4Straflini naf ledki krive perfese«
Gofpod dohtar D o 1 e z a 1 e k, vodja flepogojivni-zcvPefhtuna Ogerf kim fo naflednji pergodek v „pefhtniha novizah povedali, kteri je, defiravno sha-loften, potreben povfod osnanjen biti. Tako povedo:
58
§inu nekiga uboshniga kmetovavza is K. v K o-morenfki ftolnizi, ki je bil od rojftva flep, je imela pred if-hodam is flepogojivnize od umetniga sdravnika v letu 1838 mrena is ozhi vseta biti, kir me je sdravnik sago to vil, de fe fantu tako sa smiram pomagati samore. Fant fe je pa tega sdrav-ljenja branil, bres de bi bil usrok povedal, in je flep domu fhel. Vezhkrat fim njegove ftarifhe opominjal, de naj fanta v meftu perpeljejo, de bo pogled sadobil; pa tudi oni fo fe vftavljali. Kir meje pa sdravnik sagotovil, de samore to delo frezhno opraviti, in fantu k vidu pomagati, fe tedaj ober-nem do gofp. fajmofhtra, po kterih ljudoljubnim persadevanju fo ftarifhi v to sdravljenje dovoljili, in perpeljejo fanta, takrat 19 let ftariga, v meftu.
Defiravno vfak flepiz ferzhno shelji pogled sa-dobiti, in velizhaftno ftvarjenje premodriga stvarnika gledati, in vefeljiti fe ga, je vender le ta fant nekak pofeben ftrah obzhutil, ko fim mu sa refnizo pravil, de bo vid sadobil. Po dolgim in pri-jasnim fprafhevanju fmo fhe le isvir njegoviga ne-vganljiviga ftrahu svedili. K nafhimu nar vezhimu zhudu je povedal, de fe to sdravljenje nad njim nemore po frezhi isiti; in zhe fe tudi po frezhi iside ne bo sa-nj nobena dobrota, in de jim sato tudi nobene hvale fkasati ne bo mogel. Dobro namrezh ve, de bo mogel potlej bersh umreti, kir je njegov ded enkrat po krivim perfegel, rekdzh: „Ako ref-nize ne govorim, naj bojo vfi moji vnuki flepi;" sato je on, in fhe troje njegovih bratov in fefter flepotno rojenih, in de po tem takim nemore ne on, ne njegovi ftarifhi v sdravljenje per-voljiti. Vender fmo ga pregovorili, de fi je dal mreno is ozhi potegniti, kar fe je vfe prav po frezhi isfhlo. Kdo samore obzhutljeje isrezhi, ki jih je novovidiz imel, in tudi mi —, ko je od sdravnika k nam vidijozh perfhel! — Pa per vfih tih neisrezhenih obzliutljejih, de je videl, ni premogel ftrahu pred blishno fmertjo savolj dedove krive per-fege is fvojih mifel isgnati. Po velikih šn shivih tolashbah fmo ga ftarifhem nasaj poflali, kamur je fhel prav vefel; tode ref ni dolgo vshival tega ve-felja, kir je kmalo potem doma sa grisho umeri! Njegovi ftarifhi fo bili sato neutolashljivi, kir fo terdno verovali, de je njegova fmert naftopik dedove krive perfege.
Po tem fim poprafhal savolj te rezhi evange-lifhkiga fajmofhtra v R., kteri fo mi tako le fpri-zhali: Ta krivoperfeshnik is vafi K. v Komoren-fki ftolnizi doma, je, ko gofpodarvafhkekerzhme od kerzhmarize 1.1. po poftavljenih zhafih fkupfhino prejemal, pa per obletnimu razhunu je tajil, de ni toliko od nje prejel, kolikor je ona terdila, de mu je sdajala, in je v hifhi fofefkniga fodnika v letu 1819 klezhe perfegel „de naj mu Bog odvsame vef blagofldv in naj njegovi vnuki nikoli fvetlobe ne vidijo, ako on refnize ne govori." Te perfege ne prizhajo le podpifane prizhe, temuzh tudi veliko drusih mosh, ki fo bili sraven in fo jo flifhali.
Ta krivoperfeshnik je bil kmetovavez v K. in je imel veliko in lepo premoshenje, ktero je pa po ftorjeni krivi perfegi hitro — hitro raspadalo, in po njegovi fmerti je perfhla njegova semlja ptujzam v roke. Pred 16 leti je umeri, in jesapuftil dva fina in dve hzheri. ^tarejfhi fin, ozha sgorej imenova-niga fleporojenza? je bil na ozhetovim domu, in je imel petero otrok, smed kterih je bilo zhvetero flepo rojenih. Shivita fhe farno dva fanta; eden flep, ki je 19 let ftar, kteriga ftarifhi ne dajo nikakor ne od febe, in drugi je 8 let ftar, ki "pa vidi, in v
59
fholo hodi. Tukej fe mora pa to pofebno vediti, de ta fin, ki vidi, ni bil v ozhetovi, ali dedovi hifhi rojen, temuzh v ptuji, ker ftarifhi nifo hoteli vezh v nji prebivati; preprizhani namrezh fo bili, de v nji savolj krive perfege boshjeprekletftvo fta-nuje. — Toliko dam po fvoji vefti in vednofti na snanje, in sheljim, de bi ta shaloftni pergodek vfe, kteri ga svedo, s boshjim ftraham napolnil.
(Poleg zhafopifa: »Katholische Stimmen« 1843).
J. K.