoške skupnosti. »Vsi smo bili nekako postavljeni na svoja mesta in zato moramo odgovarjati tistim, ki so nas na te položaje pripeljali. V Sloveniji in po svetu se srečujemo z globalnim problemom zmanjšane gospodarske rasti, zdi se, da smo pred resno finančna krizo. Naše oči so uprte v to, kar bodo storile velike svetovne ekonomije, seveda pa smo v največji meri
odvisni tudi od ukrepov, ki jih bo sprejela slovenska vlada. Upamo, da bodo ti ukrepi taki, da bodo ljudem pomagali obdržati delovna mesta ter da ne bodo ogrozili tistega, kar piše v ustavi, namreč da je Slovenija socialna država,« je povedal Alojz Sok.
Hkrati se zaveda odgovornosti lokalne skupnosti, ki pa po njegovem mnenju ne more storiti prav veliko. »Ko investiramo v različne projekte, s tem posredno ustvarjamo možnosti za zaposlovanje in s tem prispe-
vamo k večji socialni varnosti. Prava in edina socialna varnost je, če ima človek delo. Občina mora z vsemi močmi vlagati v komunalno infrastrukturo in pomagati sofinancirati tiste ideje, ki lahko prinesejo razvoj. V minulem letu smo veliko vlagali v ceste, dokončali pa smo tudi pomemben projekt umetnega bogatenja podtalnice,« je nadaljeval župan, ki je naštel še prioritete za leto 2009 in vsem voščil lepe praznike.
vki
Na sprejemu
Foto: vki
10 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 13. januarja 2009
Kidričevo • Knjižni prvenec Monje Krajnc
Mlada pisateljica pri predsedniku države
15-letna Monja Krajnc, ki je sredi lanskega leta izdala knjigo z naslovom Moje življenje, neskončnost in težave, je s svojim prvencem tako navdušila, da jo je k sebi povabil celo predsednik države dr. Danilo Türk.
Danes dijakinja prvega letnika Gimnazije Ptuj je svoj prvenec napisala že kot devetošolka Osnovne šole Borisa Kidriča v Kidričevem. S svojim prvim delom, ki ga je sprva naslovila Ljubezen boli, kasneje pa preimenovala v Moje življenje, neskončnost in težave, je Monja sodelovala na literarnem natečaju. Z domišljijo na potep. Kot tretjeuvrščena med več kot 400 udeleženci natečaja je Monja za nagrado dobila izdajo lastne knjige. 123 strani dolga knjiga je pod mentorstvom Sonje Lenarčič nastajala nekaj več kot štiri mesece, luč sveta pa je ugledala junija lani. Zgodba, ki je po vsebini zelo blizu tako mlajši kot nekoliko starejši populaciji, govori o pomembni temi sodobnega časa: pretiranem hujšanju, ki lahko vodi v anoreksijo ali bulimijo. Glavna junakinja knjige je najstnica Paris, ki zaradi močne želje po manekenski postavi
Na knjižni polici
Monja Krajnc z družino pri predsedniku države
Foto: DB
Šele 15-letna Monja je izdala svoj knjižni prvenec.
zaide v resne težave, zboli in celo pristane v bolnišnici. »Za to temo sem se odločila, ker menim, da je blizu moji generaciji. Sama sicer osebno ne poznam nikogar, ki bi imel bulimijo in anoreksijo, vem pa, da ima veliko deklet probleme s hujšanjem. Marsikatero dekle si želi biti podobno dekletom na modnih brveh,« je o izbrani temi za knjigo povedala mlada pisateljica. Na natečaju, ki je Monji zagotovil izdajo lastne knjige, so učenci lahko izbirali med tremi tematskimi sklopi, in sicer Ljubezen boli, Umor je napisala in Nasilje.
Sicer pa je Monja zmeraj rada pisala, pred izdajo knjige
je bila večkrat nagrajena za svoje eseje. Njen prvenec pa je tako navdušil, da jo je k sebi povabil sam predsednik države dr. Danilo Türk.
»Konec lanskega leta so me poklicali iz urada predsednika države in me povabili, da se udeležim srečanja z dr. Danilom Türkom. Bil je zelo prijazen, spraševal me je o tem, zakaj sem se odločila za to temo, kako je knjiga nastajala in podobno. Pogovarjala sva se približno pol ure in bilo je zelo zanimivo. Srečanje je bilo res veličastno in se mi je vtisnilo globoko v spomin,« se spominja mlada pisateljica. Sicer pa je pohvalno tudi dejstvo, da
zna Monja odlično kombinirati dober učni uspeh in prosti čas. Ob celotnem osnovnošolskem odličnem uspehu je uspela napisati odlično knjigo, najde pa si čas tudi za športne aktivnosti. »Zelo rada rolam, kolesarim, berem ter se družim s prijatelji in sestro. Za vse se najde čas,« o svojih konjičkih pravi Monja, ki zaenkrat o tem, da bi začela kakšno novo knjigo, ne razmišlja. »Trenutno sem se posvetila bolj šoli, saj je prvi letnik precej težek, ko bom imela več časa, pa bom gotovo spet prijela za pero,« še dodaja mlada pisateljica.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Podelitev spričeval prvim oskrbovalcem Ljudske univerze
Prvi oskrbovalci zaključili usposabljanje
Ljudska univerza Ptuj, ki nenehno sledi potrebam trga in v svojih programih uvaja novosti in poklice, za katere se kaže povečano povpraševanje, je zadnji teden v decembru podelila spričevala prvim sedmim slušateljem, ki so uspešno končali usposabljanje za socialne oskrbnike na domu.
Program Socialni oskrbovalec oziroma oskrbovalka na domu je odobrila Socialna zbornica Slovenije, pripravila pa ga je Ljudska univerza Ptuj v sodelovanju s ptujskim Centrom za socialno delo. Program obsega 123 ur, od tega 63 ur teorije, ki je potekala v prostorih Ljudske univerze Ptuj, ter 60 ur praktičnega dela.
Programa so začeli izvajati
junija lani, zaključili pa so ga v začetku oktobra. Prvega usposabljanja se je udeležilo osem udeležencev, med katerimi je kar sedem slušateljev program uspešno zaključilo. Spričevala prvim oskrbovalkam in oskrbovalcem, ki so si omenjen naziv pridobili na Ljudski univerzi Ptuj, je v prostorih LU Ptuj podelila direktorica mag. Klavdija Markež.
»Glede na socialno problema-
Spričevala je podelila direktorica mag. Klavdija Markež.
tiko našega okolja smo morda vendarle pričakovali malce višjo udeležbo, a kljub temu - glede na to, da smo program pričeli izvajati sredi poletja - smo zelo zadovoljni, saj z veseljem ugotavljamo, da se pridno polni že naslednja skupina,« je o izvedbi programa povedal koordinator izobraževanja Dušan Šilak, ki dodaja, da je predviden začetek za izvedbo drugega usposabljanja v mesecu marcu.
Program je namenjen vsem, ki bi se radi usposobili za izvajanje pomoči na domu, po uspešnem zaključku usposabljanja pa lahko udeleženec pristopi k opravljanju nacionalne poklicne kvalifikacije iz tega področja. »Pri usposabljanju mislimo predvsem na brezposelne osebe, čeprav niso edina ciljna skupina, ki imajo veselje, smisel in voljo za delo s starostniki, oziroma z osebami, ki ne morejo v celoti skrbeti zase,« je pojasnil Šilak. Sicer pa so pogoji za vključitev končana osnovna šola in starost vsaj 18 let.
»V Sloveniji se življenjska
doba prebivalstva daljša, kar je zelo vzpodbudno, težava pa je v tem, da si veliko starostnikov in tudi mlajših ljudi, ki so nezmožni skrbeti zase, ne more privoščiti oskrbe v ustreznih ustanovah. Na ptujskem področju je socialna stiska še posebej izrazita zaradi prenizkih pokojnin in ostalih prejemkov. Po drugi strani pa so domovi za upokojence polni. Veliko bolnih starejših ljudi zato ostaja doma, kjer pa nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje, sami pa tega tudi niso zmožni. Ker pa velika večina kandidatk in kandidatov za delo socialnega oskrbovalca ali oskrbovalke na domu ni usposobljena, smo na Ljudski univerzi Ptuj pripravili ustrezen program. S tem bomo pomagali dvema skupinama: tistim, ki oskrbo nujno potrebujejo, in tistim, ki to delo želijo opravljati in jim bomo tako omogočili dvig zaposlitvenih možnosti ter izgradnjo pozitivne samopodo-be,« je še zaključil Šilak.
Dženana Bečirovič
Leonard Cohen
Knjiga milosti
Prevedel Jure Polokar
Leonard Cohen Knjiga milosti
Ljubljana. Modrijan, 2008
Knjigo milosti (Book of Mercy) je izdal Cohen že leta 1984 in se z njo uveljavil kot odličen pesnik. V slovenščino jo je poetično prevedel Jure Potokar in ji dodal predgovor, tako da se je pridružila romanu Lepi zgubljenci (1996) in pesniškima zbirkama Stolp pesmi (2004) in Knjigi hrepenenja (2008) ter romanu Najljubša igra (2008). Leonard Cohen je eden najbolj mističnih, fasci-nantnih in nenavadnih glasbenikov v vsej glasbeni zgodovini. Po mnenju oboževalk je idealen za branje in poslušanje v dežju. Rodil se je 21. septembra 1934 v Westmountu, Quebec. Cohen pravi:»Pogosto me obtožujejo, da sem črnogled... sam se sploh nimam za pesimista. Pesimist je nekdo, ki čaka, da bo začelo deževati. Jaz se počutim premočenega do kosti.« Cohen je predvsem pesnik, njegovi nastopi niso koncerti pop glasbe, temveč predstave besed ob nevsiljivi glasbeni spremljavi in zboru ženskih glasov, v ospredju je njegov neponovljiv visoki bariton, še največkrat bas. V mladosti je nanj najbolj vplivalo čarobno materino petje v jidišu in ruščini. Pesmi so bližje šansonom, so recitativi, kjer so besede najpomembnejše, imajo moč kot v temeljnih knjigah svetovne civilizacije; Svetem pismu, Tori, Tibetanski knjigi mrtvih. Knjiga milosti naj bi se sprva imenovala Knjigapsalmov, ker gre za najosebnejše izpovedi, molitve. Petdeset pesmi v prozi ustreza Cohenovi starosti ob izdaji, zbirka pa je, kot vsa njegova dela, dvodelna. Kultne razsežnosti je popri-jelo njegovo ime v vzhodnih evropskih in skandinavskih državah. Speve izmenično pojeta solist in zbor. Psalm je pesem, ki se moli ali poje, ki se poje pri maši med berilom in evangelijem. Od liričnosti in dramatičnosti se pomika proti veri in misticizmu. Osupljivo lepa in odkrita knjiga meditacij in molitev je dobila nagrado za poezijo Kanadske zveze pisateljev in je ena tistih, ki nam pomaga dojeti absolutno resnico.
Veliko časa je zapravil v molovskem načinu, to je tudi ta nadvse čuten in žalostnogrenkoben način lirskega izpovedovanja. Lirski subjekt prosi za milost, za vdajo. Angeli nevoljno dovoljujejo drug drugemu peti in on je ponovno pevec v nižjih zborih. Ko je zapustil kralja, je izgubil navdih, padel v ustvarjalno krizo v sedemdesetih letih, se umaknil iz javnosti in ni mogel pisati. Njegova duša ni mogla več peti, ker ni bila povezana z najvišjim, ki ga imenuje prijatelj. Molil je, da bi ponovno našel svojo voljo, si pridobil ščita upanja in bridkost. Njegov stvarnik ne zaupa človeku niti angelu, nosi krono dediščine, ki odvzema težo, breme. Njegov gospod naj mu ponovno da prostost in nakloni blagoslov. Preveva ga izgnanstvo, kaznovanje, brezciljnost, hrepenenje po njem, gospodarju njegovega diha. Prosi, naj mu odpusti in dovoli, da ga bo z besedo spet častil, kajti on je temelj svetlobe, resnica samote, milost, samo njegovo ime je upanje. On je povezovalec in vodnik skozi temo. Lirski subjekt vedno izbere žensko, ki ga odnese, vedno se bo zatekal v samoto. Čaka ga, kralja mrtvih, želi si miru, ravnovesja med svojim gnusom in brezhibnostjo stvarstva. Svetopisemski bog ga nagovarja s prijateljem, s katerim se lahko o vsem dogovori v običajnih vsakdanjostih, pristaja celo na barantanje, kako prestaviti diamantne kocke, ki jih je Mojzes prinesel z gore. Blagoslovljena je zaveza ljubezni, milosti in nesmrtna pesem v hiši noči. Ponovno naj pokliče njegovo hrepenenje v kesanju, v samoti, kjer se je rodilo. Nič ne deluje razen njega, ki jih je sklical, starajoče nepomembne-že, nepomembne pevce in drugorazredne duhovnike. Pusti naj ga, da bo raziskoval veselje. Njegova je miloščina v kotu siromakov, ženski je gospod namenil češnje, grozdje in oljke. Oče milosti naj mu da novo srce, njegovo ime naj se uveljavi tudi pri grešnih.
Vsi so napihnjeni na drobcih usode, vsi se širokoustijo v praznoverju. Klanjajo se peklu, njihove himne so polne krvi in napuha. Drznejo se živeti brez boga. On je spremljevalec, ki pozna skrivnosti vseh src, zbira dneve in misli. Jokamo za tistim, kar smo izgubili. Spominjamo se dobrote, ki čaka na poti. Njegovo ime je njegova edina luč, njemu, ki je razdvojen. Vse, kar ni on, je trpljenje in samota. Naj bo blagoslovljen on, ki sodi neštevilnim svetovom, ki z milostjo razsoja sedanjosti. Ker ne ve, kam bi šel, gre k njemu. Blagoslovljeno je ime, ki združuje potrebo in spreminja iskanje v čaščenje. Naj ga ne zapusti tukaj, kjer je smrt pozabljena. Izgubil se je, a On je tu, vselej je bil.
Vladimir Kajzovar
Foto: DB
Rokomet
Odličen prvi polčas dovolj za točko
Strani 12
Rokomet
Šest Ormožanov ni preprečilo zmage Ormoža Strani 12
J" " . -j. .
si
HV
Vlado Sitar
»Z velikih tekmovanj se vračamo z medaljami« Strani 13
Bowling
Zmaga za Feguša, Klarič šesti
Strani 13
i
Mali nogomet
Tomažu in Ptujčanom uspelo, Keblju ne
Strani 14 Zlata lisica 2009
Velika zmaga Črnjanke Tine Maze
Strani 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Labod Drava
Do 20. januarja bo znan igralski kader za spomladanski del
Nogometaši Laboda Drave ta teden nadaljujejo priprave na spomladanski del sezone, ob koncu tedna pa bodo sodelovali tudi na dvoranskem malono-gometnem spektaklu All Star v Mariboru. Tam bosta poleg vseh prvoligašev nastopali tudi najuspešnejši ekipi jesenskega dela v 2. SNL: Olimpija in Alu-
minij. Žreb je določil, da bosta obe ekipi iz našega področja, Labod Drava in Aluminij, igrali v isti skupini, tako da se bosta v predtekmovanju zanesljivo srečali. V skupini B je tudi Koper, ki brani lanskoletni naslov.
Novi trener ptujskih modrih Adnan Zildžovič ima od začetka tega tedna na voljo vse
All Star turnir v Mariboru: v Mariboru želimo zmagati!
Petek in sobota, 16. in 17. Januarja, v dvorani Lukna v Mariboru
Petek: od 12.00 do 19.30
Sobota: od 11.00 do 21.45
Skupina A: Maribor, Nafta, Interblock, Rudar, Primorje in Olimpija.
Skupina B: MIK CM Celje, Hit Gorica, Domžale, Labod Drava, Luka Koper in Aluminij.
Pred turnirjem v Lukni je Michael Krenn povedal naslednje: »V Maribor gremo z 12 igralci, naš cilj pa je zmaga. Na vsakem tekmovanju ali tekmi, ki se je udeležujemo, želimo zmagati, tako bo tudi tokrat. Seveda bomo izbrali tiste igralce, ki nimajo težav s poškodbami ali so za njih manj dovzetni.«
nogometaše, saj so se pripravam včeraj (v ponedeljek, op. a.) pridružili tudi Lucas Horvat, Javier Grbec, Xavier Fernandes in Ogu John, prisoten pa je tudi Senad Tiganj. »Fantje so zelo prizadevni, tako da zaenkrat ni nobenih težav. Moj moto je takšen, da na treningih manj govorimo in več delamo. Odlično sva se ujela tudi s Francijem Fridlom, za katerega lahko rečem samo najboljše: tudi on ima podoben način razmišljanja kot jaz, je ambiciozen in delaven,« je o prvih občutkih povedal novi trener ptujskih modrih, ki je igralsko kariero v Sloveniji gradil v Celju in Prevaljah (Publikum in Korotan), v tujini pa se je preizkusil v Nemčiji in Izraelu. Kot trener je deloval v Krki in Beli krajini, sedaj pa je prvič dobil priložnost v prvoligaški ekipi.
O novicah pri igralskem
Foto: Črtomir Goznik
Trener Laboda Drave Adnan Zildžovič in njen menedžer Michael Krenn skupaj sestavljata igralski mozaik za spomladanski del prvenstva.
kadru je spregovoril Michael Krenn: »V uvodu bi rad povedal, da vse prihode in odhode usklajujemo s trenerjem: če se on ne strinja s prihodom, potem tega seveda ne izpeljemo, enako je pri odhodih. Zaenkrat smo pripeljali Aleša Čeha, zelo blizu dogovora smo tudi s Senadom Tignjem, ki je nazadnje branil barve Aluminija. Danes (v ponedeljek, po sklepu redakcije, op. a.) se bomo sestali z vodstvom Croatie Sesvete, kjer bomo poskušali doseči dogovor glede odhoda
Bošnjaka in Kelenca. Oba imata z nami sklenjeno veljavno pogodbo, zato je dogovor nujen. Če do dogovora ne bo prišlo, bosta ostala na Ptuju.«
Koliko igralcev vadi in koliko jih bo ostalo na Ptuju?
M. Krenn: »Zaenkrat vadijo vsi, ki so bili tukaj tudi v jesenskem delu, in novinci. S trenerjem je dogovorjeno, da bo tako do 20. januarja. Takrat se bo trenerski štab odločil za 20 igralcev in 3 vratarje, ki bodo ostali v prvi ekipi in bodo 24.
januarja odpotovali na priprave na Pag. To je po našem mnenju optimalno število in od tega ne bomo odstopali. Tisti, ki ne bodo na tem spisku, bodo dobili proste roke in si bodo lahko poiskali nov klub. Do njih želimo biti korektni, saj bodo imeli do konca meseca še 10 dni možnost, da si poiščejo novo sredino. Mislimo, da je za njih bolje, da igrajo v kakšnem drugem klubu, kot pa da tukaj samo trenirajo, tekme pa spremljajo le na tribuni.«
Jože Mohorič
Nogomet • Klemen Bingo, NK Aluminij
Olimpija brez okrepitev ni favorit
Nogometaši v prvi in drugi ligi so večinoma pričeli priprave na spomladanski del sezone. Med njimi so tudi nogometaši drugoligaša Aluminija iz Kidričevega, ki je po prvem delu prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi zasedel drugo mesto s točko zaostanka za vodečo ljubljansko Olimpijo. Veliki delež k uspehu Kidričanov je prispeval 28-letni izkušeni igralec Klemen Bingo, ki je bil tudi igralec z največjo minutažo v svoji ekipi (13 tekem, 1158 minut), ob tem pa je dosegel tudi en zadetek, in sicer v Krškem.
Po tem, ko ste se spomladi 2008 bolj ukvarjali z gledanjem kakor igranjem nogometa, je prišla jesen, kjer ste dobro igrali. Kako ste vi videli ta del prvenstva?
»Spomladi 2008 sem bil zaradi poškodbe odsoten štiri mesece in ni potrebno posebej poudarjati, kako sem se počutil - na srečo je sedaj poškodba že pozabljena. V prvem delu letošnjega prvenstva smo igrali
precej dobro, z rahlimi nihanji, in bili smo dolgo časa vodeče moštvo lige. Bilo je nekaj nepotrebnih spodrsljajev, vendar je moja končna ocena pozitivna. Če bi nam nekdo pred prvenstvom ponudil drugo mesto, bi ga takrat zagotovo z veseljem sprejeli. Tudi s svojimi igrami sem v večini zadovoljen, podobno so videli tudi novinarji slovenskega športnega dnevnika, ki so me izbrali v najboljšo enajsterico jeseni.«
Po 14 krogih je v vodstvu ljubljanska Olimpija. Mislite, da bo tam tudi na koncu?
»Dobro je, da se Olimpija vrača, saj je pomemben sestavni del nogometa v Sloveniji. Po mojem v jesenskem delu niso bili posebej prepričljivi, imeli so tudi precej sreče na nekaterih tekmah. V medsebojnih tekmah smo z njimi iztržili polovičen izkupiček, lahko bi tudi več. Do konca prvenstva je še daleč, zato je potrebno najprej počakati na prestopni rok, nato pa še na igre v spomla-
danskem delu. Če se Olimpija ne bo okrepila, potem zame ni favorit. Jaz ne bi odpisal Trigla-
va, ki je presenetljivo visoko, niti Mure in Bele krajine.« Po uspešnih igrah in dru-
gem mestu je vzdušje v sla-čilnici verjetno dobro?
»Dobre igre seveda prinašajo pravo vzdušje, ki že prej nikoli ni bilo slabo. Pri nas gre za mlado ekipo: fantje se družijo tudi izven igrišča, kar daje videz res prave ekipe.«
Lahko primerjate Aluminij s prejšnjimi klubi?
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (Aluminij, rdeči dres)
»Aluminij je dobro organiziran drugoligaški klub, težko pa bi ga primerjal s tujino in prvoligaši. Pomembno je, da so izplačila redna. Ob tem bi omenil še, da imamo dobrega trenerja, s katerim imava zelo profesionalen odnos. V njegov prid govorijo tudi rezultati: prvo leto nas je rešil pred izpadom, lani smo osvojili 4. mesto, letos pa prezimujemo na 2. mestu.«
Kakšni so cilji nogometašev Aluminija?
»Najprej se moramo dobro pripraviti ter na prijateljskih srečanjih piliti formo, da bomo res nadaljevali v enakem tempu, kot je bilo to v prvem delu prvenstva. O prvaku ne bodo odločala medsebojna srečanja z Olimpijo, ampak bo odločitev padla na tekmah s tako imenovanimi lažjimi nasprotniki. Je pa vprašanje, kdo so ti, saj lahko vsak premaga vsakega. Upam pa, da bomo mi tisti, ki bomo na koncu najuspešnejši. Za našo ekipo bi prav prišla kakšna okrepitev, čeprav nisem jaz tisti, ki bi o tem odločal. Glavno je, da bi ostali isti nosilci igre, ki smo skupaj že dve ali tri sezone.«
JM, DK
Rokomet • 1. A DRL (ž)
Odličen prvi polčas dovolj za točko
Celjske Mesnine -Mercator Tenzor Ptuj 29:29 (12:17)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Prapotnik 7, Ciora 5, Čeh, Bol-car 1, Pikl 1, Erhatič, Brumen 6, Levstik 2, Ozmec, Mateša 4, Korotaj 1, Majcen 2. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so prijetno presenetile z osvojeno točko, ki so si jo priborile v Celju proti domači ekipi Celjskih mesnin, sicer drugouvrščeni ekipi na prvenstveni razpredelnici. Gostje so dobro pričele in povedle 3:0, nato pa zelo dobro zaigrale v obrambni formaciji 3-2-1, ki očitno ni odgovarjala
1. A SRL - ženske
REZULTATI 12. KROGA: Celjske Mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 29:29 (12:17), Brežice - Olimpija 15:43 (7:18), Kočevje Evro Casino - Velenje 45:19 (23:7), Piran vrtovi Istre - Zagorje Istrabenz Gorenje 25:35 (12:16), Krka - Sava Kranj 36 :27 (18:11), Škofja Loga KSI - Celeia Žalec 22:29 (9:15).
Foto: Črtomir Goznik
Ana Mihaela Ciora (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) je igrala le do 25. minute, dosegla pa je 5 zadetkov.
1. OLIMPIJA 12	12	0	0	24
2. CELJSKE MESNINE 12	9	1	2	19
3. ZAGORJE GORENJE 12	9	0	3	18
4. CELEIA ŽALEC 12	8	1	3	17
5. KRKA 12	7	0	5	14
6. M. TENZOR PTUJ 12	6	2	4	14
7. KOČEVJE CASINO 12	7	0	5	14
8. SAVA KRANJ 12	4	0	7	8
9. BREŽICE 12	3	0	9	6
10. PIRAN VRT. ISTRE 12	2	0	10	4
11. VELENJE 12	2	0	10	4
12. ŠKOFJA LOKA KSI 12	1	0	11	2
domačinkam. Sredi polčasa je prednost Ptujčank znašala že pet zadetkov, kar so uspele obdržati do odhoda na odmor. V 25. minuti so gostje ostale brez izkušene in tokrat odlično razpoložene Ane Mihaele Ciore, saj si je poškodovala ramo in nato ni več vstopila v igro. Do tega trenutka pa je dosegla kar pet zadetkov!
Vse do 45. minute so gostje vodile, nato pa so jih domačinke ujele. Svoje sta pristavila tudi sodnika, ki sta bila očitno na strani domačink. Igralkam Mercatorja Tenzor-
ja iz Ptuja gredo vse čestitke, saj so v zadnjih osmih minutah imele dvakrat dve igralki
Nikola Bistrovič, trener Mercatorja Tenzorja Ptuja:
»Moram pohvaliti vse rokometašice, ki so tokrat igrale zelo dobro, še posebej v prvem polčasu. Takrat smo odigrali enega najboljših polčasov, odkar sem na klopi te ekipe. Domačinke smo enostavno presenetili, verjetno pa bi bilo vse drugače, če se ne bi poškodovala Ana Mihaela Ciora.«
Rokomet • Moškanjci-Gorišnica, Drava Ptuj
Eni za obstanek, drugi za napredovanje
V rokometnem svetu je vse v pričakovanju svetovnega prvenstva za moške v sosednji Hrvaški, kjer pa slovenska reprezentanca žal ne bo nastopila. Temu primerno bo zanimanje za ta največji letošnji rokometni dogodek nekoliko manjše, misli pa bodo v večji meri osredotočene na dogajanje v Sloveniji.
Rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice so prejšnji ponedeljek pričeli priprave na drugi del prvenstva v 1. B-ligi. Njihov cilj v letošnji sezoni je obstanek. V bistvu kaj več tudi ni bilo pričakovati od močno spremenjene in pomlajene ekipe. V Goriš-nici se v premoru ozirajo za okrepitvami. V prvi vrsti je razveseljivo, da se po poškodbi v ekipo vrača Grega Štorman. V svoje vrste pa bi radi privabili še enega igralca na zunanjem položaju in vratarja. S tem bi bila konkurenca v moštvu številčnejša, obenem pa bi radi pridobili na kvaliteti. Do začetka drugega dela prvenstva, ki se bo pričel v začetku februarja, bodo odigrali šest do sedem pripravljalnih tekem, saj želijo kar najbolje pripravljeni pričakati tekmovanje.
Prav tako so isti dan pričeli priprave tudi rokometaši ptujske Drave, ki pa so v nekoliko drugačnem položaju, saj se ne borijo za obstanek, ampak za napredovanje v 1. B-ligo. Vse skupaj pa bo v končnici zelo za-
Foto: Stanko Kozel
Rokometaši Moškanjci-Gorišnice si bodo v drugem delu prvenstva poskušali zagotoviti obstanek v 1. B SRL.
nimivo, saj v njej nastopajo klubi, ki imajo vsi željo po napredovanju. Žrebanje lige osmeri-ce v končnici še ni opravljeno, vendar pa je jasno, da se morajo za zaključne tekme dobro pripraviti. Na začetku bodo nastopili brez poškodovanega Aleša Belšaka, ki bo po težki poškodbi pričel rehabilitacijo.
Seveda si v klubu želijo čimprejšnji povratek izkušenega igralca. Trener Ivan Hrupič je že dobil dve okrepitvi: gre za mlada igralca iz Ormoža. Prvi je Matej Hebar, ki igra na poziciji krožnega napadalca, drugi pa David Bogadi, igralec na zunanjih položajih.
Danilo Klajnšek
manj v polju, a so kljub temu držale korak z domačinkami. Pri vodstvu Celjank v predzadnji minuti (29:27) in s samo štirimi igralkami v polju je rezultat na 29:28 znižala Katja Bolcar, ki je igrala zelo dobro. V zadnji minuti so domačinke zapravile napad ter tako gostjam iz Ptuja ponudile priložnost za izenačenje. To je petnajst sekund pred koncem izkoristila reprezentantka Nastja Prapotnik in s svojim sedmim zadetkom poskrbela za izenačenje.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Prijateljska tekma
Šest Ormožanov ni preprečilo zmage Ormoža
Jeruzalem Ormož -Drava Ptuj 38:28 (22:15)
Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko; Kor-par 5, Majcen, Melnjak 3, Rajšp 1, Budja, Bezjak, B. Čudič 6 (2), Iva-nuša, Sok 8, Klemenčič 4, Žuran 4, Kovačič 1, Jovanovič 5, Radujkovic 1. Trener: Saša Prapotnik
Drava: Dogša, Bezjak, Bedenik; Mesarec 2 (1), Halilovič 5, Sabo 1, Luskovič, Bračič 2, Predikaka, Mesa-rič, Oder 10 (1), Hebar 2, Ferk, Ivan-čič 4 (2), Lukaček, Bogadi 5. Trener: Ivan Hrupič
Ormožani, člani MIK 1. A-lige, so v času priprav na druge del prvenstva odigrali prvo pripravljalno tekmo. Gostje na Hardeku so bili sosedje iz
Ptuja, ki si bodo letos v nadaljevanju sezone poskušali priigrati vstopnico za 1. B-ligaško konkurenco. Oba trenerja sta ponudila minutažo vsem igralcem, pri Jeruzalemu pa jo je s štirimi goli najbolje izkoristil mladinec Rok Klemenčič. Pri Jeruzalemu so manjkali Kra-bonja, Korez in Belec, pri Dravi pa Pisar, Belšak in Valenko. V vrstah Drave je zaigralo kar šest igralcev (Dogša, Halilovič, Luskovič, Hebar, Lukaček, Bo-gadi), ki so v preteklosti nosili ormoški dres.
Najvišja prednost Vinarjev je v dveh primerih znašala 11 zadetkov, 31:20 in 38:27. Tekmo sta odsodila Peter Zorli in Davorin Zorli.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Iztok Luskovič (Drava Ptuj) je eden od šestih igralcev v ekipi Drave, ki so že igrali v Ormožu.
Mini rokomet • Celje 2009
Ormožani prvi, drugi in tretji
Na turnirju v Celju so mladi rokometaši Jeruzalema nastopali v treh kategorijah - letniki 1998, 1999 in 2000. Največ uspeha so s prvim mestom ponovno poželi letniki 1998, ki v mini rokometu v Sloveniji enostavno nimajo konkurence. Slednji so nastopili v celjski lepotici Zlatorog in med enajstimi sodelujočimi ekipami gladko premagovali vse svoje nasprotnike: Čakovec 16:0, Celje 10:3, Ribnica 10:2, Krim 9:3. Letniki 1998 so tako zmagi na turnirju v Poreču in Krškem dodali v sezoni 2008/09 še tretjo turnirsko zmago v Celju. Za letnike 1998 so nastopali: Rene Pla-vec, Kevin Caf, Dominik Ozmec, Gašper Horvat, Nino Ulaga, Tilen Kosi, David Lukner, Miha Kaučič, Timon Grabovac.
Letniki 1999 so nanizali na štirih tekmah vse štiri zmage, a na koncu osvojili le 2. mesto zaradi čudnih in skozi turnir spreminjajočih se pravil. Ormožani so premagali: Športna šola Celje B 16:0, Dol pri Hrastniku 9:2, Grča Kočevje 12:3, Ribnica A 13:6. Po koncu turnirja so o zmagovalcu odločali kazenski streli, kjer so rokometaši Mokerca bili uspešnejši z izidom 2:1. Pri letnikih 1999 je nastopila tudi B ekipa, ki je dosegla eno zmago in tri poraze: Športna šola Celje A 2:9, Prebold 13:2, Celje Pivovarna Laško 5:9, Ribnica B 4:7. Za letnike 1999 so v Celju nastopali: Ines Krajnc, Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman, Luka Voljč, Lan Voršič, Nejc Zidarič, Blaž Ivanuša, Kristijan Petek, Martin Hebar, Matej Niedorfer, Anže Horvat in Renato Kozel.
Letniki 2000 so turnir ob dveh zmagah in dveh porazih končali na tretjem mestu. Izidi so bili naslednji: Rudar Trbovlje A 5:10, Športna šola Celje A 12:4, Mokerc 11:13, Dol pri Hrastniku 8:7. Tretje mesto so za letnike 2000 osvojili: Urška Rodi, Eli Hergula, Teo Šulek, Sašo Krajnc,
Foto: Hozyan
RK Jeruzalem Ormož - letniki 1998, 1. mesto na turnirju v Celju
Gašper Hebar, Aljoša Munda, Anže Notesberg, Žan Firšt Šeruga, Mihec Korpič Lesjak. Mlade Ormožane so
na turnirju vodili Mladen Grabovac, Niko Klemenčič in Uroš Krstič.
KU
Mlajši dečki A letniki 1996: tretja prvenstvena zmaga: Radgona - Jeruzalem 16:22 (7:9)
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Plavec; Voljč, Voršič, Zorec 5 (1), Kociper 5, Kolmančič 5 (1), Kosi 2, Horvat 4, Ulaga, Ozmec 1, Grabovac, Lukner, Zidarič, M. Hebar, Niedorfer, Kozel, G. Hebar.
Čeprav so Ormožani nastopili v okrnjeni zasedbi, so mlajši dečki A zabeležili svojo tretjo zmago v desetem prvenstvenem obračunu. Zmaga je toliko vrednejša, ker Ormožani nastopajo s praktično celotno ekipo, razen Jake Zorca, z letniki 1997 in 1998. Gostje so vodili skozi celotno tekmo, ampak nikoli več kot za šest zadetkov.
Mlajši dečki B letniki 1997: enajstič zapored: Radgona - Jeruzalem 14:28 (4:16)
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Plavec, Rizman; Voljč, Voršič, Kociper 4, Kolmančič 2, Kosi 3, Horvat 6, Ulaga 6 (2), Ozmec, Grabovac 2, Lukner, Zidarič 2, M. Hebar, Niedorfer, Kozel, G. Hebar 2.
Letniki 1997 so pričakovano osvojili nove točke proti Radgoni. To je bila že enajsta zmaga mladih Ormožanov zapored, ki so blizu temu, da prvi del sezone končajo na 1. mestu, saj njihovi najbližji zasledovalci Celjani zaostajajo že 4 točke. Priložnost za igro so dobili prav vsi igralci, kar dva zadetka pa je dosegel Gašper Hebar, ki je šele letnik 2000.
Vladimir Sitar, športni funkcionar, trener, selektor kikboks reprezentance
»Z velikih tekmovanj se vedno vračamo z medaljami
«
K pogovoru smo tokrat povabili Vladimirja Sitarja, člana skupščine OKS, selektorja slovenske kikboks reprezentance, trenerja v KBV Ptuj ...
Imeli ste veliko zanimivih in burnih dogodkov v vašem dosedanjem športnem udejstvo-vanju. Kaj pravzaprav počenjate po predčasnem odhodu iz Zavoda za šport Ptuj?
V. S.: »Zraven mojega aktivnega delovanja v športu sem tudi samostojni podjetnik, tako da se moje življenje in aktivnosti v tem obdobju niso kaj dosti spremenile. Rekel bi, da ravno nasprotno: še bolj sem aktiven v športni sferi, kajti kot direktor Zavoda za šport sem imel možnost spoznati veliko novih ljudi iz športa in sedaj me ti vabijo v svoje vrste. Z njimi sem pričel tesno sodelovati na različne načine, tako da imam dela več kot dovolj.«
Po odstavitvi z mesta direktorja Zavoda za šport Ptuj ste vložili tožbo proti Mestni občini Ptuj?
V. S.: »Zdi se mi, da se stanje in napetosti počasi umirjajo, z odgovornimi s strani Občine smo se dogovorili za poravnavo. Zame osebno pa je zelo pomembno, da je Nadzorni od-
bor, ki je edini kompetenten in pristojen za ugotavljanje pravilnosti in zakonitosti poslovanja in vodenja Zavoda, ugotovil, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko pripeljale do postopka za mojo razrešitev z mesta direktorja zavoda. Za mene osebno se tu zadeva začne in konča. Vse ostalo, kar se je natolceva-lo, je zame ulična zadeva, ki jo nekateri s pridom izkoriščajo. To je bila nedvomno ena mojih epizod v življenju, ki je prinesla v moje jadro še več svežega vetra, zato gledam na vse skupaj tudi pozitivno, saj sem iz vsega tega izluščil posebne življenjske vrednote, nenazadnje sem se tudi veliko naučil. To mi bo v nadaljnjem delovanju tudi veliko koristilo, predvsem pa sem spoznal, kako močni so lahko udarci lokalne politike. Realno sliko o lokalni politiki sem si izkristaliziral sam, to pa priporočam tudi drugim.«
Če se sedaj ogradiva od teh dogodkov in poveva nekaj o vašem delovanju v športni sferi, saj ste nenazadnje profesor športne vzgoje. Ste član Nadzornega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez.
V. S.: »Že več kot dve leti
(od 12. decembra 2006, ko je v Ljubljani potekala 19. volilna seja skupščine Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez) sem član skupščine OKS - ZPZ; iz mariborske regije je član skupščine še Leo Kremžar. Predsednik je ponovno postal mag. Janez Kocijančič, podpredsedniki pa so v mandatu 2006-2010 dr. Jakob Bednarik, Bogdan Gabrovec in Leo Kremžar.
Po volitvah sem z več kot 60 glasovi skupaj z Jožefom Kav-tičnikom in Lucij anom Kozlo-vičem postal član Nadzornega odbora za obdobje 2006-2010, kar si štejem kot veliko zaupanje. Nadzorni odbor je zelo aktiven, saj v veliki meri pomagamo čim boljše usmerjati delovanje OKS - ZŠZ.«
Ste tudi glavni trener v Klubu borilnih veščin Ptuj, ki je po dosežkih v »svetovnem vrhu«.
V. S.: »V ptujskem klubu delam in ustvarjam od leta 1975, ko se je vse skupaj tudi začelo. Veliko let sem tekmoval in dosegel tudi velike uspehe - bil sem tudi evropski prvak. Lahko bi rekel, da sem takrat oral ledino. Od leta 1982 sem trener, tako da sem v teh letih
Namizni tenis • Jan Zibrat, prleški biser
Kje je domet izjemnega namiznoteniškega talenta?
17-letni Jan Žibrat z Mote pri Ljutomeru trenutno velja za najbolj nadarjenega slovenskega igralca namiznega tenisa. Je član prvoligaša Sobote iz Murske Sobote, prve namizno-teniške korake pa je kot osnovnošolec naredil pri takratnem klubu na Cvenu. Danes prerašča v igralca največjega formata. Sodi med elitno petnajsterico slovenskih namiznoteniških igralcev. Bil je najboljši v vrstah kadetov, na mladinski jakostni lestvici je na samem vrhu, s svojimi izvrstnimi nastopi se že dokazuje tudi med člani . Z rezultati se ne obremenjuje, marljivo, dva do trikrat dnevno trenira, ob koncu tedna se udeležuje tekmovanj, vmes pa je potrebno tudi v šolo, saj obiskuje 2. letnik športne gimnazije v Murski Soboti. Kot pravi, zaenkrat šolske in športne obveznosti odlično usklajuje. Sicer pa Jan Žibrat lanskoletno sezono ocenjuje kot najuspešnejšo doslej. Še zlasti mesec december minulega leta bo zapisan z zlatimi črkami. Najprej se je zelo dobro odrezal na svetovnem mladinskem prvenstvu v Madridu, kjer je v skupini s Kitajci osvojil odlično 2. mesto, v nadaljevanju pa ponovno naletel na izjemno kakovostnega igralca iz Kitajske in se s porazom uvrstil med 48 igralcev. Tudi v mešanem paru, skupaj z Manco Fajmut (Ravne na Koroškem) mu je šlo zelo dobro, saj sta pristala med 32 igralci svetovnega kova. Še uspešnejša je bila turneja na Portugalskem, kjer je na odprtem prvenstvu med igralci iz 19 evropskih držav dvakrat pristal tik pod najvišjo stopničko. Tako z mladinsko slovensko re-
Jan Žibrat z medaljama za osvojeno 2. mesto (posamezno in ekipno) na odprtem prvenstvu Portugalske
prezentanco kot v konkurenci posameznikov je osvojil izvrstno 2. mesto! Jan se s posebnim zadovoljstvom spominja, da je do finalnega obračuna premagal kar osem nasprotnikov ...
Izvrstne dosežke Jan Žibrat pripisuje tudi dejstvu, da se že dve leti zapovrstjo po nekaj dni, lani kar cel mesec, izpopolnjuje v namiznoteniškem centru Zheng Ding na Kitajskem. Fascinira ga množica mladih športnikov na enem mestu ter njihova vzdržljivost. Pravi, da si za spremembo želi na daljše priprave v Nemčijo. Upa, da mu bo s pomočjo najboljšega slovenskega igralca namiznega tenisa Bojana Tokiča to tudi uspelo.
Sicer pa se Jan Žibrat po bo-žično-novoletnih praznikih že ozira v prihajajoča tekmovanja. Prihodnji torek, 13. Januarja, ga z ekipo Sobote čaka dvoboj evropske lige na Dunaju, kjer bo njihov nasprotnik eden najuspešnejših klubov Stare celine. Pred nedavnim so Avstrijci
že osvojili naslov evropskega prvaka, moštvo sestavljajo vrhunski igralci. »Podvig nam je uspel že z uvrstitvijo v drugi krog. Bili smo drugi v skupini, po senzacionalnem razpletu v dvoboju z ekipo Bratislave. Doma smo namreč izgubili 4:6, v gosteh, kjer smo šteli za popolne »outsiderje«, pa smo slavili kar 7:0,« razkriva tih in skromen prleški športnik, ki ima ogromno podporo (moralno in še zlasti finančno) staršev in predvsem dedka Petra, sicer predsednika NTK Sobota. Dobri poznavalci razmer v slovenskem namiznem tenisu verjamejo v izjemne sposobnosti mladega Žibrata, ki ob izdatnejši finančni podpori odgovornih za razvoj športa v Sloveniji lahko doseže zenit evropskega namiznega tenisa, saj v svoji starostni kategoriji že sodi med najboljšo deseterico. Za njegov trud, trdo delo in odrekanje za lasten namiznote-niški vzpon - ni bojazni.
Niko Šoštarič
Foto: Franc Slodnjak
Predstavnika naše regije v Olimpijskem komiteju Slovenije: Vladimir Sitar in Leo Kremžar
ustvaril veliko uspešnih generacij v borilnem športu, ki so ponesle ime našega malega' Ptuja skoraj po vsem svetu. Naš klub je vzgojil tudi svetovne prvake (Nadja in Matej Šibi-la, Marcel Fekonja in Davorin
Gabrovec), kar uspe le redkim klubom. Imamo tudi mnogo drugih odličnih tekmovalcev, ki so posegali po evropskih in svetovnih medaljah na prvenstvih in pokalnih tekmovanjih: Renata Polanec, Andrej in Mat-
jaž Vindiš, Sebastjan Kristovič, Andrej Bezjak in drugi. Če pogledamo letošnje rezultate, sta največji uspeh dosegla Adriana Korez, ki je osvojila 3. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu, in Aleksander Kolednik, ki je bil peti na evropskem prvenstvu.«
Dobili ste tudi novi štiriletni mandat selektorja reprezentance Slovenije v kikboksu, obenem pa ste tudi predsednik Tehnične komisije in član predsedstva.
V. S.: »V Kikboks zvezi Slovenije sem od njenega nastanka. To samo po sebi veliko pove. Z ostalimi člani zveze se trudimo, da naš šport dobi mesto pod soncem, ki si ga tudi nedvomno zasluži. Veliko let vodim reprezentanco Slovenije, ki se z največjih tekmovanj nikoli ne vrača brez medalj. To pa je potrditev, da v naši zvezi delamo dobro in strokovno. V tem mandatu sem si izbral za pomočnike Bojana Korošca iz Izole in Tomaža Barado iz Maribora, s katerima bomo poskušali doseči še več. Kot predsednik Tehnične komisije vodim šolanje trenerjev v naši zvezi, program imamo potrjen s strani Ministrstva za šolstvo in šport.«
Misel za konec?
V. S.: »V sebi nosim slogan, ki ga ponujam tudi drugim ljudem: s športom je življenje lepše! Ne pozabite na to, saj nam šport ponuja veliko možnosti in užitkov, miru in potrpljenja in drugih življenjskih vrednot.«
Franc Slodnjak
Bowling • Dirka prvakov na Ptuju
Zmaga za Feguša, Klaric sesti
V soboto je bila v ptujskem bowling centru uvodna tekma letošnje državne bowling lige. Šlo je za tradicionalno Dirko prvakov, kakor imenujejo nastop najboljših posameznikov vseh slovenskih klubov, ki nastopajo v državni ligi.
Deset igralcev se je pomerilo po sistemu vsak z vsakim, tako da so vsi odigrali devet krogov. Bowling klub Ptuj je zastopal Bojan Klarič, ki je odlično začel tekmovanje, na koncu pa je zasedel še vedno solidno 6. mesto. Slavil je Matej Feguš (Xtre-me), drugi je bil Marko Lukša (Nova generacija), tretji pa Andrej Vrhovšek (BK Dodo).
JM
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši trije posamezniki: Marko Lukša (2. mesto), Matej Feguš (1. mesto) in Andrej Vrhovšek (3. mesto)
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci letošnje Dirke prvakov, ki je bila v soboto na Ptuju (Bojan Klarič je drugi z desne zgoraj)
Foto: NS
Mali nogomet m 2. SFL - vzhod, 1. SFL
Tomažu in Ptujčanom uspelo, Keblju ne
2. SFL vzhod:
sosedski derbi Petelinom
Rezultati 11. kroga: Maribor Branik - FSK Kebelj 10:6 (4:3), KMN Tomaž - Teleing Marinci 6:4 (3:0), KMN Nazarje Glin - Cerkvenjak G. Anton 7:0 (2:0), Ptuj ABA SAŠ - Bioterme M. Nedelja 5:3 (2:2), Duplek TBS Team24 - Slovenske Gorice
1.	PTUJ ABA SAŠ	11	9	2	0	61:21	29
2.	NAZARJE GLIN	11	9	0	2	73:29	27
3.	FSK KEBELJ	11	8 1	2	54:31	25
4.	KMN TOMAŽ	11	6 2	3	42:36	20
5.	TELEI. MARINCI	11	5	0	6	47:60	15
6.	CERKVENJAK	11	3	2	6	35:47	11
7.	MARIBOR B.	11	3	1	7	41:48	10
8.	SLOV. GORICE	10	3	0	7	37:67	9
9.	BIOTERME	11	2	0	9	32:57	6
10.	DUPLEK 10 1 2 7 39:65 5 Moštvi iz Tomaža in Ptuja
sta uspešno prestali 11. krog v 2. SFL. Žal to ni uspelo Keblju, ki je po »goleadi« v Mariboru ostal praznih rok. Do rezultata 3:3 so še držali stik z Branikom, do konca pa so vijolice z novimi okrepitvami uspele gostom nasuti kar deset zadetkov.
Ptuj ABA SAŠ je v dvorani Center odigral srečanje proti ekipi Bioterme iz Male Nedelje. Ptujčani so začeli sanjsko, saj so po prvih desetih minutah vodili že z 2:0. Tudi po tem vodstvu so še naprej pletli mrežo okrog kazenskega prostora gostov, igralci Bioterm pa so vztrajno čakali na napako domačih. Takšna taktika se jim je obrestovala, saj so z dvema hitrima protinapadoma izenačili izid na 2:2. Situacija je bila v drugem polčasu skoraj identična, saj ptujskim igralcem žoga ni hotela v mrežo. Vseeno se je pritisk domačih obrestoval, saj so pobegnili na 5:2 in tako razrešili dvome o zmagovalcu. Na koncu povsem zaslužena zmaga ptujskih legionarjev, ki jih sedaj čakata dve gostovanji na vročem terenu.
FC Ptuj ABA roletarstvo Saš bar - Bioterme Mala Nedelja 5:3 (2:2)
Strelci: 1:0 Gajser (4), 2:0 Lovren-čič (7), 2:1 Dovečar (12), 2:2 Mlinaric (13), 3:2 Gajser (31), 4:2 Kupčič (37), 5:2 Belšak (38), 5:3 Dovečar (39).
David Goričan (KMN Tomaž), najboljši igralec petkove tekme na Hardeku
Foto: Hozyan
Tomaž - Marinci Veščica 6:4 (3:0)
Strelci: 1:0 Bohinec (3), 2:0 Goričan (3), 3:0 Kovačec (12), 4:0 Goričan (22), 4:1 A. Rob (27), 4:2 K. Rob (33), 4:3 K. Rob (34), 5:3 Goričan (39, s 6 m), 5:4 A. Rob (39), 6:4 Goričan (40, z 10 m)
Tomaž: Vrbanič, Pintarič; Školiber, Jurčec, Goričan, Mlinarič, Piberčnik, Cvetko, Majcen, Bohinec, Kovačec. Kranjc. Trener: Marjan Magdič
Marinci: Karlovčec, Kristl, D. Rob, Bombek, Horvat, A. Rob, Baumgartner, K. Rob, Kralj, Smolkovič, Staj n-ko. Trener: Bogdan Vrbnjak
Igralec tekme: David Goričan (Tomaž).
Sosedski derbi med Tomažem in Marinci je v športno dvorano na Hardeku privabil okrog 100 gledalcev, ki so videli zanimivo futsal predstavo vse do zadnjih sekund tekme. Prvi del so popolnoma prevladovali domači igralci, ki so zamudili vsaj še dve zreli priložnosti za še višjo prednost od 3:0. V 3. minuti se je v presledku 28 sekund mreža marincev zatresla kar dvakrat. Ko je v 22. minuti Goričan povišal na 4:0, je v dvorani zavladalo mnenje, da je zmagovalec tekme že znan. Enakega mnenja so bili tudi futsalerji Tomaža, ki so prehitro začeli slaviti in so popuščali iz minute v minuto. Marinci so postajali čedalje nevarnejši in Kristjan Rob je v 34. minuti
znižal na le gol zaostanka, 4:3. Pri tem izidu so gostje zamudili še eno imenitno priložnost za izenačenje. Po prekršku gostujočega vratarja Karlovčeca nad Piberčnikom v kazenskem prostoru sta sodnika upravičeno pokazala na kazenski strel, ki ga je zanesljivo izvedel najboljši igralec tekme David Go-ričan (5:3). Le dobrih deset sekund zatem so ponovno zadeli marinci (Aleš Rob) in gostje so se ponovno »vrnili v igro«. Po sedmem akumuliranem prekršku gostov je piko na i domači zmagi z desetih metrov postavil Goričan.
To je bila tretja zmaga »petelinov« v nizu (Branik, Slovenske gorice, Marinci). V 12. krogu Tomaž gostuje pri Cerkve-njaku. Zaradi parnih rumenih kartonov bo manjkal kapetan in prvi strelec ekipe David Go-ričan (15 zadetkov).
David Goričan (Tomaž): »Po visokem vodstvu smo povsem popustili; to nam je dobra šola za naprej, da tekma traja 40 in ne 22 minut. Kljub tej krizi v 2. polčasu sem zadovoljen z našo igro in menim, da je zmaga zaslužena. V nadaljevanju sezone moramo popraviti igro v obrambi. Če nam bo to uspelo, bi mogoče lahko presenetili katero ekip na samem vrhu. Naš cilj še vedno ostaja osvojitev 3. mesta.«
1. SFL - Benedikt klonil v Škofijah
Rezultati 10. kroga: KMN Sevnica - KMN Gorica 0:7 (0:5), Svea -KMN Dobovec 4:1 (2:0), KMN Živex -Puntar Casino Safir 1:9 (0:4), Tomi Press Bronx - KMN Benedikt 10:6 (6:2), KMN Oplast Kobarid - Kix Ajdovščina 5:2 (2:2).
1.	KMN GORICA 10 9 0 1 51:10 27
2.	PUNTAR CASINO 10 9 0 1 44:16 27
3.	KMN OPLAST 10 7 1 2 57:30 22
4.	TOMI PRESS 10 5 1 4 44:47 16
5.	SVEA	10 5 0 5 28:32 15
6.	KMN DOBOVEC 10 5 0 5 28:35 15
7.	KMN BENEDIKT 10 3 1 6 41:56 10
8.	KMN SEVNICA 10 3 0 7 25:47 9
9.	KIX AJDOVŠČINA 10 2 0 8 29:51 6
10.	KMN ŽIVEX 10 0 1 8 19:42 1
Tomi Press Bronx -KMN Benedikt 10:6 (6:2)
KMN Benedikt: Pavič (V), Klemen-čič, Presečnik, Šnofl, Ploj, Kolman, Borovnik, Šijanec, Novak (K), Huber (V). Trener: Andrej Šijanec.
Benedikt je po »strelskih vajah« v Škofijah izgubil proti Tomi Press Bronx z rezultatom 10:6. Gostje kljub štirim zadetkom Šnofla niso uspeli priti do izenačenja ali vsaj priključka domačinom, ki so rešetali mrežo gostov iz vseh položajev.
Peter Golob, Uroš Krstič
Namizni tenis
V Velenju igrati kar najbolje
Danes se v Velenju prične mednarodno odprto prvenstvo v namiznem tenisu, ki je največje tovrstno tekmovanje v Sloveniji. Na njem bodo nastopili mojstri te igre, med njimi pa je tudi Ptujčanka Vesna Rojko, sicer reprezentantka v A-programu, kamor spadajo najboljši slovenski igralci in igralke. To je priložnost za igranje na visokem nivoju in pridobivanje prepotrebnih izkušenj za mlade igralke in igralce. Vesna bo nastopila v dveh konkurencah, in sicer do 21 let in med članicami. O igranju in pričakovanjih na tem tekmovanju pa nam je Vesna dejala: "Veselim se nastopov na tako velikem tekmovanju,
kamor pridejo vrhunski igralci in igralke iz celega sveta. Moja želja je, da igram dobro in da
skušam priti do kakšne zmage."
Sicer pa je Vesna zelo dobro igrala v lanskem letu. "V letu 2008 bi izpostavila drugo mesto na ekipnem državnem mladinskem prvenstvu, dobre igre in uvrstitve na odprtih prvenstvih Slovenije, kjer sem se redno uvrščala med prve štiri, ter nastop na EP," je pred odhodom povedala Vesna, ki si želi letos postati prva mladinka Slovenije, z ekipo Ptuja pa si želi vrnitve v 1. slovensko ligo.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Rokomet
Prijateljska tekma
V	sredo ob 18. uri na Hardeku Ormožani gostijo slovensko mladinsko reprezentanco, ki se je pod vodstvom Slavka Iveziča v ponedeljek zbrala v Ormožu na kratkih pripravah. Poziv v mladinsko reprezentanco je po zaslugi odličnih predstav prejel tudi Tadej Sok (Jeruzalem Ormož).
Mali nogomet
5. zimski mednarodni turnir U-12
V	nedeljo, 18. januarja, bo Nogometna šoli Poli Drava Ptuj organizirala 5. zimski turnir v malem nogometu. Tekme v športni dvorani Center se bodo pričele ob 10. uri.
Nastopilo bo 12 ekip, ki bodo razdeljene v tri skupine, najboljši dve pa se bosta uvrstili v zaključne boje, ki se bodo pričeli ob 16. uri. Skupina A: Poli Drava 4, Nafta, Medžimurje, Poli Drava 1. Skupina B: Simer šampion, Fotex, Dravinja, Poli Drava 2. Skupina 3: MIK CM Celje, Aluminij, Maribor, Poli Drava 3.
JM
Mali nogomet
Moggu derbi in 1. mesto
Nedelja popoldne je bila namenjena igranju malega nogometa v 2. ligi MNZ Ptuj. Gledalci v dvorani Center so videli šest zanimivih obračunov, ki so se vsi končali s tesnimi izidi. Po osmem krogu je prišlo do zamenjave na vrhu prvenstvene razpredelnice. Sedaj je vodeča ekipa Mogg, ki je v derbiju tesno premagala do tega kroga vodeči Apolon 11. Ekipa Elea-planeta je izgubila srečanje z Inoxom in tako zamudila priložnost, da bi se po točkah izenačila z vodečim Mog-gom. Z zmago proti Klubu ptujskih študentov pa so si svoje možnosti za visoko pozicijo izboljšali nogometaši Cluba 13, ki so sedaj peti. In ravno toliko ekip bo v zadnjih treh krogih odločalo o najvišjih dveh mestih, ki vodijo v 1. ligo.
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 8. KROGA: ŠD As
- ŠD Polenšak 4:2, Mogg - Apolon 11 5:4, Draženci - ŠD Ptujska Gora 3:4, Club 13 - Klub ptujskih študentov 4:3, Eleaplanet&Co MSM International - Inox ograje Majcen
11.	KPŠ
12.	DRAŽENCI
1 1 6 13:23 1 G 7 16:38
ONL VIDEM
ČLANI
REZULTATI 7. KROGA: ŠD Pobrež-je mladi - Bar OSMICA 5:3, Bar DE-SETKA B - ŠD Pobrežje 0:4, KMN Ma-jolka - Gostišče pri Tonetu ŠD Selan 6:3, ŠD Majski Vrh - NK Videm 6:5, AS - Bar Avguštin Zg. Pristava 6:5. Prosta je bila ekipa Lancova vas.
1.	KMN MAJOLKA 7 7 0 0 50:19 21
2.	ŠD POBREŽJE 7 5 1 1 36:16 16
3.	ZG. PRISTAVA 6 5 0 1 39:20 15
4.	AS	6 4 0 2 33:23 12
5.	MAJSKI VRH 7 3 0 4 34:33 9
6.	PRI TONETU 6 2 2 2 21:23 8
7.	BAR OSMICA 6 2 1 3 21:29 7
8.	POBREŽJE ML. 7 2 1 4 19:43 7
9.	LANCOVA VAS 6 1 2 3 23:24 5
10.	NK VIDEM (-1) 6 0 1 5 22:34 0
11.	DESETKA B 6 0 0 6 6:29 0
VETERANI
1:4, ŠD Destrnik Virtuozi					- O Soie		REZULTATI 5.	KROGA: Lancova		
Mio 2:1.							vas - ŠD Pobrežje 2:7, Leskovec			
1. MOGG	8	6	G	2	27:23	18	- Tržec 3:7, NK Videm ■			- Zg. Pristava
2. APOLON 11	8	5	2	1	36:23	17	1:4. Ekipa AS je biia prosta.			
3. ŠD DESTERNIK 8		5	1	2	27:27	16	1 ZG. PRISTAVA 4	4	G	G 32 : 13 12
4. ELEAPLANET	8	5	G	3	31:13	15	2. TRŽEC 5	4	G	1 27 : 12 12
5. CLUB 13	8	5	G	3	23:20	15	3. NK VIDEM 4	2	1	1 13 : 1G 7
6. INOX MAJCEN	8	4	1	3	26:17	13	4. ŠD POBREŽJE 4	2	G	2 18 : 23 6
7. ŠD POLENŠAK	8	4	G	4	23:26	12	5. AS 4	1	G	3 19 : 23 3
8. ŠD AS	8	4	G	4	18:25	12	6. LESKOVEC 4	G	2	2 14 : 21 2
9. O SLOLE MIO	8	3	1	4	30:23	1G	7. LANCOVA VAS 5	G	1	4 11 : 32 1
10. PTUJ. GORA	8	2	G	6	19:31	6				DK, DL
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Eleaplanet&co (temni dres) so bili tokrat nemočni proti ekipi Inox ograje Majcen.
Foto: Črtomir Goznik
Igralci ŠD Destrnik virtuozi (rdeči dres) so tesno slavili proti ekipi O sole mio, s čimer so se prebili na 3. mesto lestvice.
Tenis m Zimska liga
1. LIGA
Po prvi polovici tekmovanja v 1. zimski teniški ligi je na prvem mestu TK Skorba, ki je v tem krogu premagala ekipo Hiša Kager. Igralci Skorbe so si zmago priigrali že po posamičnih igrah, v igri dvojic pa sta Hazimali in Žitnik tesno izgubila. S to zmago imajo sedaj štiri točke pred tremi zasledovalci z istim številom točk. V borbi za drugo mesto je Kellersporst nepričakovano gladko odpravil igralce Neptuna, po pričakovanjih pa so zmago slavili tudi igralci Trgovine Jager.
REZULTATI 5. KROGA: HIŠA KAGER - TK SKORBA 1:2 (Kreševič -Plajnšek 1:9, Šabeder - Glodež 3:9, Šabeder/Škrinjar - Hazimali/Žitnik 9:8); TK NEPTUN - KELLERSPORTS 0:3 (Drobnič - Majcenovič 0:9, Korošec - Kolarič 8:9, Korošec/Mazera
-	Gostan Majcenovič 3:9); TRGOVINE JAGER - TC LUKA 3:0 (Jagarinec
-	Kocjan 9:6, Križe - Pušnik 9:4, Ja-garinec/Križe - Kocjan Pušnik 9:3).
VRSTNI RED: TK Skorba 12, Kellersposrt, Trgovine Jager in TK Neptun 8, TC Luka 5, Hiša Kager 4 točke.
Danilo Klajnšek
Mariborsko Pohorje • 45. Zlata lisica pričarala zimsko pravljico
Velika zmaga Tine Maze
Letošnjo 45. tekmovanje alpskih smučark za zlato lisico v Mariboru bo v zgodovini slovenske smučarije zapisano po sobotni vele-slalomski zmagi Tine Maze ter po nedeljskem slavju najboljše slalomistke, Nemke Marie Riesch; zimsko pravljico pa je zaznamoval tudi hud mraz, ki je kljub jutranjim 14 stopinjam pod ničlo v obeh dnevih privabil v Maribor prek 15 tisoč ljubiteljev belih strmin.
Če smo bili v minulih letih na Zlati lisici včasih priča težavam organizatorjev zaradi neugodnih vremenskih razmer in pomanjkanja snega, so ga imeli letos že nekaj dni pred tekmo na voljo več kot dovolj. Če k temu dodamo še prave zimske temperature, lepo sončno vreme in sobotno veleslalomsko zmago Korošice Tine Maze, potem lahko govorimo o pravi zimski pravljici, ki je očarala več tisoč oboževalcev belega cirkusa iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in nekaterih drugih evropskih držav; med njimi je za naša dekleta navijal tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor, nekateri poslanci državnega zbora ter številni znani Slovenci, za nameček pa še 35 korantov iz treh ptujskih skupin z 10. princem ptujskega karnevala Veganom turniškim plemenitim Thurnom Valsas-sinom na čelu.
Mlada slovenska alpska smučarka Tina Maze se je na vele-slalomski tekmi v Mariboru, ki šteje za točke svetovnega pokala, po triletnem premoru in po tem, ko se je pred sezono ločila
Foto: M. Kelner
Tini Maze in drugim slovenskim tekmovalkam je pred startom zaželel čim več uspeha tudi premier Borut Pahor, častni pokrovitelj 45. Zlate lisice (na sliki v družbi ministrice Katarine Kresal).
od slovenske reprezentance, s pomočjo svojega zasebnega trenerja in serviserja Andreja Perovška in fizioterapevta Andrea Massija ponovno okronala z zmago, svojo prvo v novi sezoni. Drugo mesto je osvojila odlična Italijanka Denise Carbon (+0,39), tretje pa Nemka Katrin Holzl (+0,92).
V slovenskem smučarskem taboru so bili po končani vele-slalomski tekmo upravičeno zadovoljni, saj je Tini Maze uspel velik met, k razlogu za dodatno zadovoljstvo in dobremu obetu pred nadaljevanjem sezone pa sta prispevali še dve Slovenki, ki sta se prebili do točk: Mateja Robnik si je zagotovila 14., Maruša Ferk pa 15. mesto.
Tina Maze je z najboljšim časom druge vožnje dosegla sedmo zmago v pokalu v svoji smučarski karieri in se tako po številu zmag izenačila z legendarno Matejo Svet. Korošica je
že kot otrok s svojimi sokraja-ni v ciljni areni mariborskega snežnega stadiona stiskala pesti za nekdanjo koroško junakinjo Katjušo Pušnik. Dobro desetletje pozneje pa se je tudi sama znašla v vlogi junakinje. Prvič je na Zlati lisici nastopila leta 1999, ko ji je bilo šele 15 let, samo tri sezone kasneje pa ji je že uspelo stopiti na zmagovalni oder. V veleslalomu jo je tedaj ugnala le Švicarka Sonja Nef. V sezoni 2004/2005 je večji del zime veljala za najmočnejšo veleslalomistko. A te vloge ji ni uspelo potrditi ne v svetovnem pokalu, kjer je v svoji disciplini pristala na 4. Mestu, in ne na svetovnem prvenstvu v Santa Caterini, kjer so se sanje o kolajni porušile že po prvem nastopu. Prav na domačem mariborskem odru pa je leta 2005 dokazala, da je kos tudi največjim psihološkim pritiskom. Vodilno mesto iz prve vožnje ji je uspelo ohraniti tudi v drugi
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Predsednik republike Slovenije dr. Danilo Türk je po ogledu nedeljskega slaloma mariborskim organizatorjem čestital za brezhibno izvedbo.
Foto: M. Kelner
Na sobotnem veleslalomu so slavile (z leve) Katrin Holzl, naša Tina Maze in Denise Carbon.
Zmagoslavje Tine Maze takoj po tem, ko je v drugem teku na cilj pridrvela Denise Carbon in se je na semaforju njeno ime zapisalo na drugo mesto.
in tako se je skupaj z domačim občinstvom veselila ene od šestih zmag. »Ni ga lepšega kot zmagati pred domačim občinstvom,« je tedaj dejala in se zahvalila za glasno pomoč občinstva. V naslednjih letih se ji uspehu ni uspelo približati, a ker je verjela vase in svoje sposobnosti, se je odločila za vijuganje po samostojni poti. In s svojim trenerjem je letos uspela ter po drugem mestu v prvi vožnji na koncu stopila na najvišjo stopničko.
Žal je takoj po koncu sobotnega veleslaloma za 45. Zlato lisico na Mariborskem Pohorju tragično umrl 61-letni gorski reševalec Janez Jerman, oče najboljšega slovenskega smukača Andreja Jermana. Janez Jerman je umrl med pospravljanjem televizijske opreme, po neuradnih podatkih pa naj bi bil vzrok smrti zastoj srca. Žal oživljanje, ki je bilo izvedeno, ni bilo uspešno.
V slalomu slavila Maria Riesch
Čeprav je nedeljska tekma v slalomu privabila še več gledalcev, po oceni organizatorjev jih je bilo okoli 10.000, med njimi pa tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, nekateri poslanci in mnogi znani Slovenci, pa je bilo veselje slovenskih navijačev tokrat bistveno manjše. Od naših deklet se je v finale uvrstila le Maruša Ferk, ki je po drugem teku zasedla 21. mesto; Tina Maze je finale zgrešila za 22 stotink sekunde.
Prepričljivo zmago je po najboljši prvi vožnji in po manjšem zdrsu tik pred ciljem druge vožnje dosegla odlična nemška slalomistka Maria Riesch. Drugo mesto si je privozila Av-
Foto: M. Ozmec
Tino Maze je pod pohorske strmine prišlo spodbujat tudi okoli 300 njenih Črnjanov.
strijka Kathrin Zettel, ki pa
je zaostala že 1,15 sekunde, na tretjo stopničko pa je stopila Finka Tanja Poutianen.
Prvim trem najbolje uvrščenim je kristalne pokale iz Rogaške Slatine izročil predsednik republike dr. Danilo Türk, ki je mariborskim organizatorjem čestital za vsestransko
odlično izvedbo 45. pohorske Zlate lisice. Tradicionalno dobri mariborski gostitelji so za vrhunsko pripravljeno progo dobili pohvale tako od številnih tekmovalk in trenerjev kot od prvega moža svetovnega pokala v alpskem smučanju, Norvežana Atleja Skaardala.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Med večtisočglavo množico je dekleta vzpodbujalo tudi 35 ptujskih korantov s princem karnevala, Veganom turniškim na čelu.
Foto: M. Kelner
Mateja Robnik se je poskusila v slalomu, a je bila daleč od uvrstitve v finale.
Tekmovanje za mariborsko zlato lisico je tudi velik medijski dogodek, letošnjo 45. tekmo je spremljalo okoli 300 akreditiranih novinarjev.
16 Štajerski TEDNIK
Zaposlovanje, reportaže
torek • 13. januarja 2009
Urada za delo Ormož in Ptuj
KUHAR, KUHAR - M/Ž; KUHAR - VSA DELA V KUHINJI, določen čas, polni delovni čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije. DRAGARIČ JOŽEF S.P.- GOSTILNA »ČRNI RIBIČ«, FRANKOVCI 2 A, 2270 ORMOŽ, DRAGARIČ JOŽEF, 02 740 2 3 74.
ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA-NIZKE GRADNJE, določen čas, 12 mesecev, polni delovni čas, polni delovni časenoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevsovar@email.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA, določen čas, 12 mesecev, polni delovni čas, polni delovni časdvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. OKREPČEVALNICA BALKAN ŽAR, TRAJKOVIC DEJAN S.P., ŠARHOVA ULICA 15, 2331 PRAGERSKO, TRAJKOVIČ SONJA, 040/485423.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, DELAVEC BREZ POKLICA, ELEKTRIKAR - M/Ž; ELEKTRIKAR, določen čas, 3 mesece, polni delovni čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26/28, baukom.doo@siol.net. INŽENIR GRADBENIŠTVA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, INŽENIR GRADBENIŠTVA - M/Ž; TEHNIČNO VODENJE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 630 EUR bruto / mesečno. GOMILŠAK IVAN s.p. - TESARSTVO ŽAGA, JURŠINCI 12, 2256 JURŠINCI, GOMILŠAK IVAN, 031 385-507, valerija.riznar@siol.net. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE PROSTOROV, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, skrajšan delovni časenoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MA-KSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOV-CI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@ maksimus.biz.
LIČAR, PLESKAR, LIČAR - M/Ž; PRIPRAVA IN BARVANJE VOZIL, nedoločen čas, polni delovni čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus.biz. KUHAR, KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA IN IZDAJA HRANE, nedoločen čas, polni delovni čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. BOTRA GOSTINSTVO, TURIZEM IN TRGOVINA D.O.O., GORIŠNICA 28, 2272 GORI-ŠNICA, LEVANIČ CIGULA DORIS, 02 743-10-10, doris@botra.si. NATAKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČE, določen čas, 6 mesecev, polni delovni čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. FURMAN DAMIJAN S.P. - BAR REMY, SLOVENJA VAS 50 A, 2288 HAJDINA, FURMAN DAMIJAN, 041327314.
Ptuj • Poslušalci Radia Ptuj izbrali osebnost leta
Alojz Kaučič - osebnost leta 2008
Poslušalci Radia Ptuj, ki so v silvestrski oddaji izbirali osebnost leta 2008, so največ glasov namenili županu občine Juršinci Alojzu Kaučiču. Ta je v samo pol ure nabral kar 83 glasov in si med 22 kandidati po mnenju naših poslušalcev prislužil naziv Osebnost leta 2008.
Izbor za osebo, ki je najbolj zaznamovala leto 2008, je na Radiu Ptuj potekal v treh oddajah. V prvi so poslušalci predlagali kandidate, ki bi si zaslužili omenjeni naziv. Med temi so se večinoma znašli zdravniki, gasilci in župani. Za 22 predlaganih kandidatov pa so lahko glasovali v dveh oddajah, v zadnji, ki je potekala na silve-strski večer, pa so izbirali med dvema, ki sta si prislužila naziva finalistov, in sicer županom občine Destrnik in poslancem Francem Pukšičem in Alojzom Kaučičem, županom Juršincev. V samo pol ure trajajočem glasovanju je svoje glasove oddalo kar 140 poslušalcev Radia Ptuj. Oba župana slovenskogoriških občin sta dosegla zavidljivo število glasov, za Pukšiča je glasovalo 57 poslušalcev, za Kaučiča pa kar 83, s čimer si je prislužil naziv Osebnost leta 2008.
»Na ta način damo našim poslušalcem možnost, da jasno izrazijo svoje mnenje in podprejo kandidata, za katerega menijo, da si ta naziv najbolj zasluži. Gre za izbor, ki je zelo odmeven, zato že razmišljamo o tem, da bi podoben projekt izpeljali tudi večkrat letno,« je o izboru osebnosti leta povedala Anema-ri Kekec, odgovorna urednica Radia Ptuj.
Posebna karizma Alojza Kaučiča
Kaučič, ki je na čelu občine že od njene ustanovitve naprej, je aktiven na več področjih. Zraven tega, da je kot župan dosegel izjemen napredek svoje občine, ima tudi gostinski lokal v centru Juršincev, je zagrizen vinogradnik in kletar, v preteklosti pa je bil predsednik KS Juršinci, državni svetnik, starešina Lovske družine Juršinci, predsednik Obrtne zbornice Ptuj in predsednik Nogometne-
Po mnenju poslušalcev Radia Ptuj si je naziv osebnost leta 2008 prislužil Alojz Kaučič.
ga kluba Drava, že nekaj časa pa je tudi podpredsednik Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.
Med 22 zelo pomembnimi in uspešnimi kandidati ste bili po mnenju poslušalcev Radia Ptuj izbrani za osebnost leta 2008. Kako se počutite?
»Občutek je zelo dober, čeprav moram priznati, da sem bil zelo presenečen, saj sem že drugič izbran za osebnost leta. Seveda sem vesel in se želim še posebej zahvaliti vsem, ki so glasovali zame.«
Kaj so vaši glavni aduti, kako vam je uspelo med 22 zelo pomembnimi kandidati doseči tako častitljivo zmago?
»Kar nekaj časa sem aktiven na več področjih. Bil sem predsednik Obrtne zbornice, tako da sem spoznal veliko ljudi. Nekaj časa sem bil tudi predsednik NK Drava Ptuj, kjer sem se srečeval s športniki in športnimi
Kaučič je aktiven na več področjih.
navdušenci. Bil sem tudi predsednik KS Juršinci in kasneje župan, tako da mislim, da je vse to pripomoglo k temu, da sem bil izbran.«
Kako bi opisali sami sebe?
»Zdi se mi, da sem sprejemljiv za vse ljudi, tako mlade kot tiste starejše. Ker mislim, da je to moja vrlina, se bom trudil, da bom takšen tudi ostal.«
Župan ste že četrti mandat. To je dolga doba in najbrž je velikokrat težko uskladit želje in potrebe občanov z zmožnostmi in financami. Kako ste vseeno uspeli v svoji občini tako dolgo ohraniti priljubljenost?
»O tem bi najbrž lažje kaj povedali občani. Res pa je, da vse, kar delam, počnem z veseljem. Skupaj z občani se veselim vsakega napredka v občini.«
Po čem si boste najbolj zapomnili minulo leto?
»Leto 2008 je pomembno, ker smo v Juršincih dobili kro-žišče z vinsko trto, imamo tudi poln vrtec. Zelo sem vesel, ker imamo veliko novorojenčkov, srečen pa sem tudi takrat, ko obiščem nekoga, ki praznuje 90 let. Vsako leto ob treh kraljih obiščem občane, ki imajo več kot 85 let, to sem počel ta teden in s ponosom povem, da imamo takih 6 moških in 23 žensk. Obi-ščem tudi naše občane v domovih za upokojence.«
Kakšne so vaše želje za letošnje leto?
»Želim si, da bi mi zdravje služilo tako kot doslej, da bi lahko nadaljeval svoje delo. Cilji, ki jih imam, so visoki in vesel sem, ko jih lahko uresničim. V občini Juršinci je treba postoriti še marsikaj, od nove pošte in trgovine, doma za ostarele do pokritja infrastrukturnih objektov v vaseh.«
Kaj pa zasebno?
»Želim si, da bi bila zdrava in zadovoljna tudi moja družina. Posebej vesel sem, da je moja hči Sara uspešna študentka. Upam, da bom imel tudi v prihodnjem letu tako podporo otrok in žene kot doslej. Vsi mi stojijo ob strani, brez njih gotovo ne bi bilo takih rezultatov. Upam, da bom tudi uspešen kot
vinogradnik in kletar.«
Kakšni ste zasebno, kaj radi počnete?
»Zelo vesel sem, če me obiščejo moji vnuki in ko se vrne domov najmlajša hči iz Ljubljane. Ponosen sem tudi, če se najstarejša hči, ki je stara 33 let, usede na krilo svojemu očetu, prav tako pa sem vesel tudi za sina, ki pridno dela in študira. Moji otroci in žena Jožica, ki mi zmeraj stoji ob strani, so moje bogastvo. Če pa še uspe kakšna dobra letina, pa tudi kipim od sreče.«
Imate precej mlajšo ženo, ki je zelo privlačna in marsikdo vam to zavida. Ali to pomeni, da ste tudi v privatnem življenju tako priljubljeni kot na poslovnem področju?
»Mlajša žena predvsem pripomore k mojemu dobremu počutju in boljšemu obnašanju, saj poskušam parirati njenim letom. Ona skrbi tudi za to, da se oblačim bolj moderno. O tem, ali sem priljubljen, pa bi težko sodil, v svoji družini najbrž, saj se imamo zelo radi in srečni smo, ko smo skupaj.«
Na katere življenjske dosežke ste najbolj ponosni?
»V zasebnem življenju na družino, gostilno, vinograd, motor, ki je letnik 1956, zelo pa sem tudi ponosen, da smo v Juršin-cih naredili veliko.«
Radi se ukvarjate z vinogradništvom. Kako še drugače preživljate prosti čas?
»Veseli me lov, sem pa med tistimi, ki raje opazujejo kot streljajo. Uživam v naravi.«
Kakšno je vaše življenjsko vodilo?
»Zmeraj poskušam doseči to, kar si zastavim, pri čemer je pomembna vztrajnost.«
V kaki smeri načrtujete razvoj občine v tekočem letu?
»Z veseljem ugotavljamo, da smo veliko naredili za najmlajše, saj imamo poln vrtec in načrtujemo tudi četrti oddelek. Sedaj pa želimo nekaj postoriti tudi za starejšo populacijo, zato je izgradnja doma za starejše prioriteta. Prav tako je pomembno, da dobimo novo pošto in trgovino.«
Dženana Bečirovič
Krvodajalci
13. oktober - Robert Štampar, Brceto-va 2, Središče ob Dravi; Marjan Vajda, Spodnji Ključarovci 1; Andrej Slana, Zagorci 6; Jože Savinc, Gabrnik 27/a; Špela Mlinar, Paradiž 78; Štefan Petrovič, Strajna 45; Franc Hentak, Stanoši-na 29/c; Anton Satler, Podlehnik 67; Viktor Bakač, Rimska pl. 3, Ptuj; Peter Feguš, Dežno pri Podlehniku; Stanko Solina, Jiršovci 59; Stojan Safošnik, Zg. Jablane 6; Anita Malovič, Sovretova pot 32; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Majda Bohinc, Mariborska c. 69/b, Spodnji Slemen; Milan Munda, Ul. Žetalske-ga Jožeta, Ptuj; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Angela Kelc, Sp. Velovlek 5; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Andrej Belšak, Podlehnik 2/d; Marjeta Lašič, Ptujska cesta 4, Rače; Katarina Kvar, Grlinci 9; Janez Horvat, Dornava 38; Branko Drofenik, Kidričeva 64/a, Miklavž na Dravskem polju; Leon Petrovič, Zakl 3; Vesna Dajnko, Zakl 30/f; Jakob Feguš, Podlehnik 7; Marijan Mi-linovic, Cirkovce 49/a; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Ivanka Muraj, Levanjci 2; Robert Arnuš, Podlehnik 81.
15.	oktober - Denis Berke, Na jasi 19, Ptuj; Nina Pihler, Podvinci 24; Mojca Kvar, Gibina 10; Matej Metličar, Ul. Anice Kaučevič 11, Ptuj; Aljaž Valič, Krečvina pri Vurbergu; Žan Bedenik Raušl, Ribiška pot 22, Ptuj; Daša Kor-par, Osluševci 49; Barbara Vidovič, Slomškova 12, Ptuj; Niko Vogrinec, Pobrežje 140; Tjaša Medved, Ulica 5. prekomorske, Ptuj; Marko Hojnik, Rimska ploščad 14, Ptuj; Mitja Jupič, Mestni Vrh 6/a; Jani Henatk, Gubčeva ulica 5, Ptuj; Matej Soršak, Gerečja vas 77; Alen Tement, Videm pri Ptuju 37; Aljaž Šegula, Zechnerjeva ul. 8, Ptuj; Tina Žiher, Zamušani 36/a; Romana Zelenjak, Dornava 142/e; Alex Strelec, Skorba 38; Aleksandra Fras, Biš 66; Nejc Barovič, Pleterje 18; Nina Ficko, Loka 5/a; Medeja Notersberg, Podgorci 35; Marko Purg, Preša 27/b; Aleksandra Krajnc, Pušenci 4; Nina Klasinc, K mitreju 6, Ptuj; Aleksander Vrečar, Rimska ploščad 11, Ptuj; Matej Drevenšek, Žgečeva ul. 2, Ptuj.
16.	oktober - Anita Cvetko, Sodinci 24; Bojan Kokol, Bresnica 11; Robert Fajt, Spodnji Gaj 39, Spodnja Polskava; Manja Paj, Cirkovce 61/b; Franc Paj, Pongrce 4; Jože Gerečnik, Stražgonjca 44; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Stanislav Fideršek, Cirkovce 77/a; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidričevo; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Nina Sobotič, Sp. Jablane 32; Franc Medved, Zg. Jablane 10; Ivan Bo-žičko, Tržec 46/c; Matjaž Ribič, Zagrebška cesta 75/a, Ptuj; Branko Mlakar, Šikole 78; Olena Greifoner, Cirkovce 68/c; Branko Mlinarič, Štuki 35; Bogomir Mandl, Sp. Jablane 43/e; Robert Belca, Dragonja vas 22; Lidija Potočnik, Spodnje Jablane 5; Damijan Golen-ko, Sp. Jablane 10/a; Zvonko Perkovič, Starošince 28; Anton Lamberger, Cesta ob ribniku 25, Miklavž na Dravskem polju; Simona Petrovič, Ulica 25. maja 17, Ptuj; Danilo Jevšovar, Šikole 64/a; Violeta Kancler, Kolodvorska 1, Spodnja Polskava; Tadej Strmšek, Zg. Jablane 28; Janez Bombek, Ul. Nikole Tesle 21, Kidričevo; Samo Ekart, Sp. Hajdina 14; Miroslav Greifoner, Cirkovce 68/c; Majda Belšak, Bolečka vas 6/e; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Matej Perkovič, Starošince 28; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Marija Petrena, Prežihova 19, Ptuj; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Jernej Pal, Videm pri Ptuju 48; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Gordana Šori, Juršinci 78; Stanka Lah, Pongrce 15; Boris Čuš, Hlaponci 5; Matej Reš, Ulica Milke Volk 69, Radizel; Marko Ma-roh, Tržec 48/a; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Miran Fras, Cirkovce 68; Boštjan Hvalec, Vareja 7; Bogdan Potočnik, Spodnje Jablane 5; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32; Jože Novak, Cirkovce 61/b; Anton Valentan, Starošince 13; Rozalija Sobotič, Sp. Jablane 32; Vojko Kopušar, Sedlašek 53/a.
Foto: DB
Foto: DB
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (26)
Kendo
Kendo je japonska oblika športnega mečevanja z dvoroč-nimi meči, imenovanimi shinai ali »nežni meč«. Mečevalca se spopadeta v prostem boju pod zaščitno opremo ali bogu. Kendo je nastal iz samurajske veščine mečevanja ken-jutsu. Najmočnejša svetovna zveza za kendo je IKF (International Kendo Federation), za tehnični nivo veščine pa je odgovorna ZNKR (Zen Nippon Kendo Renmei) ali Vse-japonska zveza za kendo.
Pomen naziva
Ken-do ali ken no michi pomeni »steza meča«. Samurajem, japonskim bojevnikom, je sprva predstavljal sredstvo preživetja. Njihov moto je bil: »Zmaga pomeni življenje, poraz je smrt.« Pod vplivom zena in bushida, etičnega kodeksa samurajev, pa je mečevanje vedno bolj dobivalo religiozne konotacije. Danes predstavlja metodo fizičnega, spiritualnega in socialnega razvoja.
Nastanek in razvoj
Kendo je nastal iz ken-jut-sa, ki se je v obdobju Edo (1603-1868) oblikoval v dve smeri. Prva sen-ha je težila samo k praktičnosti tehnik, druga, ryu-ha pa je mečevanju dodala spiritualno zen in bushido komponento. Iz slednje je nastal kendo. Na njegovo oblikovanje so vplivale razne šole in njihovi mojstri. Osrednji vpliv je prišel iz šole itto-ryu, ki ni prispevala samo tehnik, ampak tudi idejo, da vse tehnike izvirajo iz enega osnovnega zamaha oziroma zaseka. Stil muto-ryu, predvsem pa njegov utemeljitelj Yamaoka Tesshu, je prispeval misel: »Izven uma ni meča,« kar je vplivalo na razumevanje zenovskega izkustva v mečeva-
nju. Mumen muso-ryu je prav tako poudarjal duhovni razvoj posameznika skozi dolgotrajno vadbo.
Na začetku 18. stoletju so za lažjo in bolj varno vadbo mečevanja najprej okrog leta 1711 uvedli shinai, votel bambusov meč, s katerim je bilo možno močneje udariti, nato pa leta 1715 še zaščitno opremo bogu. Nekateri viri oba dosežka pripisujejo mojstru Naganumu Sirozaemonu Kunisatu (1638-1718). Njegov tretji sin Yamada Heizaemon Mit-sunori (1688-1767), 8. vodja šole kashima shinden jikis-hinkage-ryu, pa je kasneje izpopolnil leseni meč bokuto in bambusov meč shinai ter masko (men) in rokavice (kote) pri zaščitni opremi. S temi novimi dosežki so se mečevalci lahko resneje pomerili med seboj, z močnejšim, polnim kontaktom, brez bojazni pred poškodbami. To je botrovalo razmahu kenda v drugi polovici 18. stoletja.
Iz zena je v teorijo in prakso kenda prodrla zahteva po mu-shinu ali »praznini uma«, budizem pa je prispeval idejo o fudoshinu ali »nevznemir-jenem umu.« V teh stanjih je moč doseči najbolj optimalne fizične reakcije kot odgovor na nasprotnika in njegov način
bojevanja. Sodobna znanost je z meritvami možganskega valovanja potrdila te ugotovitve, ki so del izročila in tradicije starodavnih mojstrov in bojevnikov. Zato kendoka (mečevalec) ne sme dovoliti, da ga premagajo strah, dvom ali jeza, saj v takšnem stanju ne more ustrezno delovati in reagirati.
Ime kendo je bilo sprejeto leta 1920, ko je veščina delovala v okrilju Dai Nippon Buto-ku Kai ali Vsejaponske zveze za borilne veščine. Leta 1946 je bil kendo, skupaj z drugimi borilnimi veščinami, na Japonskem prepovedan s strani ameriških sil, ki so želele očistiti deželo od militarističnih idej in ultranacionalističnih teženj, ki jih je Dežela vzhajajočega sonca izražala v drugi svetovni vojni. Kendo je bil znova dovoljen leta 1950. Dve leti kasneje je sledilo prvo tekmovanje. Leta 1952 je bila ustanovljena Zen Nippon Kendo Renmei (ZNKR). Zveza je skrbela za razvoj veščine ne samo na Japonskem, ampak ga je razširila tudi po svetu. Tako je leta 1970 nastala IKF (International Kendo Federation) s kontinentalnimi zvezami (npr. EKF - European Kenedo Federation). Istega leta je organizirala prvo svetovno prvenstvo. Odvijajo se vsaka tri leta. Do l.
2006 se je zvrstilo 13. SP-jev.
Danes se s kendom ukvarja okrog šest milijonov ljudi, od tega kar štirje milijoni na Japonskem (kjer je izbirni predmet v osnovnih in srednjih šolah), en milijon v Evropi in ZDA ter milijon v Južni Koreji. Leta 2003 je bilo na Japonskem zabeleženih 1,3 milijona mojstrov kenda.
Oprema
Zaščitna oprema se v ken-du ni bistveno spremenila od 18. stoletja do danes. Obsega naslednje rekvizite: men - posebna čelada za glavo oziroma maska z jekleno rešetko za obraz, do - ščitnik za prsni del, tare - ščitnik za bedra in kote - rokavice. V shiaijih ali prostih bojih se uporablja shinai, votel bambusov meč, medtem ko se leseni meč, boken ali bo-kuto, uporablja za kate, vezane sparing tehnike.
Nihon kendo kata
Za ohranitev povezave s ken-jutsom mečevalci kenda vadijo 10 kat, ki se imenujejo nihon kendo kata. 7 itto kat se izvaja z dolgim mečem (daito), 3 kate pa s kratkim mečem (ko-dachi). Napadalec se imenuje uchidachi, tisti, ki izvaja tehniko in se brani, pa shidachi.
Ormož • Projektni dnevi v Gimnaziji Ormož
Učenje, obrnjeno na glavo
V Gimnaziji Ormož so se profesorji odločili, da skupaj poiščejo odgovor na vprašanje, kako se učiti. Svoje poglede, izkušnje in profesionalno znanje so združili v tridnevne delavnice.
Projekt je vodila Ana Jan-žekovič, ki je prepričana, da vsak pozna en delček odgovora na to vprašanje, s skupnimi močmi pa lahko sestavijo odgovor, ki bo pomagal dijakom pri učenju. »Našim dijakom smo želeli omogočiti, da bi se naučili učiti pri
različnih šolskih predmetih. V ta namen smo si zastavili projekt, ki smo ga poimenovali Učenje, obrnjeno na glavo, potekal pa je med 22. in 24. decembrom. S tem projektom želimo dijakom približati učenje na drugačen način, želimo, da stopijo
iz ustaljenih okvirjev in spoznajo druge razsežnosti učenja. Pri učenju ni pomembno samo to, da dijaki sedijo pred zvezkom tri ure in iz njega berejo in berejo in berejo in na koncu ugotovijo, da še vedno nič ne vedo. Najprej morajo dijaki ugotoviti, ka-
kšen je njihov učni tip - slušni, vidni ali kinestetični, da znajo prebrano razumeti, da si znajo pravilno urediti zapiske, napisati miselni vzorec, pri učenju uporabiti drugo gradivo ali material (atlase, učbenike, zgodovinske vire), da si znajo poiskati informacije na internetu ali da znajo pravilno prebrati navodila v testu. Vse to in še več smo profesorji Gimnazije Ormož ponudili našim dijakom v teh projektnih dnevih,« je povedala Janžekovičeva.
Vsak profesor je vodil delavnice s svojega področja in je predstavil, kako si pomagati z raznimi metodami učenja pri tem predmetu. Dijaki so se imeli možnost vpisati na razne delavnice, glede na njihov lasten interes in na to, pri katerem predmetu se pri posameznikih pojavljajo težave pri učenju. Viki Klemenčič Ivanuša
V Gimnaziji Ormož so pred novoletnimi počitnicami izvedli tri projektne dneve, v katerih so se dijaki na različne načine učili učiti se.
Na valovih časa
Torek, 13. januar
Danes goduje Veronika.
1838	se je rodil v Žalcu hmeljar in politik Janez Hausebbichler, ki je prvi zasadil stalni nasad hmelja.
1898 je pariški dnevnik L'Aurore objavil odprto pismo Emilla Zolaja predsedniku republike z naslovom J'accuse. 1904 se je rodil v Gornjem Vremenu pri Divači slovenski pisatelj, zdravnik psihiater Bogomir Magajna.
1912 so na ustanovnem občnem zboru sprejeli program in pravila
tajne organizacije srednješolcev Preporod.
1943 so izvedli v Nemčiji splošno in totalno mobilizacijo.
1953 so v SZ objavili novico, da so oblasti aretirale devet zdravnikov
vladne bolnišnice v Kremlju, ki naj bi bili načrtovali atentat na najvišje
voditelje SZ.
1958je v Trbovljah in Hrastniku izbruhnila dvodnevna stavka rudarjev, ki ji je 16. sledila še solidarnostna stavka rudarjev v Zagorju. Sreda, 14. januar Danes goduje Srečko.
1814 je morala Danska odstopiti Norveško Švedski.
1865 je začel Janez Božič v Celovcu izdajati prvi katoliški list Slovenec
s podnaslovom Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke.
1898	se je rodil v Kranju slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš.
1910 je v britanski parlament prvič vstopila leta 1906 ustanovljena Laburistična stranka.
1914 je stekel tekoči trak za proizvodnjo avtomobilov v Fordovi tovarni v ZDA.
1921 so ustanovili Ljubljanski velesejem. Četrtek, 15. januar Danes goduje Pavel.
1559 je po smrti Marije Tudor postala angleška kraljica njena sestra Elizabeta I.
1917 so v Avstro-Ogrski monarhiji izbruhnile delavske stavke, v katerih so tisoči delavcev protestirali proti vojni.
1919	je Narodna vlada Kraljevine SHS določila osemurni delavnik.
1920	je vlada Kraljevina SHS sprejela načrt o zamenjavi kron in dinarjev v razmerju 4:1.
1923 so se začele v Julijski krajini prve povojne občinske volitve.
1992	je takrat enajst držav, članic Evropske unije, dva dni po priznanju Vatikana, priznalo Slovenijo in Hrvaško kot samostojni državi.
1993	je postala Slovenija članica Mednarodnega monetarnega sklada.
Petek, 16. januar
Danes goduje Marcel
1547 so okronali v Moskvi za prvega ruskega carja 17-letnega
moskovskega velikega kneza Ivana IV. Groznega.
1878 se je rodil v Ročinju ob Soči slovenski skladatelj Vinko
Vodopivec.
1783 je Jožef II. izdal patent o zakonu, s katerim je poroka postala posvetni dogovor med dvema partnerjema.
1901	so položili temeljni kamen za Zavode sv. Stanislava v Ljubljani. 1917 se je ameriški predsednik Wilson odločil za poseg v prvo svetovno vojno.
1947 je Ustavodajna skupščina Slovenije sprejela prvo slovensko ustavo.
1957 so odprli v Liverpoolu Cavern Club, kjer je svojo uspešno kariero začela tudi skupina The Beatles. Sobota, 17. januar Danes goduje Anton.
1773 je odprava angleškega raziskovalca Jamesa Cooka z ladjama Resolution in Adventure prvič prekoračila polarni krog.
1934 je izšel je zakon o obvezni telesni vzgoji v šoli po sokolskih načelih.
1942 se je rodil Mohamed Ali, boksarski prvak v težki kategoriji, ki je dal neizbrisen pečat boksu.
1947	so ustanovili v Gorici Slovensko demokratsko zvezo, ki je združevala tako liberalno kot katoliško smer.
1949 je izšel v mariborskem Večeru članek o procesu proti skupini
kmečkih posestnikov - kulakom.
1955 so splovili prvo jedrsko podmornico na svetu Nautilus.
Nedelja, 18. januar
Danes goduje Marjetka.
1778 je britanski raziskovalec James Cook odkril Havajske otoke. 1886 se je rodil v Šmihelu nad Mozirjem slovenski književnik in prevajalec Vladimir Levstik.
1928 je goriški prefekt razpustil upravne organe Zadružne zveze v Gorici.
1948	je Oddelek za javni nadzor v Sloveniji izdal poročilo, v katerem je bilo zapisano, da je treba neproduktivni del naše obrti, kamor so uvrščali peke, mlinarje, mesarje, odpraviti, ker samo špekulirajo, prekupčujejo in skrivajo zaloge.
1902	je komisija ZDA izbrala Panamo za kopanje prekopa, ki bo povezoval Atlantski in Tihi ocean.
1912 je angleški raziskovalec Robert Falcon Scott dosegel južni tečaj. 1991 so ustanovili v Sloveniji gorsko enoto milice. Ponedeljek, 19. januar Danes goduje Marij.
Danes je svetovni dan edinosti Cerkve.
1531 je kralj Ferdinand povzdignil tabor Sv. Križ v Vipavski dolini v
mesto.
1629 je umrl perzijski šah Abas I. Veliki.
1736 se je rodil škotski inženir James Watt, ki je leta 1765 izumil prvi
zares uporabni parni stroj.
1839	se je rodil francoski slikar Paul Cezanne.
1884 je v Ljubljani kot šesti slovenski odvetnik odprl svojo pisarno slovenski pisatelj in politik Ivan Tavčar.
1899	je postal goriški nadškof Jakob Missia prvi kardinal slovenskega rodu.
AvtoD£OM
Mazda3 se vrača v drugi generaciji
Japonci so na avtomobilskem salonu v Bologni pred mesecem dni premier-no predstavili novo mazdo3 s petimi vrati, ki jo na Japonskem poznajo pod imenom axela. Gre za logično evolucijo predhodnice z nekaterimi oblikovnimi elementi modelov MX-5, RX-8 in predvsem mazde6. Po pričakovanjih je trojka velikostno »zrasla«, a je v povprečju lažja za 10 kilogramov, njeni motorji pa so varčnejši. Največja novost je 2,2-litr-ski turbodizel z močjo 150 oziroma 185 KM.
Po šestih letih prihaja v prodajne salone nov model, ki bo nasledil Mazdinega paradnega konja. Kljub za začetek prodaje neugodnim časom, ki bodo še nekaj časa avtomobilski industriji povzročali sive lase, Japonci upajo, da bo nova predstavnica v nižjem srednjem razredu uspešnejša od zaenkrat še aktualne trojke, ki je od leta 2003 prejela okoli 90 pomembnejših priznanj po celem svetu in je s tretjinskim deležem tudi najpomembnejši model tovarne.
V nižjem srednjem razredu letos ne manjka novosti; naj omenim recimo novega golfa ali megana, zato je naloga mazde3 še toliko težja, a po prvih vtisih lahko rečem, da gre za všečen in tehnično dodelan avto, ki se z evropskim oblikovanjem močno oddaljuje od prejšnje generacije. V razvojnem obdobju so dali velik poudarek tudi na varstvo okolja, varnost in na izboljšano aerodinamiko.
Kot že omenjeno, se je nova mazda približala hišnim potezam, ob tem pa določene rešitve celo popolnoma posnemajo večjo šestico. Na zunaj ostaja zvesta »zoom-zoom« smernicam, skuša delovati bolj dinamično in agresivno,
celo športno. Na to opozarja klinasti sprednji del s širokimi blatniki in kupe-jevsko zaokrožen zadnji del z modnimi, proti sredini dvigajočimi se svetili. Količnik zračnega upora je po novem še ugodnejši in pri limuzini znaša 0,28 ter pri kombilimuzini 0,30.
Nekaj novosti je tudi pri pogonu, še posebej pri vgrajeni tehnologiji, ki je v tem razredu bolj kot ne redkost. Mazdini inženirji tudi poudarjajo, da so njihovi motorji več kot le konkurenčni tistim iz nemškega golfa zadnje generacije, ki naj bi bil njihov najresnejši konkurent. Verjetno se tudi zato ta avtomobilski razred imenuje golfov razred. Bencinska motorja bosta dobila nov katalizator, ki temelji na nanotehnologiji, oba dizla se hvalita z nizko porabo okoli 5,5 litra na 100 kilometrov in emisijami ogljikovega dioksida pod 150 grami na prevoženi kilometer. Tovrstna tehnologija omogoča znižanje uporabe redkih surovin, kot sta platina in paladij.
Novi agregati so prilagojeni zahtevam evropskega trga in sedaj obsegajo 2,2-litrski turbodizelski motor s tehniko skupnega voda, ki predstavlja dodatek k že obstoječim 1,6- in 2,0-litrskemu bencinskemu motorju ter 1,6-litrskemu turbodizlu. 2,2-litrski turbodizelski agregat zagotavlja dovolj športno vožnjo ob nižjih emisijah in manjši porabi goriva, kupci pa bodo lahko izbirali med dvema izvedbama s 150 in 185 KM.
Nova mazda3 je narejena na enaki platformi kot ford focus ali volvo C30, a se po zagotovilih proizvajalca pelje bolj športno, blaženje je nastavljeno trše, volanski mehanizem je natančnejši, na novo pa sta razvita tudi vpetje koles in krmilni mehanizem. Omenjeno naj bi pripomoglo k izboljšani legi na cesti in posledično k večjemu zadovoljstvu kupcev, ki je v teh kriznih časih še kako do-
brodošlo.
Naj še omenim, da je armaturna plošča grajena precej razpotegnjeno ali plavajoče, kar daje občutek prostornosti, veliko pozornosti so posvetili še ergono-miji in izboru barv. Armaturna plošča je hkrati tudi rahlo pomaknjena proti vozniku, izdelana pa je iz kakovostnejših in na otip prijetnejših materialov, zlasti njen zgornji del. Merilniki imajo zdaj že značilno in oblikovno prepoznavno ce-vasto ohišje z večjim in preglednejšim informacijskim zaslonom. Pri prostornosti ni večjih sprememb, spremenjena izbira materialov, povečana trdnost šasije in vzmetenja pa so z zmanjšanjem tresljajev pripomogli še k zmanjšanju hrupa v potniškem prostoru.
Kupcem ne bo treba »doplačati« za varnost, saj je zanjo že serijsko poskrbljeno s sistemom ESC, s pomočjo pri zaviranju v sili, z zračnimi varnostnimi blazinami in zavesami. Proti doplačilu so na voljo še biksenonski žarometi, ki se premikajo v skladu z vrtenjem volan-skega obroča, »rear view assist« za opozarjanje na mrtve kote ter nadzor nad tlakom v pnevmatikah.
Po zagotovilih generalnega direktorja Mazdine evropske podružnice Jamesa Muira imajo Japonci uspešno predhodnico, dobili pa so športno in tehnološko podkovano drugo generacijo. Napredek je bil narejen na sodobnih motorjih, predvsem dizlih, ki manj onesnažujejo naše ozračje in pokurijo manj goriva. V času gospodarske recesije, ki močno najeda avtomobilsko industrijo, je še posebej pomembno, kakšen je izdelek. Pri Mazdi pričakujejo, da bodo še izboljšali sedanje prodajne rezultate, pri čemer nameravajo prodati okoli 60 odstotkov kombilimuzin, štirideset odstotkov, predvsem na vzhodnih trgih, pa limuzin. Tudi Slovenija, glede na dosedanjo prodajo, ni zanemarljiv trg; prodaja naj bi se po zagotovilih slovenskega uvoznika začela junija, z rahlo višjo ceno vstopnega modela - zaradi boljše opreme in močnejših motorjev.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Menopavza (2)
Tveganja hormonskega nadomestnega zdravljenja (HNZ)
Če sta se zdravnik in pacientka odločila za uporabo HNZ, ker so koristi pretehtale tveganja, se je kljub temu potrebno zavedati tveganj, kijih terapija prinaša.
1. Tveganje za nastanek venskih trombembolizmov (nastanek krvnih strdkov) se poveča za 2- do 4-krat, zato moramo pred uvedbo HNZ vsako žensko opozoriti na tveganje, simptome, znake in ukrepe ob sumu na venske trombemboliz-me, ki so najpogostejši pri starejših ženskah in v prvem letu zdravljenja. Bolj ogrožene so ženske z dedno obremenjenostjo in ženske z drugimi dejavniki tveganja za venske trombem-
bolizme, zlasti še tiste, ki so ga že prebolele. Pri teh uporabo HNZ odsvetujejo. Tveganje poveča sočasna uporaba nekaterih zdravil, po drugi strani pa hormoni lahko zmanjšajo učinkovitost nekaterih zdravil za zniževanje krvnega tlaka in zdravil, ki zavirajo strjevanje krvi. Zato je nujno potrebno, da so tako osebni zdravnik kot ginekolog in tudi farmacevt seznanjeni s celotno terapijo, ki jo pacientka prejema.
2. Pomanjkanje estro-genov v pomenopavzi je povezano s povečano kostno razgradnjo in hitro izgubo mineralne kostne gostote, zato obolevajo za osteoporozo zlasti ženske v pomenopavzi (vsaka druga ženska). Osteoporozni zlomi vretenc in kolka so pogosti vzroki invalidnosti in smrti. HNZ je bilo včasih ključno za preprečevanje
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm., Lekarne Ptuj
in zdravljenje osteoporoze, saj je vzdrževalo normalno kostno gostoto, hkrati pa lajšalo klimakterične težave. Za starejše ženske dolgotrajno HNZ ni primerno zaradi škodljivih vplivov na srčno-žilni sistem, zato uporabljajo za zdravljenje osteoporoze pri njih bisfos-fonate in stroncijev rane-lat.
3. Dejavniki tveganja za nastanek raka dojk so povezani z daljšo izpostavlje-
nostjo estrogenom. Po petih letih HNZ poveča tveganje za raka dojk ob upoštevanju tudi drugih dejavnikov tveganja, vključno s prekomerno uporabo alkohola, debelostjo in premalo telesno aktivnostjo. Pri ženskah, ki so se že zdravile zaradi raka dojke, HNZ ne smemo uporabiti.
4. Estrogeni vplivajo na presnovo in tonus vezivnega tkiva in epitelija urogenitalnega trakta. V pomenopavzi zaradi upada hormonov in staranja naraščajo mikcijske motnje kot del urogenitalnega sindroma - pogosto uriniranje preko dneva ali noči, občutek siljenja na uriniranje, nujnost uriniranja, ki je lahko nenadzorovano. Bolnice imajo občutek pekoče bolečine v predelu sečnega mehurja. Za vnetja spodnjih sečil sta značilna še pekoče in boleče uriniranje. Pogosto se vnetje atrofične sluznice razširi še na spodnja sečila in povzroča trdovratne uroinfekcije.
Stanislava Novak, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Mrzlo, mrzlo, a ni snega
Končno se vreme ujema s koledarjem. Žal smo na takšnem koncu Slovenije, da snega nismo videli kaj dosti, a vsaj ustrezno mraz je. Za vse tiste, ki si želite toplote, naj povem, da je bil ta mraz prav potreben po dveh, skoraj treh milih zimah. Tako bo vsaj del škodljivcev in njihovih jajčec uničen.
Kam z živimi božičnimi drevesci
Nekateri se vsako leto odločite za krašenje živih smrečic, ki vam potem polepšajo božične in novoletne praznike. Nekateri imamo smrečice okrašene vse do svečnice, drugi pa jih pospravijo kaj kmalu po praznikih.
Vsi tisti, ki imate žive, v lonce posajene smrečice, jih zdaj ne smete postaviti kar ven, na mraz. V tem primeru imajo zelo malo možnosti, da preživijo. Zdaj so preživele kar nekaj časa na zelo toplem, prepričana sem tudi, da ste jih zalivali. Zato jim je njihov notranji čut povedal, da prihaja pomlad in so pričele ponovno rasti. Ni nujno, da se vidi, a sokovi so hitreje zakrožili po rastlini. Če jih damo zdaj na mraz, bo sok pomrznil, z njim vred pa bodo popokale najprej manjše, kasneje pa tudi večje vejice. Zato smrečice prestavimo nekam, kjer je hladno, a ne zmrzuje. Biti mora tudi svetlo. Šele po kakšnem mesecu prilagajanja lahko živa drevesca postavimo direktno ven, na prosto. Če ste skopali jame zanje pred prazniki, kot sem vam tudi predlagala, potem jih boste takoj, ko zemlja odmrzne, lahko tudi posadili.
Foto: Miša Pušenjak
Tudi tisti, ki ste se odločili za žive smrečice, a brez korenin, jih lahko po spravilu »reciklirate«. To je sploh moderno v današnjih časih. Iglice so dobra zastirka okoli številnih rastlin na vrtu, najbolj bodo zanje hvaležni borovnice, brusnice, rododendroni, hortenzije in druge rastline, ki ljubijo kislo zemljo. Tudi vsi iglavci s cipresami vred so med njimi. Samo potresemo jih okoli njih. Tudi veje in vejice lahko razsekamo, polomimo in uporabimo v ta namen. Najbolje bi jih bilo zdrobiti v drobilcih za kompost. Taka zastirka je odlična okoli prej omenjenih rastlin, saj pomaga, da tla ostanejo kisla, taka, kot jih imajo te rastline rade.
Balkonsko cvetje
Ta mraz lahko pride do živega tudi nageljčkom, rožmarinu ali lovorju. Ker vem, da jih mnogi shranjujete v povsem neogrevane prostore, naj vas opomnim, spomnite se nanje in jih vsaj začasno prenesite v nekoliko toplejše prostore.
Ostale potaknjence pa je potrebno pregledati, saj se že pojavljajo škodljivci. Odstranimo vse suhe, rjave liste. Na njih se namreč pričnejo razmnoževati glivice, kasneje pa lahko napadejo tudi zdrave dele rastlin. Vsako odmrlo rastlino ravno tako čim prej odstranimo, z zemljo vred. Če je počrnelo steblo, potem imamo opravka z zelo zoprno bakterijo, ki lahko hitro pomori tudi ostale rastline, že s samim zalivanjem jo lahko raznašamo okoli. Zato jo odstranite čim prej.
Če so rastline močno zrasle in so v veliki gneči, jih moramo razmakniti. Drugače se lahko ravno tako pojavijo težave. Vreme zdaj ni primerno za zračenje, a vseeno odprite vsaj vrata v hodnike, da se prostor prezrači.
Tiste rastline, ki so že močno zrasle in imajo morda celo nastavljene cvetove, je potrebno skrajšati. Ko zrastejo več kot 20 cm v višino, moramo odščipniti vrh. Tako se bo razvilo več stranskih stebel, na koncu vsakega pa cvet. Spomladi bomo tako na prosto prestavili močne grme z veliko cvetovi, namesto šibkih, visokih rastlin, ki bi jih polomil prvi veter.
Še vedno zalivamo zelo skromno in še ne dognojujemo. Rastline naj še kar počivajo. Šele proti koncu meseca ali pa v sredini februarja bomo rastline presadili. Gnojimo pa le, če rastlinam res prične primanjkovati hranil, kar pokažejo z rumenkasto, nezdravo barvo listov. V vsakem primeru veliko bolj priporočam presajanje v nov, svež substrat in nekoliko večji lonček kakor pa dognojevanje. Če pa se boste le odločili za gnojenje, potem vzemite pripravke za cvetoče rastline, uporabite pa jih samo 25-30 % tega, kar je priporočeno. To pomeni, če je na navodilih napisano, da na 10 l vode raztopite 20 ml gnojila, ga vi dajte samo 6-7 ml.
Miša Pušenjak
Glasbeno leto 2008
V nadaljevanju vabljeni na bralni sprehod skozi 365 glasbenih dni leta 2008. Na začetku naj izpostavim nekaj albumov, ki so me v letu 2008 navdušili do te mere, da so mi ostali v spominu. Meseca februarja je Lenny Kravitz izdal album It Is Time for a Love Revolution. V marcu je novi album The Odd Couple izdal dvojec Gnarls Barkley. Frontmana zasedb Arctic Monkeys in The Rascals, Alex Turner in Miles Kane, sta ustanovila novo skupino The Last Shadow Puppets in aprila izdala album The Age Of The Understatement. Eno izmed boljših glasbenih stvaritev leta 2008 je album Dig, Lazarus, Dig, ki so ga izdali Nick Cave & The Bad Seeds. Aprila so novi album Accelerate, s katerim so osvojili vrhove glasbenih lestvic, izdali tudi fantje iz zasedbe REM. Pevka zasedbe Texas, Sharleen Spiteri, seje meseca junija vrnila na glasbeno sceno in izdala zelo dobro sprejet solo album Melody, na katerem je tudi velika uspešnica All The Times I Cried. Coldplay so skozi vso leto navduševali publiko s svojim albumom Viva La Vida or Death and All His Friends. Primal Scream so julija izdali sijajen album Beautiful Future. Avgusta so se končno vrnili tudi The Verve s albumom Forth. Jesen je bila rezervirana za Stereo MC's in njihov novi album in hit singl Black Gold, vrnila se je tudi Anastacia z albumom My Vision From My Glasses. Pussycat Dolls so septembra objavile novi hit album Doll Domination, Metallica album Death Magnetic, skupina Queen pa je predstavila album The Cosmos Rocks, prvi album z novim pevcem Paulom Rodgersom. Kljub vsem na-
štetim pa so mesec september najbolj zaznamovali Kings Of Leon z albumom Only By The Night in veliko uspešnico Sex on Fire. V oktobru je končno objavljen novi album zasedbe The Cure z naslovom 4:13 Dream, ki so ga z različnimi singli najavljali vsakega trinajstega v mesecu. Novi album z imenom Dig Out Your Soul so izdali tudi britanski rokerji Oasis. Največji bum v oktobru pa je zagotovo naredil album Black Ice zasedbe AC/DC. Prav tako je v oktobru novi album Funhouse izdala pevka Pink, vrhove svetovnih glasbenih lestvic pa so osvajali tudi fantje iz zasedbe Keane z albumom Perfect Symmetry. V novembru se je po 19 letih na glasbeno sceno spektakularno vrnila Grace Jones z albumom Hurricane, pa tudi Guns N'Roses so v novembru po 14 letih končno objavili nov zelo uspešen album z imenom Chinese Democracy. Seal nas je navdušil z albumom Soul na katerega je uvrstil nekaj najlepših priredb zimzelenih hitov, še istega meseca pa je izšel še en sijajni album, in sicer 24 Hours legendarnega Toma Jonesa. November je bil res ploden, saj so nove albume izdali še pevka Dido album Safe Trip Home in The Killers album Day andAge. V letu, ki je za nami, so postavljali tudi nove rekorde, omenimo Mariah Carey, ki je aprila izdala album E=MC, sin-gel Touch My Body je zasedel prvo mesto na ameriški glasbeni lestvici in tako postal že njen 18 No.1 hit, s tem je na drugem mestu prehitela Elvisa Presleya, ki mu je to uspelo 17-krat. Na prvem mestu še vedno ostajajo Beatlesi z 20 prvimi mesti na ameriški lestvici. Zelo uspešen je
NAJMUSE.MBBILHE I6BE . ' * batun&a	. posli [te*sm?Y ■ TD KODAI r.-«¡flr¡v
primer' poiiiiü-ÖD EEÖ33 ■<» iíi:'.iit«.EES3	
rnmmm HE POZABI! »lačna
igre
Ft imet na BREZPLAČNO IGRO"1 pošljite TO K5Z94 na 3030
JilgaÄÄ
Foto: internet
Nick Cave & The Bad Seeds
bil tudi raper T. I., ki mu je s skladbo Live Your Live uspel največji skok v zgodovini, saj je z 80. mesta skočil direktno na prvo mesto, hkrati pa je s svojo drugo skladbo Whatever You Like osvojil drugo mesto in z obema je vztrajal na vrhu kar pet tednov. Ob koncu leta pa so padali rekordi tudi v Veliki Britaniji. Zmagovalka britanskega izbora mladih talentov X Factor Alexandra Burke je s skladbo Hallelujah dosegla najhitrejšo prodajo med ženskimi solo izvajalkami, saj je samo v enem tednu prodala kar 576 tisoč kopij. Take That so z albumom The Circus postavili rekord najhitreje prodajanega albuma, saj so v dveh tednih prodali več kot milijon izvodov. Madonna se lahko pohvali, da je s turnejo Sticky And Sweet zaslužila skoraj 300 milijonov dolarjev. Junija so fantje iz zasedbe The Police bili proglašeni za najbolje plačane glasbenike, saj so s svojo poslovilno turnejo samo v pol leta zaslužili 115 milijonov dolarjev. In še nekaj besed o glasbenih nagradah v letu 2008. Februarja so podeljevali glasbene nagrade grammy, kar pet jih je skupaj z Markom Ronsonom prejela kontroverzna Amy Winehouse za album Back To Black. Na prireditvi v Los Angelesu pa je ni bilo, saj ji ameriške oblasti zaradi znanih vzrokov niso izdale vizuma. Prav tako so v začetku leta v Londonu podeljevali britanske glasbene nagrade (Brit Awards). Na tej prireditvi pa so največ nagrad pobrali Take That, Arctic Monkeys, Foo Fighters in Sir Paul McCartney, kije prejel nagrado za življenjsko delo. Isto nagrado je McCartney prejel tudi na podelitvi MTV-jevih evropskih glasbenih nagrad, kjer je velika in uspešna vrnitev uspela Britney Spears. Leto je zaznamovala tudi Gabriella Cilmi z veliko uspešnico Sweet About Me, pevka je v rodni Avstraliji prejela kar šest glasbenih nagrad. Glasbeno leto 2008 si bomo zapomnili tudi po naslednjih dogodkih: januarja je zasedbo UB40 zapustil pevec Ali Campbell, ki je že pred tem izdal samostojni album, v skupini pa ga je zamenjal brat Robin. Februarja so se dokončno, potem ko so se ponovno zbrale, poslovile Spice Girls. Maja je svoj prvi samostojni album Tribute To Bobby
objavil Mick Hucknall, frontman in pevec zasedbe Simply Red, ki naj bi letos po končani turneji prenehala delovati v skupini, v prodaji pa je tudi njihov The Best of album. V lanskem letu smo se morali posloviti tudi od nekaterih glasbenih velikanov. Marca je umrl 64-letni pevec Mike Smith, frontman zasedbe Dave Clark Five. Junija je v 79. letu umrl Bo Diddley, pionir rock glasbe, eden izmed začetnikov rock&rolla, ki je v svoji bogati karieri prejel tudi nagrado grammy za življenjsko delo. Avgusta nas je zapustil legendarni Isaac Hayes, tega odličnega glasbenika in filmskega igralca si bomo ohranili v spominu po glavni vlogi v filmu Shaft. Septembra je v 65 letu umrl Richard Wright ustanovitelj legendarne zasedbe Pink Floyd. Novembra pa so tudi uradno objavili smrt Richey-a Edwardsa kitarista skupine Manic Street Preachers, ki je je polnih 14 let veljal za pogrešanega. Prav tako smo se v novembru poslovili od 76-letne afriške pevke Miriam Makeba, legendarni glas Črne celine, znana tudi kot Mama Afrika, simbol boja proti aparthei-du. Na sam božič je umrla pevka in igralka Eartha Kitt. V svojih 81 letih je prišla do kultnega statusa in bila nominirana za vse večje glasbene nagrade. Na koncu tega pregleda leta 2008 omenimo še nekaj filmsko glasbenih kombinacij, ki so obeležile minulo leto. V svetovne kinematografe je aprila prišel film Shine A Light režiserja Martina Scorsesea o skupini Rolling Stones. Zelo dolgo so tudi izbirali izvajalca za novega James Bonda, na koncu sta naslovno temo za film Quantum of Solace zapela Alicia Keys in Jack White. Prav tako se je na veliko v lanskem letu ponovno poslušala skupina Abba, zahvaljujoč filmu Mamma Mia, kije polnil kinodvorane. Na koncu pa še kratka najava za leto 2009, prihajajo že številni novi albumi, omenimo novi U2, novi Franz Ferdinand, novi Eminem ... in že sedaj lahko napovemo, da je pred nami kljub recesiji še eno fantastično glasbeno leto. Da pa boste v toku s svetovnimi glasbenimi trendi tudi letos, se bomo v Štajerskem tedniku podobno kot lani potrudili tudi letos vsak torek.
Janko Bezjak
t V
1.	RUN - LEONA LEWIS
2.	IF I WERE A BOY - BEYONCE
3.	HOT N COLD - KATY PERRY
4.	HUMAN - THE KILLERS
5.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
6.	LIVE YOUR LIFE - T. I. Featuring Rihanna
7.	JUST DANCE - LADY GAGA Featuring Colby O'Donis
8.	RIGHT NOW - AKON
9.	THE BOY DOES NOTHING - ALESHA DIXON
10.	GREATEST DAY - TAKE THAT
11.	GOTTA BE SOMEBODY - NICKELBAC
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Zanimivosti
Panda v živalskem vrtu v Pekingu tretjič napadel človeka
Peking, 9. januarja (STA) - Priljubljeni panda Gu Gu je v živalskem vrtu v Pekingu že tretjič napadel človeka. Nekega obiskovalca, ki je skočil v njegovo ogrado, da bi pobral otrokovo igračo, je panda ugriznil v nogi in ga ni hotel izpustiti, dokler obiskovalca ni rešil skrbnik živalskega vrta.
Obiskovalec je preko 1,4 metra visoke ograje prišel v ogrado živali, ko je hotel pobrati igračo, ki jo je vanjo vrgel njegov petletni sin, so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP povedali v živalskem vrtu. 1l0-kilogramska panda je zagrizel v nogi vsiljivca in ga ni hotel izpustiti, dokler mu ni skrbnik z posebnim orodjem razprl čeljust. Časnik Beijing News je ob tem še poročal, da je žrtev utrpela poškodbe na glavnih vezeh in da trenutno okreva po opravljenem operativnem posegu.
To je že tretji incident pande, ki je sicer zelo priljubljen med obiskovalci živalskega vrta v kitajski prestolnici. Prvič je leta 2007 v nogo ugriznil pijanega turista, ki je skočil v ogrado in ga hotel objeti. Turist se je pandi maščeval tako, da ga je ugriznil v hrbet. Nato je panda oktobra istega leta v nogo ugriznil še najstnika, ki je v ogrado skočil iz radovednosti.
Pande, ki na splošno veljajo za ljubke živali, so lahko tudi nasilne, če jih izzovemo ali presenetimo. V živalskem vrtu v Pekingu medtem že razmišljajo o ukrepih, da bi preprečili nove incidente.
Na Rogli odprli eskimsko vas
Zreče, 9. januarja (STA) - V smučarskem centru Rogla je danes zreški Unior turizem odprl eskimsko vas, ki so jo v lanski smučarski sezoni prvič postavili na smučišču Krvavec, ki ga prav tako upravlja Unior. Eskimska vas na Rogli leži v neposredni bližini Koče na Jurgovem in je namenjena tako enodnevnim gostom kot tudi gostom, ki bivajo na Rogli več dni.
Prav tako je eskimska vas na eni strani namenjena poslovnim uporabnikom za organizacijo in izvedbo zimskih poslov-no-motivacijskih dogodkov, teambuilding programov, medtem ko velik del gostov predstavljajo posamezni obiskovalci, med katerimi so še posebej družine z otroci, ki si želijo novih snežnih dogodivščin in pristnejšega stika z naravo, so danes sporočili iz zreškega Uniorja.
Eskimsko vas na Rogli sestavljajo ice bar, iglu restavracija, iglu hotel s petimi spalnimi igluji, ki pa so razdeljeni na romantični in standardni iglu, v katerem lahko prenoči osem gostov. Spalni igluji so 4,5 metra visoki in imajo štirimetrski premer, povezovalni predori so široki en meter in visoki 3,6 metra. Največji igluji imajo desetmetrski premer, v višino pa merijo 4,5 metra.
Omenjena vas lahko sprejme skupine do 100 oseb v sklopu enodnevnih dogodkov, v njeni okolici pa se lahko organizirajo dogodki z do 250 udeleženci.
Za izdelavo eskimske vasi na Rogli je zreški Unior potreboval približno 12.000 kubičnih metrov snega, gradilo pa jo je deset oseb 18 dni. Celotna naložba v vas, ki bo obratovala do konca zimske sezone, je veljala 30.000 evrov.
NAJ 11 RADIA PTUJ ZA LETO 2008
1.	MERCY - DUFFY
2.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
3.	I KISSED A GIRL - KATY PERY
4.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
5.	SO WHAT - PINK
6.	SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CILMI
7.	TAKE A BOW - RIHANNA
8.	APOLOGIZE - TIMBALAND&ONE REPUBLIC
9.	I'M YOURS - JASON MRAZ
10.	CRY FOR YOU - SEPTEMBER
11.	THAT'S NOT MY NAME - THE TING TINGS
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SINGLE LADIES (PUT A RING ON IT) - BEYONCE
2.	JUST DANCE - LADY GAGA Featuring Colby O'Donis
3.	LIVE YOUR LIFE - T. I. Featuring Rihanna
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HALLELUJAH - ALEXANDRA BURKE
2.	RUN - LEONA LEWIS
3.	JUST DANCE - LADY GAGA Featuring Colby O'Donis
NEMČIJA
1.	HOT N COLD - KATY PERRY
2.	ALLEIN ALLEIN - POLARKREIS 18
3.	SOBER - PINK
BAIUNGA: Poslani SMS fe zaračunan po ceniku operaterja [Mobrtel, Si.Mobd, Qebitel), prejeti je brezplačen. I uporabo si® it ve se strinjate s splo£n»mi p&goji na www.snvsciiy.net. Piva vsebina je gratis za nove uporabnike. Vsaka nadaljnja vsebina slane: l.?S EllR meSodije. 3,88 EUR vides m teme, 3,3S EUR java igre, Uporabniki predplačniške telefonije piemite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezan «n GPftS.'UMTS pfenos podatkov. BAIUNGA je naročnika stomev m uporabnikom prinaša naiveč pet sporočil na mescc i wap povezavo, preko kaiejesi lahko naloiijo 3 vsebine bf ez doplačala. Ceru sporočala je 1.88 EUR. V vse cene je vštet DDV. Uci pogodbe, ki j e shranjena na sedežu podjetja, ie moino odstopiti kadarkoJi. Odjava: TD STOP na 3030. ReWarnaciie: (02) 4614 S9S.ieklamacijc3smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban in Cd, djn.o, Zg. Bisttica 12, ?3lQ Sl.Bi&mca.
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 13. januarja 2009
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
mesna lazanja, solata SREDA
gobova juha, palačinke s čokolado ČETRTEK
špinača, pire krompir, pleskavice PETEK
ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata* SOBOTA
prebranac s slanino NEDELJA
goveja juha z rezanci, svinjska rebra s kislim zeljem**, pražen krompir PONEDELJEK govedina v solati, kruh
*Krompirjeva solata
1 kg krompirja, 20 dag kislih kumaric, 2 jajci, žlica gorčice, sol, 3 žlice majoneze, kis od kislih kumaric, olje, poper, 3 stroki česna.
Cel krompir skuhamo in še vročega olupimo in narežemo v skledo za solato. Poso-limo, naoljimo in premešamo, da se napoji.
Malo ohlajenemu, vendar še toplemu dodamo nasekljane kisle kumarice, poper, gorčico, majonezo, nasekljana jajca in stisnjen ali nasekljan česen ter kis od kumaric po okusu. Vse skupaj premešamo.
**Svinjska rebra s kislim zeljem
1 kg narezanih svinjskih rebrc, 750 g narezanega kislega zelja, česen v prahu, kumina v prahu, 1 žlica gorčice, 3 žlice olja, pol žlice moke, pol žlice celega popra, 2 lovorjeva lista, sol, vegeta, poper.
Svinjska rebra natremo z mešanico, ki smo jo pripravili iz vegete, soli, mletega popra, česna, kumine, gorčice, olja in moke. Ko smo meso dobro natrli, ga damo v pekač, prelijemo olje in dodamo lovor ter cel poper. Pečemo na 180 stopinjah okoli 35 minut. Na pol pečena rebra vzamemo iz pečice ter jim dodamo kislo zelje, ki smo ga prej oprali s hladno vodo in oželi. Zelje damo v pekač, po njem pa razporedimo rebra, prilijemo 100 ml vode in damo peč še za 30 minut. Po potrebi dolivamo vodo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
•k-k-k
Zavedajte se, da ste čudovit in dragocen človek, da si zaslužite ljubezen in spoštovanje.
•k-k-k
Prebijte vsak dan nekaj časa v osuplem in popolnem navdušenju nad lepotami, ki jih nosite v sebi, in tistimi, ki vas obdajajo.
-k-k-k
Poiščite način za to, da se rešite starih zamer, bolečin in ogorčenja.
•k-k-k
Pomnite, da je čustvena bolečina izkušnja, skozi katero se lahko kaj naučite in postanete zrelejši - ne bo vas uničila. Dovolj moči imate, da jo premagate!
-k-k-k
Ljubezen bi morala biti in je lahko brezpogojna. Dopovejte si: "Lahko sem deležen ljubezni takšen, kot sem!"
-k-k-k
Znate ločiti svoja čustva od misli?
-k-k-k
Poiščite pot, po kateri boste lahko dosegli ljubljeno osebo in čez stare zamere namesto zidu zgradite most.
-k-k-k
Navdušenje lahko ustvarimo, vprežemo in spravimo v tek; lahko se prenaša od človeka do človeka.
Ko je Metka prebrala v časopisu najnovejši horoskop, je vzdihnila in rekla možu:
"Res škoda! Tu piše, da bi bil prijazen in izreden ljubimec, če bi se rodil en teden prej."
Zapeljiva mlada vedeže-valka prerokuje mlademu lepotcu:
"V kratkem boste zapeljali tri rjavolaske, pet blondink, dve ženski, ki si barvata lase, eno ločenko, tri poročene ženske, če pa me takoj ne nehate božati po kolenih, vam razbijem na vaši lepi glavi kristalno kroglo, v kateri vse to vidim."
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
LETALIŠČE V PORT OF SPAINU
RAČUNALNIŠKI
PROGRAMSKI JEZIK
EFEKT V ELEKTRIKI
MANJŠI ITALIJANSKI TANK
ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK
CEVASTI LEDNI KLIN
GRŠKA ČRKA
OČE
LASTNOST DOBREGA BLAGA
NEMŠKA METALKA KOPIJA (SILKE)
GRGA NOVAK
MESTO NA JUŽNI OBALI CIPRA
ŠOLSKI RED
FRANCOSKI FOTOGRAF (FELIX)
CHAPLINOVA ŽENA
MOABITSKI KRALJ
TRENJE
GLISTA LASNICA
KMETIJSKI STROJ
GRŠKI FILOZOF IZ ATEN
VISOKA OKRASNA RASTLINA
MANJŠINSKA SKUPNOST NEKEGA NARODA
EDVARD ADAMIČ
UJEDA SRŠENAR
PROUSTOV JUNAK V ROMANIH
NEMŠKO ŽENSKO IME
POLITIČNO GIBANJE
NEMŠKA REKA
ETERIČNO OLJE V HMELJU
IZVRŠILNI ORGAN
OBISK (STARINSKO)
PESTROST
NABOJ ZA ZRAČNO PUŠKO
RISAR ZEMLJEVIDOV, MAPER
AFRIŠKI VELETOK
ZNAMKA KOMPRESORJEV
PODOČNIKI PRI PRAŠIČU
PETER ERZEN
PREBIVALEC SODINCEV
DRUGI SIN ADAMA IN EVE
STOPINJA V SNEGU
KITAJSKA REKA V MANDŽURIJI
BABICA (LJUBKOVALNO)
AVTOR MIKLOVE ZALE
ITALIJANSKI SKLADATELJ (RIZ)
MAKEDONSKI NOGOMETAŠ (GORAN)
TONE ANDERLIČ
MIRNO SOŽITJE
cela dvorana poslušalcev."
"Številka trinajst pa resnično prinaša nesrečo. Včeraj nas je bilo trinajst za mizo pri kosilu in eden je padel na tla."
"Gaje zadela kap?"
"Ne, bilje pijan."
Hotelski receptor: "Vi bi torej radi govorili z indijskim vedeževalcev Bramanom Avaputro?"
"Da. Prosim vas, če mu sporočite, da je prišla njegova sestra iz Bohinja."
Vdova pride k spirituali-stu, ki ji prikliče na pogovor pokojnega moža.
"Vinko, ali si sedaj srečen?"
"Da, zelo sem srečen."
"Si bolj srečen, kot si bil na Zemlji z menoj?"
"Da, sem veliko srečnejši."
"Kako pa je sicer v nebesih?"
"Saj nisem v nebesih!"
Pri psihiatru. "In kdaj ste prvič videli leteči krožnik?" "Dva dneva po poroki."
Jaka ne razume in ne razume duhovnika, ki mu dopoveduje, kaj so to čudeži.
"Ali mi lahko to v praksi pokažete?"
Duhovnik pravi, da lahko. Reče mu, naj se obrne, ga z vso silo brcne v konec hrbta in vpraša, ali je kaj čutil.
Jaka:" Seveda sem in to kar dobro!"
Duhovnik: "Vidiš, čudež bi bil, če ne bi nič čutil."
Novinar, mestni gizdalin, prihiti na vas k kmetu, ki je zagotavljal, da je videl vesoljsko ladjo.
"Pa ste prepričani, da ste jo res videli."
"Tako zagotovo, gospodična, kot sedaj vidim vas," je zatrdil kmet.
"Videl sem hipnotizerja, ki je v petih minutah uspaval pet medijev."
"To ni nič posebnega. Jaz sem bil na predavanju, kjer je po petih minutah spala
Bobi se je vrnil iz tujine in pokazal Tediju čarobno mizico, ki jo je kupil pri čarovniku. Takoj jo preizkusita. Ko vprašata, koliko je star Bobi, mizica štiridesetkrat poskoči. Na vprašanje, koliko je star Tedi, poskoči mizica petintridesetkrat. Po dveh pravilnih odgovorih vpraša Bobi mizico, kaj dela njegova žena. Mizica se prevrne, da ima noge navzgor, predal pa se začne premikati ven in noter, ven in noter, ven in noter...
Ugankarski slovarček: ASINARIA = Plavtova komedija; ASSEMBLER = računalniški programski jezik; EGLON = neznansko debeli moabitski kralj; ELSTIR = oseba v Proustovem ciklu romanov; LUPA-RENOL = eterično olje v hmelju; NADAR = francoski fotograf (Felix, 1820 - 1910); PIARCO = letališče v trinidadskem mestu Port of Spain; RENK = nemška metalka kopja (Silke, 1967-).
■BAjiBjedo 'jepeN 'eje '|0U9jedn| 'eueoo '¡s^ '¡ue^eo 'losseiun 'JOJ '¡wo 'HM '3V 'e^uei 'BJU9P9J! 'euoo 'u^s 'eyeqoíteo 'J9|qw9sse 'jsouesjd 'joj 'oojey 'lejjdsoL) 'wejsjs 'SSVI 'l°l!u 'idepe :ouAeiopoA :a>jUBZ!J>j Aa^say
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjitztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
CENTIMETER
DOLGA DOBA
Govori se ...
... da so k sobotni zmagi koroške lisičke na mariborskih snežnih strminah zagotovo prispevali tudi navijaški koranti. V nedeljo, ko jih ni bilo, je bila naša najboljša šele na 21. mestu.
... da zapletenih kadrovskih menjav med holermo-ško zadrugo in kletjo ne razume niti sam bog, kaj šele da bi jih razumeli vrli in že malo skregani domačini.
... da je gorišniški župan bog in batina. Njegova napoved, da bo treba poslopje bivše občine in kulturnega doma porušiti, pa se baje uresničuje kar sama od sebe. Evo, kaj zmoreta bog in batina!
...da končno vemo, zakaj je pri dežurnih zdravnikih takšna gneča. Kot zatrjuje direktorica, prihaja z bolniki preveč svojcev. Tako da prihodnjič, ko boste bolni, s
sabo vzemite samo ženo (oz. moža), otroci, starši in stari starši pa naj raje ostanejo doma. Da ne bo z 800 evri plačani nedeljski dežurec doživljal prevelikega stresa.
... da bo novi nogometni trener poskušal ptujsko ekipo obdržati v 1. ligi s trdo roko. Vprašanje je, ali ne bi potreboval kar jeklene.
Vidi se ...
... da so športniki drugačni od politikov. Težko je verjeti, da bi se našel kakšen bivši slovenski politik, ki bi bil pripravljen svetovati kakšnemu aktualnemu politiku, kako denimo ravnati z državno mejo. V športu pa je to drugače. Zgodi se še več: slovensko občinstvo je na Zlati lisici navijalo tudi za hrvaške smučarke.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna
Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Franc Bombek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat sta nam poslala fotografijo trimesečnega Patrika ponosna starša Melita in Franci Bombek (no ja, ker je fotografija malo čakala, je Patrik med tem časom že dosti starejši). Kot vidite, že pri treh mesecih trenira nogomet, če pa sodimo po vzglavniku, pa mu je tudi tenis zelo blizu.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	9			5		7		
6			1				8	
8				7			5	
		2			4	6		
			2		9		3	
				1				7
			4					
		4		8				1
9	3	7						
	Ljubezen	Poset	Denar	Zdravje
Oven	V	©	€	000
Bik	¥»¥	©©	€€€	00
Dvojčka	VV	©	€	0
Rai	VVV	©	€€€	000
Lev	V	©©	€€€	0
Devica	VVV	©©©	€	0
Tehtnica	VV	©	€€	000
Škorpijon	VVV	©©	€€€	00
Strelec	V	©©	€€	000
Kozorog	V	©©©	€€	0
Vodnar	VV	©	€€€	000
Ribi	VVV	©©©	€€	0
Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog
Velja za teden od 13. januarja do 19. januarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 16. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjigo, ki jo podarja papirnica Bukvica iz Ptuja.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Jolanda Šoštarič, Ulica 25. maja 12, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
***
Nekoč je ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev kosil v pre-natrpani moskovski restavraciji. K njegovi mizi je prišel z medaljami ovešen general in pričakoval, da bo Turgenjev vstal in mu naredil prostor. Temu seveda to niti na misel ni prišlo. Tedaj je general jezno vzkliknil: "Gospod, ali veste za razliko med človekom in živaljo?"
"Seveda vem," je dobrovoljno rekel Turgenjev, "človek je sede, žival pa žre stoje."
***
Sin nemškega pesnika in dramatika Friedricha Schillerja je bil gozdarski strokovnjak. Nekoč je rekel v družbi: "Moj oče je bil prav gotovo velik pesnik, toda o lesu ni imel pojma, sicer ne bi v Pesmi o zvonu zapisal: 'Vzemite les smreke!' To je vendar najslabši les."
***
Zamisel za Mrtve duše je dal Gogolju pesnik Puškin. Kaže, da je celo sam nameraval obdelati to snov, kajti, ko je izšel Go-goljev roman, je vzkliknil: 'Varovati se moramo tega malega Rusa! Okrade te tako naglo, da nimaš niti časa, da bi zavpil na pomoč!!
***
Ko je francoski znanstvenik Pirre Curie nekaj časa prebival v manjšem podeželskem mestecu, je šel nekega dne vprašat na pošto, če je prišlo kaj pošte zanj.
"Kako se pišete?" je vprašal poštni uradnik.
Raztreseni znanstvenik se tisti hip ni mogel spomniti svojega priimka. Zato je zaprosil prijatelja, ki je bil z njim: "Bodi dober in mi povej, kako se pišem!"
***
Ko je Napoleon III. nekoč izvedel, da je na operni predstavi tudi Rossini, gaje povabil k sebi v ložo. Slavni skladatelj se mu je najprej opravičil, ker ni bil oblečen za tako visoki obisk, Napoleon III. pa je odgovoril: "Med vladarji so ceremonije odveč."
***
Ko je francoski zgodovinar, filozof in pisatelj Hippolyte Taine razpravljal s prijatelji o življenju in ljubezni, je dejal:»Tri tedne se seznanjamo, tri mesece ljubimo, tri leta prepiramo, trideset let prenašamo, otroci pa vse začenjajo znova.«
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 13. januarja 2009
Ormož • Čigavi sta anonimni ovadbi?
Klet pred finalnim obračunom
Pretekli teden smo v uredništvo Štajerskega tednika dobili dve zajetni pisemski ovojnici, ki ju je neznani pošiljatelj na pošto vrgel v Ljutomeru, vsebovali pa sta vroče gradivo - dve ovadbi, ki se posredno ali neposredno obe tičeta podjetja Jeruzalem Ormož VVS.
uprave podpisal individualno pogodbo v skladu s pooblastili
z odpuščanji in krajšanjem delovnega časa, česar pri nas ni,«
in na podlagi sklepa nadzorne-	odgovarja Serec. ga sveta. Pogodbo o zaposlitvi mm
delavca sem podpisal v skladu	Sumijo na kršitev
s pooblastili, ki jih imam. Glede	zakona o prevzemih
Ali sta bili prijavi tudi v resnici podani ali pa gre le za potegavščino, smo novinarji preverili na policiji, kjer so nam povedali, da so kriminalisti SKP PU Maribor junija 2008 prejeli kazensko ovadbo, konec decembra 2008 pa še dve anonimni prijavi. Postopek je v tem primeru takšen: »Kadar prejmemo anonimno ovadbo, iz katere ni razviden razlog za sum storitve kaznivega dejanja, se s policijsko preiskavo najprej ugotovijo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. V nasprotnem primeru se o anonimnem naznanilu kaznivega dejanja sestavi le uradni zaznamek.
Ena zadeva je v zbiranju obvestil, torej se vodi predka-zenski postopek, v zvezi obeh anonimnih prijav pa bomo postopali, kot je navedeno zgoraj,« je zapisal mag. Karol Turk, direktor policijske uprave.
Prav tako niso mogli govoriti o zaključku postopka, ker je obširne narave in je potrebno opraviti številne informativne razgovore in pregledati določeno poslovno dokumentacijo. Podrobnosti glede ovadb prav tako niso mogli dati zaradi interesov predkazenskega postopka, o ugotovitvah pa bodo na koncu pisno obvestili pristojno okrožno državno tožilstvo.
Pa saj nismo potrebovali podatkov od policije, v uredništvu imamo najverjetneje vse, kar je
Predsednik uprave podjetja Jeruzalem Ormož VVS Ivan Serec je za ovadbe izvedel iz medijev.
dobila tudi policija. In ovadba, ki je 7. 12. 2008, romala na PU Maribor in Komisijo za preprečevanje korupcije, se je nanašala na Ivana Serca, predsednika uprave Jeruzalem Ormož VVS in Franca Rožanca, predsednika nadzornega sveta družbe. Slednji je bil v svet družbe imenovan kot predstavnik delničarja Kmetijske zadruge Ormož. V novembru je podal pisno odpoved delovnega razmerja v Kmetijski zadrugi Ormož in se je v začetku decembra zaposlil kot vodja prodaje v Jeruzalemu Ormožu VVS, kjer istočasno opravlja tudi nadzorstveno funkcijo. Anonimni prijavitelj iz tega sklepa, da je Ivan Serec s tem dejanjem zlorabil svoj
Ormoška Klet je bila desetletja ponos Ormožanov. V njej je nastajalo vino, ki je bilo pojem kvalitete ne le v Sloveniji, ampak v vsej nekdanji Jugoslaviji. Kot vsaka dolga zgodba ima tudi ta vzpone in padce. Zgodba o ormoški Kleti, ki se je v zadnjem letu močno zapletla, se nahaja v sklepni fazi. Glavni igralci so na okopih, vsak na svoji strani, in vlečejo zavidljivo premišljene poteze. Nekatere so take, da jim lahko le dvignemo klobuk in izrazimo spoštovanje, da premorejo toliko domišljije in dolgoročnega načrtovanja. A kaj bo v vsej tej vojni zasebnih interesov s Kletjo? Kakšna bo prišla iz tega spopada dveh struj, od katerih vsaka zagotavlja, da rešuje Klet pred zanesljivim propadom, in to s takšno prepričljivostjo, da bi jim verjeli tudi, da je pravzaprav Rdeča kapica zverina, ki je požrla ubogega volkca. Kakor koli že, moja skrb je namenjena Kleti, še edini delujoči tovarni na Ormoškem, ki se je spomnim iz svojega otroštva in sem zato na njo sentimentalno vezana. Ostale je požrl zob kapitalizma, nesposobnosti in preračunljivosti. Ne glede na to, kako se bo zgodba zasukala, nikakor ne pomeni konca vinogradništva na Ormoškem, saj imamo veliko manjših obetavnih in že uveljavljenih kleti, ki opozarjajo nase na ocenjevanjih in prav tako čakajo, da postanejo del ormoške tradicije, a v spominih neke druge generacije.
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TUREK 13.1.
8.00 Orfejčkova parada 2008 l.del 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašerju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destrnik
SREDA 14.1.
8.00 Božično - novoletni koncert Skorba 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Dan šole OŠ Hajdlna
ČETRTEK 15.01.
8.00 Praznični koncert na Polenšaku 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Praznični koncert - grad Dornava
PETEK 16.01.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Anonimno pismo obsega obsežno gradivo, kjer so pomembna dejstva lepo pregledno podčrtana z vijoličastim markerjem.
položaj. Sum koruptivnega delovanja pa utemeljuje s tem, da si sedaj Ivan Serec in Franc Ro-žanc, kot predsednik uprave in predsednik nadzornega sveta, vzajemno podpisujeta pogodbe in določata medsebojne pravice in obveznosti. Po mnenju anonimneža bi moral Franc Ro-žanc pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi odstopiti s položaja predsednika NS. Ker Rožanc ni želel vrniti mandata, je Kmetijska zadruga Ormož kot delničar v skladu z zakonom pisno od Serca zahtevala sklic skupščine, da se odpokliče Rožan-ca in imenuje nadomestnega člana v NS, za kar so predlagali Amalijo Lukner.
Dalje anonimnež navaja, da je bila na dveh sejah NS - junija in oktobra 2008 - s strani člana NS Davorina Lesjaka podana zahteva za odpoklic Ivana Serca iz krivdnih razlogov. Ovadbi so pridani zapisniki sej, iz katerih naj bi bilo po mnenju anonimneža jasno razvidno, da Rožanc ne želi ukrepati proti Sercu.
Kaj pravi Ivan Serec?
Ob tako resnih obtožbah smo takoj poklicali Ivana Ser-ca, ki je povedal, da je o vsem izvedel iz medijev, o tej zadevi ga uradno ni obvestil še nihče. »Naše podjetje deluje kot delniška družba, uprava pa je delničarjem in organom družbe zavezana za vestno in pošteno
Naročite
v
Štajerski
poslovanje. Ob zaposlitvi delavca so bili opravljeni vsi predpisani postopki v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in s pristojnostmi, ki jih ima uprava delniške družbe po Zakonu o gospodarskih družbah in v skladu s statutom družbe. Glede navedb o domnevnem ko-ruptivnem delovanju mene, kot predsednika uprave, in Franca Rožanca, kot predsednika nadzornega sveta, lahko dodam le to, da je predsednik nadzornega sveta ob nastopu mandata
nezdružljivih funkcij bi pove dal le, da je bil predsednik NS v skladu s statutom družbe izvoljen v NS kot zastopnik interesov kapitala in s spremembo delodajalca mu njegove pravice in dolžnosti glede nadzorne funkcije ugasnejo šele, ko in če ga bo odpoklicala skupščina s 75 % večino glasov delničarjev. To je normalna procedura. Zato bi bilo neodgovorno brez sklepa skupščine in sredi mandata zapustiti nadzorni svet družbe, še posebej v luči prihajajoče recesije, ki tudi za slovensko vinarsko branžo prinaša dodatne skrbi za preživetje,« je opozoril Ivan Serec.
Glede zavračanja razprave s strani predsednika nadzornega sveta o odgovornosti predsednika uprave pa je povedal, da je to pobudo podajal le en član sveta (Davorin Lesjak), ostalih pet nadzornikov pa pobude ni podprlo. Zato o tem niso želeli razpravljati. »Ob navedenem želim poudariti, da je družba v zadnjih dveh letih, odkar jo upravlja sedanji nadzorni svet in jo vodim jaz, naredila pomemben razvojni napredek tako v tehnološki kot tudi marketinški posodobitvi družbe. Zelo učinkovito pa smo črpali tudi razpoložljiva bruseljska sredstva. To je družbo po več letih negativnega poslovanja spet pripeljalo v pozitivne številke, ki obetajo nekaj 100.000 evrov dobička na koncu 2008. Pozitivna pričakovanj pa imamo tudi za prihajajoče 2009, ki se je marsikje začelo
Druga ovadba pa se nanaša na Zadružno zvezo Slovenije in Kapitalsko zadrugo, ki sta skupaj lastnici 50,40 % glasovalnih pravic Jeruzalem Ormoža VVS, delnice pa sta pridobivali potiho in nista objavili prevzemne ponudbe. Od Zadružne zveze Slovenije smo v zvezi z ovadbami prejeli tale odgovor: »Zadružna zveza Slovenije je posel v zvezi z nakupom delnic družbe Jeruzalem Ormož VVS opravila zakonito in v skladu s takrat veljavno prevzemno zakonodajo.«
Poskušala sem poiskati tudi anonimneža, ki je ovadbi spisal. Na Kmetijski zadrugi Ormož mi je Amalija Lukner zagotovila, da o ovadbah ne ve nič in zato jih tudi ne namerava komentirati. Enako je ravnal Davorin Lesjak iz podjetja Holermuos IGD, ki je zatrdil, da z ovadbami nima nič, ko pa sem mu predstavila material, je povedal, da so očitane stvari resnične in da je sam na te nepravilnosti večkrat opozarjal. Vendar jih bo on reševal s pomočjo odvetnika in ne preko anonimnih ovadb.
Sicer pa se bo zgodba okrog Jeruzalema te dni začela razpletati tudi glede lastništva in bo tovrstnih iger konec. Po sicer neuradnih, a zanesljivih informacijah naj bi podjetje kmalu kupil zelo uspešen in ugleden poslovnež, ki že dolgo živi v tujini, sicer pa je domačin iz Ormoža.
Viki Klemenčič Ivanuša
OO uri
Orfejcek
^ t
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StB_______
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj do». Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: vkl
Prireditvenik
Torek, 13. januar
Ptuj, CID, še vedno je mogoče sodelovati v naslednjih tečajih in delavnicah: tečaj bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica, tečaj znakovnega jezika gluhih
Sreda, 14. januar
9.00 do 15.00 Ptuj, KGZ Zavod, Ormoška 28, začetni tečaj predelave
mleka na domu, predavateljica Majda Tumpej, univ. dipl. inž. 19.30 Maribor, SNG, drama, 5. abonmajski koncert Savitra, KazDvo, za abonma Savitra in izven
Četrtek, 15. januar
18.00
19.00
19.30
Slovenska Bistrica, knjižnica, potopisno predavanje z Andrejo Rustja, Kambodža med pagodami in džunglo Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, besedni, slikovni in pe-semski potopis Mee Valens Uglašena
Maribor, SNG, drama, 4. abonmajski koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, VelDvo, za abonma Simfonični ciklus in izven
Leto je minilo, življenje se je spremenilo, a spomin ni zbledel, ostala je le tiha bolečina, za teboj velika je praznina.
V SPOMIN
7. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi fant ter prijatelj
Jernej Svenšek
IZ KVEDROVE 2
Žalujoči: tvoja Biserka ter prijatelji Štef z Marjetko, Damijan s Sandro, Dejan z Ančko, Marjan s Patricijo, Joži z Lidijo ter Andrej s Sabino
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«, OPREMA BARVA				
AUDI A6 3.0 TDI QUATTRO	2004	20.990,-	KUMA	K0V.CRNA
AUDI ALLROAD 3.0 TDIQ	2007	55.900,-	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 3:318 D	2003	11.590,-	AVT. KLIMA	SREBRNA
BMW SERIJA 7:74U IL	2001	11.790,-	DV.KUMA	KOV. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRB	2003	9.490,-	KUMA	SREBRNA
DODGE NITRO 2.8 TO AUT.	2007	23.490,-	KUMA	ČRNA
LANCIA Y 1.2	2001	2.990,-	KUMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DIB	2003	15.990,-	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 2.0	2001	5.290,-	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI	2000	4.990,-	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
VW GOLF 1.0 CL VARIANT	1990	1.590,-	KUMA	VIDLA
VW PASSAT 1.9 TBI	2001	7.990,-	KUMA	MODRA
VW PASSAT 1.9 TBI HIGHL SLO.	2005	18.490,-	AVT. KUMA	ČRNA
VWP0L01.4TDI	2000	9.900,-	AVT. KUMA	ČRNA
Kak čudno je naše življenje, močno, pa vendar nesrečno
in eno samo večno ...
(K. Kovič)
OSMRTNICA
Umrla je naša dolgoletna sodelavka v pokoju
Terezija Krajnc
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Sodelavci Doma upokojencev
RADIOPTUJ
89,8-98,2'10473
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII
N:H.1LJM
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 2458 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
SMUČANJE JE
MORDA DRUŽINSKI ŠPORT.
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
OBČINA MARKOVCI prodaja nepremičnino - stavbno zemljišče v Borovcih v izmeri 1540 m2, namenjeno stanovanjem, kmetijski ali poslovni dejavnosti. Javni razpis je objavljen na spletni strani občine Markovci, www.markovci.si.
PRODAM ali dam v najem starejše stanovanje v II. nadstropju v izmeri 129 m2 v centru Ptuja. Ponudbe na GSM 051 348 278.
KMETIJSTVO
PRODAM suha drva z dostavo. Tel. 041 312 621.
BELE KOKOŠI in peteline, težke 4 kg, po 3,60 € za žival, naročila na telefonu 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PO UGODNI ceni prodam in dostavim les za ostrešja, late, deske, ladijski pod. Inf. na tel. 030 386 130.
PRODAM štiri svinje domače reje, težke 120 do 150 kg. Tel. 041 274 933.
PRODAMO telico simentalko, brejo 9 mesecev, možna menjava za neplodno kravo, z doplačilom. Tel. 041 240 003.
PRODAM prašiče 130 kg. Tel. 773 12 61.
PRODAM drva z dostavo, v račun vzamem pluge, obračalnik, škropilnico ali brane. Tel. 041 544 270.
DELO
ZAPOSLIMO strežno osebje v lokalu v trgovskem centru v Staršah. Delovni čas v sklopu trgovskega centra. Janja Kozoderc, s. p., tel. 070 851 807 ali 031 305 279.
MOTORNA VOZILA
Izkoristite čas posebnih ugodnosti, v katerem lahko sebi in svojim najbližjim privoščite izpolnitev težko pričakovanih želja ali skupnih aktivnosti. V UniCredit Bank smo zato za vas pripravili zimske gotovinske kredite v evrih, ki jih odlikuje ugodna obrestna mera. Osebna in hitra obravnava bosta omogočili, da boste ujeli čas ugodnih nakupov... ali prijetne smuke. Ponudba velja do 15. februarja 2009. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si
Do 40 % znižanje avtoplaščev. Ponudba velja do odprodaje zalog. Nudi vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
UniCredit Bank
RAZNO
PODARIM pralni stroj Gorenje, očuvan in v delovnem stanju. Tel. 051 376 732.
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
(Jimenez)
OSMRTNICA
Umrla je naša dolgoletna sodelavka
Marija Zebec
višja medicinska sestra v pokoju
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Sodelavci Doma upokojencev Ptuj
V	miru odšla je tvoja duša, visoko k svetlobi večni, ločen zdaj si od sveta, a ne od našega srca.
ZAHVALA
V	67. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in tast
Janez Golob
IZ BUKOVCEV 125
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste se poklonili v njegov spomin, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše in ga spoštljivo spremili na njegovi zadnji poti. Za lepo opravljeno pogrebno svečanost hvala gospodu župniku, pevcem cerkvenega zbora za odpete žalostinke, govorniku za tople besede slovesa in pogrebni službi Mir.
Žalujoči: vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman te moje oko išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Jakoba Lozinška
IZ GRAJENE 34
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, darovali za sv. maše. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala ge. govornici za besede slovesa. Hvala zastavonoši in govorniku DU Grajena ter pevcem, godbeniku in Komunalnemu podjetju Ptuj.
Žalujoči: vsi tvoji
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in vprašala, kje si ti. Sedla bo na rosna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Kristine Jelen
IZ ZG. GRUŠKOVJA 56
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste s toplim stiskom rok sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej zahvala družini Jelen iz Trdobojcev in družinama Pernek iz Zg. Gru-škovja in Ložine.
Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi osebni zdravnici dr. Skledarjevi in patronažni službi Zdravstvenega doma Ptuj, Suzani in Nini, ki so ji lajšale dneve bolečin. Hvala tudi gospodu župniku Janku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Mir, pevcem, govorniku g. Kozelu in g. Zagora-nskemu za odigrano Tišino. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: sinova Janko in Branko ter hči Danica z družinami
Lahonci • Napeta zgodba s srečnim koncem
Čudežna praznična zgodba
Med prazniki se je v Lahoncih 60 zgodila zgodba, ki bi lahko imela tragičen konec. A na srečo se je vse razpletlo tako lepo, kot da bi si potek dogajanja izmislili scenaristi ameriške filmske industrije. Ker je zgodba resnična in se je zgodila v božičnem času, nam vliva upanje, da je vendarle vse možno in da ne le na filmskem platnu, ampak tudi v resničnem življenju obstajajo srečni konci.
V Lahoncih 60 živita skupaj dve generaciji družine Lašič. Dedek Alojz Lašič st. je celih 47 let, vse svoje delovno obdobje, preživel v Mariboru. Po upokojitvi se je vrnil v domače kraje. Pod isto streho z njim živi sin Alojz s soprogo Suzano, njeno hčerko Sandro in skupno hčerko Glorijo. Glorija je veselo, živahno, klepetavo dekletce, ki je le redko pri miru in se zelo rada igra s številnimi živalmi, ki so pri hiši. Všeč so ji štiri mačke, ki se ji ponujajo v božanje, rada opazuje tri vrste papig, ki imajo svoje domovanje na stenah. Tudi kokoši so ji zanimive, a daleč najrajši ima Džonija. Džoni je dveletni pes, mešanec med nemškim ovčarjem in kdovečim. Je izjemno lep, močan in postaven pes, na dolgih nogah, ki dobro ve, da je njegov gospodar Alojz, a
vseeno obožuje malo Glorijo. Z njim se lahko igra, kakor hoče. Vlači ga za ušesa, se po njem valja, mu sega v gobec, njegova ljubezen do male navihan-ke prenese vse. Džoni je zvest spremljevalec Glorije in dedka Alojza na sprehodih v bližnji gozd, skupaj gredo po gobe ali opravljajo kakšno delo. Alojz namreč čuva Glorijo, kadar sta starša v službi. Zaposlena sta v Carreri in delata v isti izmeni, da prihranita nekaj denarja za prevoz. Časi so takšni in plače tudi, da je potrebno gledati na vsak cent. Še kakšno leto nazaj je Glorijo čuvala babica, ki pa je umrla in takrat je njeno delo prevzel dedek. Glorija počasi postaja za dedka prehitra, rada se mu skrije in se ne odziva na njegove klice, zato je padla odločitev, da mora v vrtec. Tega se zelo veseli in vsi čakajo, kdaj bo
Glorija, ki bo 7. marca praznovala 4. rojstni dan, je radovedna in živahna punčka. Cas, ko sta starša v službi, preživi z dedkom Alojzom. Ta jo že komaj dohaja, zato bo Glorija kmalu začela obiskovati vrtec.
Spet skupaj. Srečni, ker se je nesreča čudežno končal.
prišlo pismo, da lahko prične obiskovati vrtec. Doma jo bodo takrat gotovo malo pogrešali, saj je je polna vsa hiša, rada pa odide tudi na obisk k sosedovim, kjer živi Alojzov brat, saj ve, da jo imajo povsod radi, jo vzamejo v naročje in jo malo popestujejo.
Džoni je naš junak!
Tik pred božičem, 23. decembra, so Lašičevi opravljali različna dela okrog hiše. Pospravljali so drva, se ukvarjali z
Suzana in Alojz ob sosedovem ribniku, ki je bil za Glorijo skoraj usoden. Dogodek je močno prizadel tudi sosedove, saj imajo malo Glorijo zelo radi.
Napoved vremena
Če Pavla dan (15.) je čist in jasen, 1/-10 bo zemlje sad v tem letu krasen.
Danes bo pretežno jasno, po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije bo megla ali nizka oblačnost, iz katere lahko naletava sneg. Ponekod se bo zadržala večino dneva. Najvišje dnevne temperature bodo od -7 do -1, na Primorskem od 6 do 11 stopinj C. Jutri bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Čez dan bo od juga oblačnost naraščala. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -14, na Primorskem od 0 do -4, najvišje dnevne od -5 do -1, na Primorskem od 4 do 9 stopinj C.
dokončanjem garaže in počasi že urejali vse potrebno za praznike. Suzana in Alojz sta bila zaposlena vsak s svojim delom, enako dedek Alojz. Od enega do drugega je skupaj z Džoni-jem hodila mala, še ne štiriletna Glorija.
Vsak, ki je imel kdaj otroke, ve, da je dovolj trenutek ali dva, pa otroka naenkrat ni nikjer in kako ti zaledeni kri v žilah, ko ga kličeš okoli vogalov. Tega La-šičevi niso delali, Glorije niso iskali, saj so zagledali do kože premočenega Džonija. Takoj jim je postalo jasno, kje se je lahko okopal in kje morajo iskati. Ata Alojz je odhitel v grabo do ribnika in tam je sredi vode zagledal svojo malo punčko, ki je ležala v vodi, obrnjena z obrazom navzdol. V družini La-šič so vsi bolj slabi plavalci in še sreča, da je k ribniku šel Alojz, ki edini dobro plava. Brez razmišljanja je slekel vrhnja oblačila in se vrgel v ledeno mrzlo vodo. Odplaval je do nemočne Glorije in jo odvlekel do brega. Bleda deklica ni več dihala, srček pa je le še šibko bil. Oče ji je nudil prvo pomoč, mati pa je takoj poklicala rešilca.
Oče Alojz je v trenutku nesreče ravnal izjemno prisebno in rešil hčerko gotove smrti. Kot je povedal, takrat sploh ni razmišljal, ravnal je intuitivno, sedaj mu počasi prihaja v zavest, kaj se je pravzaprav zgodilo in kakšno srečo so imeli. Ko smo ob mojem obisku sopihali v breg, od ribnika k hiši, Alojz še vedno ni mogel verjeti, da je takrat lahko z Glorijo, ki je bila zelo težka zaradi oblačil, ki so se napila vode, tako hitro tekel v strmi hrib. Ormoška reševalna ekipa, ki jo je vodila zdravnica Alenka Simonič, se je spet izkazala. Poskrbeli so za Glorijo, nato pa z neverjetno hitrostjo oddrveli proti Ptuju. »Jaz pa za njimi. Ne vem, kako sem prišla na Ptuj,« se stresne situacije spominja mama Suzana. Glorijo so nemudoma premestili v Maribor, kjer so jo potopili v umetno komo, saj so ji zaradi podhladitve grozile različne posledice. Čez par dni se je nagajivka sama prebudila in 2. januarja je lahko zapustila bolnico.
Kot je videti, Glorija ni utrpela nobenih posledic, kar meji na čudež. Zdravnik v mariborski bolnišnici je Suzani povedal, da v 25 delovnih letih še ni videl tako srečnega konca pri utopitvi tako majhnih otrok.
Veliko je bilo junakov v tej zgodbi. Oče, ki je prisebno ravnal v tako težki situaciji. Reševalna ekipa, ki je dala vse od sebe, da prepreči najhujše. A vendar je heroj te zgodbe Džo-ni. Brez njegove pasje pameti in ljubezni starši ne bi vedeli, kaj se je zgodilo, oziroma bi bilo za vse že prepozno. Sledovi na Glorijinem hrbtu namreč pričajo, da jo je Džoni sam poskušal potegniti iz vode, pa je bila zanj očitno pretežka, zato je poiskal pomoč. Čeprav se živalim pri Lašičevim godi zelo dobro, je Džoni na ta račun dobil še kakšno slastno klobaso zraven. Viki Klemenčič Ivanuša
Osebna kronika
Rodile so: Anica Majcen, Zagorci 3/a, Juršinci - Izabelo; Mateja Lavrenčič, Močna 38/a, Pernica - Evelin; Maja Kolarič, Ul. Pohorskega bataljona 28, Slovenska Bistrica - Tejo; Irma Furjan, Veliki Vrh 18, Cirkulane - Mašo; Renata Kolarič, Trnovski Vrh 47, Destr-nik - Jureta; Jožica Kos, Dolena 55, Ptujska Gora - dečka; Marta Plavčak, Spodnja Kostrivnica 10, Podplat -Tadeja; Doroteja Brumec, Leskovec 119/b, Pragersko - Zalo; Aleksandra Levanič, Kvedrova ul. 5, Ptuj - Luka; Helena Spevan, Jurovci 16/a, Videm pri Ptuju - Matija; Marija Širec, Sp. Jablane 11, Cirkovce - Aneja; Mojca Zelko, Pečarovci 114/a, Mačkovci -Kajo; Ranka Golc, Ob železnici 10, Maribor - Eneja; Martina Cigula, Žu-petinci 16, Cerkvenjak - Niko; Lidija Kores, Lovrenc na Dravskem - Ano; Lucija Pocrnja, Hum pri Ormožu 55
-	Emanuela; Katica Meznarič, Bod-kovci 9/a, Juršinci - Tijo; Gabriela Gluhak, Ceste 24, Rogatec - dečka; Marija Plazl, Kog 79, Ormož - dečka; Dušanka Šegula, Skorba 50, Hajdina
-	Zojo; Mateja Korada, Trnovska vas 3 - Tiana.
Umrli so: Janez Golob, Bukovci 125, rojen 1942 - umrl 28. decembra 2008; Pavla Lazar, rojena Berger, Ra-belčja vas 17/a, Ptuj, rojena 1919 -umrla 28. decembra 2008; Katarina Malinger, rojena Jurenec, Lancova vas 69, rojena 1937 -umrla 29. decembra 2008; Marija Muršič, rojena Marinič, Strelci 12, rojena 1914 - umrla 30. decembra 2008; Janez Anžel, Kicar 101, rojen 1931 - umrl 30. decembra 2008; Jožef Lah, Moškanjci 54, rojen 1926 - umrl 30. decembra 2008; Elizabeta Kmetec, rojena Merc, Velika Varnica 56, rojena 1936 - umrla 30. decembra 2008; Jožefa Bratušek, Vičava 91, Ptuj, rojena 1929 - umrla 31. decembra 2008; Janez Hrga, Dornava 147, rojen 1931 - umrl 31. decembra 2008; Kristina Jelen, rojena Kmetec, Zgornje Gruškovje 56, rojena
1930	- umrla 1. januarja 2009; Neža Peklar, rojena Kristovič, Nova vas pri Markovcih 34, rojena 1915 - umrla 1. januarja 2009; Minka Knez, rojena Polančec, Drstelja 14, rojena 1934 -umrla 31. decembra 2008; Frančiška Pukšič, rojena Muršec, Biš 19, rojena
1931	- umrla 31. decembra 2008; Benjamin Krajnc, Ul. Borisa Kraigherja 15, Kidričevo, rojen 1983 - umrl 3. januarja 2009; Marija Kuhar, rojena Horvat, Borovci 57, rojena 1918 -umrla 5. januarja 2009; Ludvik Milo-šič, Repišče 46, rojen 1932 - umrl 5. januarja 2009; Janez Turkuš, Lovrenc na Dr. polju 123/c, rojen 1921 - umrl 6. januarja 2009.
Junak nad junaki. Alojzov pes Džoni je bil že doslej v ponos svojemu gospodarju. Odkar je s svojim pametnim razmišljanjem pomagal rešiti malo Glorijo, pa še toliko bolj.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki