List 34. O mlatilnici. Tudi pri nas kupujejo kmetovalci vedao več kmetijskih strojev, k čemur jih ni prisililo tolikaj prepričanje o veliki koristi dobrega stroja kolikor sila, ker ni moči dobiti dovolj dobrih, treznih in zanesljivih delavcev. Zlasti dobrih mlatičev dobi gospodar kaj težko v pravem času, zato je pa mlatilnica najbolj razširjen gospodarski stroj pri nas. Z veselo prikaznijo, da so naši gospodarji začeli rajši uporabljati kmetijske stroje, pa je žalibog v zvezi manj vesela prikazen, da vsiljujejo našemu poštenemu in zaupljivemu kmetu prekanjeni židovski trgovci slabe ali neprimerno drage stroje. Na tem mestu opozarjamo v novic gospodarje naše, nikar ne kupujte strojev od potujočih trgovcev, ampak obračajte se za svet do kmetijske družbe. Njej je dolžnost, da vam prav svetuje. Ali mari kedo meni, da potujoč agent živi ob zraku? Nikakor ne! Njegove popotne stroške plača vedno le kmet in sicer precej drago. Tak agent dobi od svojega gospoda le procente od skupila, zraven si pa še po strani kaj prislepari od kmeta. Ako jji kmetijska družba naroči komu kak stroj, dobi tudi ona procente od tovarnarja, a jih ne vzame, rajša da te procente kmetu, ki dobi potem toliko ceneje stroj. Torej pomnite to, gospodarji. Rekli smo, da silijo sedaj kmetovalca raz- n.ere, da si kupuje strojev. To pa ni prav, ampak dober gospodar naj si kupi stroj zato, ker mu prinaša, ako ga prav rabi, veliko koristi. Gospodarske razmere so pa v današnjih časih take. da se mora kmetovalec okoristiti vsake reči, ki mu kaže. Mla- tev s strojem pa daje proti mlatvi s cepcem veliko koristi. Prvič je mlatev hitrejša, drugič ni tieba izurjenih mlati- tičev, in tretjič pušča stroj v slami le 3% zrnja, v slami, s cepci omlačeni, pa je 6°/0 neiz- mlačenega zrnja. Slaba stran mla- tilnice je seveda njena [ reče,šuja cenam premočno razmlačeuje sla- Podoba 58. me, vsied česar ni moči ž njo kriti streh. Seveda nima to dandanes uže pomena, kajti navadno nima tist go- spodar, ki si utrpi kupiti str-j, slamnatih streh. Mlatil-nica ter vsak drug stroj prinaša pa korist le tedaj, ako je dober. Zato naj gospodar desestKrat premisli, predno naroči stroj, rajši se posvetuj poprej s izkušenim možem. Mi priporočamo ročno mlatilnico le tistemu, ki ima prav malo mlatiti, kajti ta stroj je težko goniti, in ljudje se preveč utrudijo ž njim. Ker mlati mlatilnica le tedaj čisto, ako se mlatil ni valjar primerno hitro suče, utrujeni delavci pa navadno prepočasi gonijo, zato je mlatev z ročno mlatilnico sicer ne vselej, pa vendar mnogokrat nečista. Kdor si omisli mlatilnico, žrtvuje naj nekaj več in kupi naj si tako na vitel. Stroški za vitel res povišajo ceno mlatilnici za kakih 125 gid., a mlatev je ueprimerno hitrejša, boljša in cenejša. Vprežne živine ima itako vsak gospodar v hlevu, mlatil pa bode tedaj, kadar bode živina utegnila. S podobo 58. prinašamo mlatilnico, kakeršne izdeluje tovarna Ph. Mayfarth in Comp. na Duuaji. To mlatilnico je goniti z roko ali pa z vitlom, in stoji 100 gld. Podoba 34. pa kaže omenjeni mlatilnici primeren vitel, ki je za eno vprežuo živinče ali še bolje za dvoje, in ki stoji 125 gld. S tem strojem na vitel se omlati na dan kakih 32 hektolitrov žita, t. j. nad 100 mernikov, štirje mlatiči pa morejo na enem podu v tistem času namlatiti največ 7 hektolitrov ali 22 mernikov. - 270