A. i9> List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo.' TRST, ulica Montecchi 6/il - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. INEVl mi si /tičuri stvar itlin, 1 nji večji i Raš' ož Tr nske L 55 L pi-vO mrl j eorge Ij lot 1. ;nih l Soči I ističnl DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Živela slavna KRI, ki je pod vodstvom velikega Togliattija izšla kot zmagovalka iz italijanskih volitev! NovLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 241 TRST - SOBOTA, 13. JUNIJA 1953 CENA 20 LIR BLEŠČEČA ZMAGA BRATSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE IN PSI TALIJANSKO LJUDSTVO S SVOJIM GLASOM orazilo klerikalce in sleparski volilni zakon ti Slovenci pozdravljamo junaški italijanski narod in njegovo avantgardo K Pl ter PSI ti VRLI ZAVEZNIK due K ul "lB.1 Kia« :ij. o‘ ijše -lije .g-g" ■'anizem sleparskega zako I puf m sprožil. Scelfoa upa, 16 bo sprožil pozneje, ko ahKN odločalo o spornih gla-u ™:'Na vsaki način to dejstvo, jan. .jičakovano za vse, ki so roza Vati- . i2a ameriške imperialiste, o zel lednarodno reakcijo, je Lju esem zasluga KPI in z njo Jr2pji sta se na čelu delavske-in ljudstva borili v v i zbornicah, na ulicah in Proti .sleparskemu zako- žd ^inacijsko politiko s katero DoflF slcuišali pon zati in osami-!Uc>Je. stranke in skupine, 6 'crivi samo za to, aa so zvesti taeaiom odporm-enotnosti delavskega raz-narouiie Sioge na podia-bavisnoisti oezeie, spošto-1 demokratičnih svoboščin, . ^be in uresničitve načei kriti1 |biikansK,e ustave. ‘‘.f, JHaUu m njihzvi hlapci a Pljubiii Z.UA, ua bodo «po-zaleuje», onemogočili 19. L iški k ediL aldi lavi■ e P edovanje socialističnih sil, bil i Hudo, naj stane, kar stagnili ‘»gotovm opiast s Stepar-tov ‘uconom. Ol aprila 1948 j Gl ^uieaiora laaz je oho ubi-utiU^ delavcev, ranjenih 4263, uorCan‘n tao.d»rt, «»sojenih nriMta na Iti-zoa iet ječe. io mč5:..aSicn,a bilanca, vredna la-I .Oe vlade. Vse so poskusili, “‘’jjP1 osamui numumsucno 10 onemogočili njene sti-^ a tbfluzicann, preprečili izbij™ uJe njenega, poslanstva, kolčno se je našel siepar-T- „ sko-nij jzaelan v W ashing-j, la z določenim uspehom t avijen v. Grčiji in arugih v*1- Klerikalci in njih j1 so mislili, da jim bo !ba uspela, a so se zrnu-TSoaovma bo govorila o 'Proti temu zakonu v iperitu in senatu s pod-ljVelikega dela italijanske. "*4stva. >o v času — je dejal kfdgliatti na nacionalnem . tovanju KPI — v kate-f s« nasilstva in ilegam» H0Pk> i?a8lo in težko plačujejo.» Vil :5°tniki so na svoj način ed<; j*1'sli te besede; Zakričali 5e ( h.a to pomeni državljansko j Togliatti je gledal daleč ;es< v mislih 7. junij. Ni da so. klerikalci praV ,0j» , in težko plačali. Slepar-j *8kon ni zmagal, zato pa e i tg?..osmešili in osramotili. in ili. čice ki so upale, da se ce, 3 { tendile s sleparijo, so bi-^ °lčene. :itavia prot.komunizma, raz- n is®* ìt 8Z onega sveta», doku-rhL t.ačji o «demckristjanski , c l#, temeljni kamni, čude. I'izobčenja, grožnje malih a ( ikih duhovnikov, bajka nk laikih v Rusiji, bedastoče ;c Orsina podla špekulacija P0! »k st'om, ameriški dolarji, -‘Pred kaosom ‘itd. niso polt^ £* «centru» De Gasperija < #:(Cej.be, niso sprožili pasti na|;‘ j, skega zakona. jtu!9, niso samo klerikalci in f. ulanci skušali onemogočili lij cjavitev socialkomunisti- y Wa ansko - italijanskega .. Li 6iVQli]nStlčna Partija je izšla f ? ,kdaT .bi,tke boli močna ani-ba 1 Prej, je izšla c9tij’a eenjena,, spoštovana. Se tako nova doba dela in. borb, težkih bonb. Mi tržaški komunisti, Slovenci in Italijani, vemo, da imamo v tej partiji in v iPSI velikega zaveznika,, velikega prijatelja, na katerega lahko računamo ob vsaki priliki. Vsaka njegova zmaga je tudi naša zmaga. S še večjim elanom in optimizmom bo nadaljevali borbo za vlado miru in demokratično republiko, za obrambo in uresničitev gospodarskih, socialnih in političnih načel republikanske ustave, za od poštenost: in moralnosti označeno državno upravo. Z nami bo na. daljeval bitko' za uveljavitev Mirovne pogodbe in ustanovitev; Svobodnega tržaškega o-zemlja, proti vsakemu barantanju,, proti Titovemu kondominiju in De Gasperijevim et-n'čn,im črtam. VITTORIO V1DAL1 Dokončni rezultati za zbornico Dokončni rezultati za senat Stranka Glasovi Sedeži % Stranka Glasovi Sedeži °/o 1953 1948 1953 1948 1953 1948 1953 1948 KPI ...... 6.122.638 8.136.637 143 131 22,7 KPI, 5.080.143 6.955.229 56 38 20,9 PSI 3.444.222 75 52 12,7 PSI 2.929.906 30 30 12,1 UP 171.177 — — — 0,7 KPI-PS1 418.940 — (že zg. upoštevani) 1,7 ADN 120.555 — — — 0,4 ADN 197.482 — 1 — 0,8 UP 230 370 — 1 PNM 1.856.661 729.078 40 14 6,8 MSI 1.580.395 526.882 29 6 5,8 PNM 1.734.275 436.597 16 4 7,1 Drugi 287.834 412.040 — 1 1,1 MSI 1.482.101 244.646 9 1 6,1 Obe opoziciji . . . 13.602.148 glasov 287 sedežev 50,33 Obe opoziciji . . . 12.103.388 glasov 112 sedežev 49,8 DC 10.831.722 12.711.305 262 306 39,98 DC 9.894.754 10.740.131 116 130 40,7 PSDI 1.223 870 1.858.116 19 33 4,5 PSDI 988.778 1.580.722 4 12 4,1 PLI 815.681 1.003.727 14 18 3 PLI 720.698 1.364.741 3 9 3 PRI 437.899 651.875 5 9 1,6 PRI 225.611 637.432 — 3 0,9 Drugi 150.034 186.171 3 4 0,5 Drugi 366.317 343.593 2 4 1,6 Vladne str. skupno 13.487.036 glasov 303 ■edeže 49,67 Vladna koalicija . . 12.196.158 glasov 125 sedežev 50,2 ADN = Alleanza Dem. Naz.; UP = Unione Pop.; PNM = Partito Naz. Mon.) (ADN = Alleanza Dem. Naz.; UP = Unione Pop.; PNM = Partito Naz. Mon.) KR STO in tržaška PSI ob ljudski zmagi Državljani! Italijansko ljudstvo je volilo, dokazujoč zrelost, svoje dostojanstvo in svoj samoponos, odklanjajoč s svojim glasom politiko vojne in protidemokratičnega zatiranja. Preganjanja in krivice, laži, izsiljevanje in klerikalni teror niso mogla sprožili sleparskega zakona, ki je v nasprotju z načeli republiške ustave. Za Tržačane je zmaga komunistične in socialistič- REŠIMO Rosenbergova ! Ce vrhovno sodišče ne bo sprejelo poslednje instance od. vetniRov Blocha in Finértya za revizijo procesa, bosta Ethel in Jul'ius Rosenberg morala umireti prav ob 14. obletnici poroke, t. j,., prihodnji, četrtek 18. junija pred .polnočjo. Preostaja jima še šest dni življenja ako sodišče im Eisenhower ne basita poslušala glasu svetovne, ga javnega mnenja v celoti, ki brez politične, ideološke, verske razlike zahteva pcmTosti-tevi nedolžnih zakoncev. V teh dneh je francosko javno mnenje brez razlike začelo kampanjo za .rešitev Ro-senbergovih. Socialdemokratski predstavniki Moch, Mollet, Pineau so šil k ameriškemu poslaniku ,in ga pozvali, naj posreduje za rešitev zakoncev. Večja 5'lciupina francoskih pisateljev pa je zaprosila angleško kraljico Elizabeto, naj prosi Eisenlhowerja za pomilostitev. V Trstu se akcija v korist nedolžnih zakoncev stopnjuje. Zveza Enotnih sindikatov je poslala pismo, V/intertonu, v katerem ga pirosi, naj se zavzame pri amerikancih za Ro-senbergova. Na ameriško po- slaništvo v Rim so zahtevo po pomilostitvi zakoncev poslali: tržaška PSI, vse demokratične organizacije Milj, 400 otrok, prisilnih na neki matineji;- v Kinu ob morju, pristan,Iščniki, 2KM, odbor za miru z Zavelj, preganjanci in partizani ter tržaški odbor za rešitev Ro-senbergovih. Naj se v teh šestih dneh dvigne tud: v Trstu mog čen val zahtev za rešitev Ethele in Jutiusa, ki ne smeta umreti kot žrtvi ameriških fa-šističn h krogov. «Delo» česlifa Toglialtiju in «Unila» Tudi naš list je poslal tov. Togliattiju naslednjo brzojavko: «List «Delo» pozdravlja v imenu slovenskega prebivalstva Trsta bleščečo zmago KPI in želi novih uspehov v borbi za mir in socializem». Glavnemu uredniku milanske «Unità» pa naslednji pozdrav: «"uelo” iz Trsta jzraža ob bleščeči zma. gi italijanskih komunistov svo. je čestitke velikemu listu, ki je toliko prispeval k uspehu». USPEH MIROLJUBNE POLITIKE TABORA SOCIALIZMA DAN ZA DNEM SE PRIČAKUJE sklenitev premirja v Koreji V ponedeljek je nadaljeval vojno bil podpisan sporazum o ujetnikih - Singman Rhee izjavlja, da bo s Čangkajškom za “združitev“ Koreje do reke Jaiu - Kdo se skriva za tem noroglavim stališčem? Od dneva do dneva se pričakuje podpis premirja v Koreji, kjer so ameriški in korejsko - 'kitajski predstavniki prišli do popolnega sporazuma in sedaj določajo le demarkacijsko črto med' enimi in drugimi četami. Človeštvo je z velikim veseljem pozdravilo doseženi sporazum o ujetnikih in z nestrpnostjo pričakuje dan, ko bo orožje v Koreji utihnilo in- ko se bo končalo krvoprelilje, ki traja že tri leta z ogromnimi izgubami na obeh straneh. Ta prvi veliki konkretni korak dalje k izboljšanju odnosov med Vzhodom in Zahodom je predvsem zasluga sovjetske in kitajske miroljubne politike, ki je vedno z veliko treznostjo izbila Am-erikancem iz rok! visako provokacijo in vsak poskus poglobitve sporov. Bližnja sklenitev premir- ja v Koreji je tudi posledica povečanega pritiska narodov Zahoda na odgovorne državnike, ki niso mogli preko narodove volje in želje in so morali spremeniti svoje stališče ■do korejske vojne in poskusiti pot miru. Je tudi posledica treznejše in objektivnejše politike angleške vlade, 'ki se je v tem zadnjem času očitno oddaljila od amenškega političnega pojmovanja. Istočasno je zasluga junaškega korejskega ljudstva in kitajskih prosto, voljcev. ki so 3 leta uspešno kljubovali ameriški in zahodni premoči v moštvu in orožju. Kot je zn;no.. so prejšnji četrtek korejsko - kitajski predstavniki sporočili Ameri'kan čemi, da v glavnem sprejmejo njihove predloge o ujetnikih ki se po ameriških 'trditvah nočejo vrniti domov. Predlagali pa so nekaj malih popravkov. Sporazum je bil dokončno sprejet v nedeljo zjutraj. V ponedeljek ob 4. uri so predstavniki obeh strank podpisali sporazum o ujetnikih, medtem ko so se v torek začeli razgovori med člani obeh po. veljstev za določitev demarkacijske črte, c,d katere ise bodo morale čele oddaljiti dva kilometra dvanajst ur pred podpisom premirja. Premirje'bodo podpisali ameriški vrhovni poveljnik na Daljnjem Vzhodu Mark Clark,, predsednik korejske vlade Kim II Sun in poveljnik na Daljnem Vztìó-cev Pen Teh Huai. Zgleda, da se bo premirje podpisalo v Pam Mun Džomu. Datum še ni določen, a ni izključeno, da se bo to zgodilo 25. junija, t. j. na dan tretje obletnice ameriškega in južnokorejskega na. pada na Severno Korejo. Po vsem svetu vlada paradi V KOPRU JE BEBLER PONOVIL titovsko stališče o razkosanju STO «Kondominij» je v ostrem nasprotju z mirovno pogodbo - Titova «etnična črta» pomeni propast naše pokrajine V soboto večer je v Kopru, govoril namestnik titovskega zunanjega tajnika Bebler. Svoj govor je posvetil tržaškemu vprašanju in potrdil titojošistično stališče. Značilno je, da je beograjska vlada izbrala za v ostrem nasprotju ne samo z mirovno pogodoo, marveč z voljo in željo tržaškega prebivalstva, ki noče imeti nobenega opravka z rimsko ali beograjsko vlado. Bebler pa nadalje pravi: «Ponavljam, nam se zdi, da bi bilo to danes najboljša rešitev. Ce pa Italija vztraja na tem, da o predlogu sploh noče resno govoriti in vztraja na delitvi STO, potem nam ne ostane drugega, kot da govorimo tudi mi o delitvi». In tu je volk pokazal svojo kožo/ Titovska vlada že vnaprej ve, da rimska vlada vztraja na delitvi, ne sprejme «skupne uprave» in da skuša doseči čimveč od svojega partnerja. In ker zaredi lega predlog «o skupni upravi» avtomatično odpade, predlaga Bebler titovski način delitve. In to nam pove, da vse, kar je Bebler govoril o kondominiju, ni bilo resno, marveč je bil le pesek v oči tistim, ki bi se morda na ta trnek ujeli. Zato pa pravi, da Jugoslavija lahko odstopi Italiji le «koridor od Trsta do Tržiča», da «že sam koridor od Tržiča do Trsta je taka žrtev in to največja, ki se v tem prostoru da zamisliti! Spričo take žrtve se od nas ne bi mogli zahlevati drugi deli obale... n. ,pr. Skedenj in Zavije in ta koridor, mislim koridor Tržič-Trst, bi -moral dobiti svoj ekvivalent v dodelitvi Jugoslaviji drugih delov obale, .tudi takih, kjer žive Italijani». Tako je Bebler v imenu svoje vlado povedal Rimu, da so v Beogradu pripravljeni na etnično rešitev, na prepustitev Trsta (brez Skednja in Zavelj) in obale do Tržiča Italiji in da so na tej podlagi pripravljeni diskutirati. Ne bomo poudarjali, da je tudi Beblerjev govor v Kopru izraz naporov tito/ašistične vlade za razkosanje in uničenje STU. Njegove besede to jasno dokazujejo. Poudarjali pa‘bomo, da se vst tržaški ljudje morajo izreči 00 tem težkem trenutku, ki ga preživljamo. Prav posebno se morajo izreči poli: iène skupine na slovenskem polju, ki v tem zadnjem času trobijo v titovski rog in se navdušujejo za Titove poskuse uničenja našega Ozemlja. Predvsem naj voditelji SDZ, SKSZ in SNS povedo, ali se strinjajo s tito/ašističnim stališčem kot do sedaj, ali pa so za STO po duhu mirovne pogodbe prati kondomi, niju in etničnemu razkosanju Titovega ali De Gasparijevega tipa. tega velik optimizem. Svetovno javno mnenje je navdušeno zaradi te rešitve, ki se je zaradi trmoglavega ameriškega stališča zavlačevala toliko časa. Tudi ameriški: uradni krogi poudarjajo, da bo v kratkem prišlo do podpisa -premirja. Najbolj pozitivno pa je na zahodu stališče Angležev, ki so prav v tem zadnjem času pritiskali na Amerikance, naj se odrečejo svojemu trmoglavemu stališču in naj diskutirajo, namesto da bi vedno postav ljali ultimat-ume. Istočasno pa povzroča veliko zaskrbljenost stališče ameriškega hlapca Singmanarhee-ja, ki je, čim se je začelo govoriti o -podpisu premirja, izjav,T, da ne bo nikoli pristal na premirje in da 'bo nadaljeval vojno proti Severni Koreji za združitev dežele do Jaluja Zaradi tega norega stališča, za katerim stojijo nekateri smeri, ški senatorji, poslanci, industrij, ci in generali kot Mac Arthur, ki ga v vsem -podpirajo, je pred/edmk Eisenhower pod pritiskom javnega mnenja poslal Rheeju poslanico, v katerim ga poziva, naj ne Vztraja na tem pogubonosnem stališču, Rhee je odgovoril, da podpiše premirje, ako- mu A merikanci izpolnijo neslednje zahteve: 1. podpis zav-ezniške pogodbe pred premirjem, ki bi določala,, da naj v Južni Ko reji ostaneta ameriška morna rica in avijacija; 2. «d-ovolje nje» za nadaljevanje vojne proti Severni Koreji za «zdru žitevi» dežele; 3. takojšnja pomoč ZDA, ako bi Severna Koreja «reagirala» na napad. Ze ti predlo-gi dokazujejo, da mora biti človeki, ki jih je sestavil, kriminalec ali norec. Najbrže je Rhee oboje. Eisenhower mu je predlagal, naj bi se pogodba . sklenila po premirju. Rhee pa je v četrtek odklonil ponudbo ,'n dejal, da bo -sam nadaljeval vojno tudi brez pomoči ZDA s pomočjo Cangkajška! To noro-glavo stališče lahko prepreči pre-mirje v Koreji. Zato Anglija odločno zahteva, naj ZDA prisilijo k mirnejšemu zadržanju Rheeja in obsodijo n-jegovo zadržanje.. Javno mnenje se vprašuje, 'kje se ne- j barantanju ha Rheejevo in kje se začenja ameriško stališče proti premirju. Bližnji dnevi nam bodo dokazali, kdo stoji za Rhee-jem in kdo preko njega sabotira sklenitev -miru v Koreji. Tov. Vidali Togliattiju ob zmagi KPI Ob bleščeči zmagi bratske KPI je tov. Vidali v imenu slovenski!h in italijanskih komunistov STO poslal čestitke tov. Togliattiju in glavnemu uredniku milanske «Un ta» U-lisseju. ne partije Italije ogromnega pomena, ker krepi zaupanje slovenskih in italijanskih ljudskih množic našega mesta v neprecenljivo pomoč, ki jim ti dve partiji nudita za rešitev miru in enotnosti prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja, za obrambo demokracije in svobode, za socialni napredek. Solidarnost, ki jo tržaško prebivalstvo čuti do italijanskega ljudstva, do njegove borbe proti zasužnjit-vi Italije ameriški politiki in proti klerofašističnemu nasilju, naj se vedno bolj enotno in široko izraža V interesu skupne stvari miru in demokracije. Enotno pozdravimo zmagoviti rezultat velike italijanske volilne bitke in prispevajmo k vedno novim zmagam zdravili sil Italije s katere usodo kot z usodo narodov Jugoslavije v borbi proti titovskemu terorju sta povezana zmaga in blagostanje našega prebivalstva v borbi proti mahinacijam, ki se snujejo na našo škodo. Naj živijo napredne sile italijanske demokracije, ki pripravljajo Italiji pod vodstvom svojih avantgardnih partij bodočnost trajnega miru, svi ode in blagostanja! Naj živi Komu' 'slična partija Italije! Nuj živi Socialistična partija Italije! Komunistična partija STO Tržaška Federacija PSI OD TEDNA PETEK, 5. junija: V Kopenha-genu se je začel 11. kongres Mednarodne zveze demokratičnih žena; na kongresu so predstavnice 74 dežel in 135 milijonov žena — V enem tednu so angleške kolonialistične čete ubile v Keniji 100 domorodcev — Po neuspehu Mendes-Francea je Bidault dobil nalogo, da sestavi novo francosko vlado SOBOTA, 6. junija: Sovjetski predstavnik p i OZN je v komisiji za s,p. ejem novih članov ponovno p: edlagal sprejem 14 držav, ki so že pred leti zaprosile za vstop v organizacijo; ameriški in francoski delegat sta se predlogu uprla — Skupina francoskih trgovcev je podpisala s kitajsko vlado pogodbo za izmenjavo blaga v znesku 10 milijard frankov — Finska vin kitajska vlada sta podpisali v Pekingu trgovinsko pogodbo NEDELJA, 7. junija: Sovjetska vlada ie tudi v Avstriji imenovala svojega visokega civilnega komisarja v osebi posldnika inseva; gen. Sviridov bo izvrševal funkcije vrhovnega poveljnika sovjetskih čet v Austriji; prav tako je bila ukinjena kontrola med sovjetsko tfi ostalima conami Avstrije; toK ministrski pred- VEDNO ISTA LAZ Dva tedna zaporedoma smo dokazali Slovencem, da so u-redniki «Demokracije» in «Katoliškega glasa» lažnivci in prevaranti, ker skušajo z bednimi in očitnimi lalzipkati prepričati svoje ljudi, da titojašisti n’So proti STO in da beograjska vlada šiiti interese tržaških Slovencev. Ze nekaj tednov so postavili najvnetejši zagovorniki titovske politike in ponovno izdali svoje pristaše, katerim so pred mesecom dni na revolver-ski način dokazovali titovsko izdajstvo. Mislili smo, da bodo po naših opozorilih s pregovorili in priznali, da niso v pravi obliki objauili Titovega govora v Slavonskem Brodu, A že tretji teden vztrajajo na svojem talsifikatu, kar nam dokazuje, da se od ljudi Agnelettovega ali Besednjakovega kova ne more pričakovali priznanje storjene napotke. Se več. Prepričali smo se, da voditelji SOZ in IKT T# J m /1 I m J _______ SKSZ namerno jalzijicirajo Titove besede, da bi lahko opravičili pred člani svoje filotitov-stoo in da bi lahko privedli dei tržaških Slovencev pod ti-. tovski izdajalski krov, kot so to storili lani v Bazovici in na u-pravnih volitvah. Politika A-gneletta in slovenskih degaspe-rijevskih klerikalcev je sedaj popolnoma podrejena titovskim interesom. Zato si lahko razlagamo, zakaj, kljub temu da smo jih že razkrinkali, že tretji teden objavljajo v «Demokraciji», da je Tito za imenovanje guvernerja in za ustanovitev STO, kar ni res, «Demokracija» od 5. t. m. pravi, da je Tito v Slav. Brodu dejal: «Ker pa vztrajamo pri tem načelu, Se zmeraj trdim, da bi bilo najbolj pametno, da SE UVELJAVI mirovna pogodba, da BI BIL DOSEŽEN sporazum, DA BI BIL v Trstu guverner, s katerim bi se strinjale vse države». Dejstvo pa je, da je Tito, kot precizirata «Primorski» in «Corriere» od 20. maja t. L, dejal naslednje: «Čeprav mi ostajamo pri tem načelu — jaz še vedno trdim, da BI BILO najpametne- je, da SE JE URESNIČILA (in ne da SE UVELJAVI, op. ur.) mirovna pogodba, da JE BIL DOSEŽEN (in ne DA BI BIL DOSEŽEN, op. ur.) sporazum o postavitvi guvernerja v Trstu, s katerim bi se strinjale vse države...». To je torej najboljši dokaz nesramnega jalzijikata Agneletta in klerikalcev v korist Tita in njegove izdajalske politike. To je ponoven dokaz, da se voditelji SDZ in SKSZ popolnoma strinjajo s titolasi. stično pogubonosno politiko, z izdajstvom interesov tržaških Slovencev, z uničenjem STO In njegovim razkosanjem med Italijo in Jugoslavijo. VPRAŠANJE T1TOVCEM 2e pred poldrugim, mesecem je «Katoliški glas» objavil uvodnik vojnega zločinca Rožmana in pred 3 tedni nesramno poveličeval njegovo zločinsko delo. Titovci pa molčijo. Ali ga morda mislijo rehabilitirati kot Stepnica? sodnik Avstrije Raab je izrazil sovjetskim predstavnikom hvaležnost vlade za ta nov korak dalje k, normalizaciji avstrijskih razmer — Na konferenci britanskega Gommonwealtha so udeleženci pristali na 5 angleških točk, l. 1. na sklicanje konference 4 velesil do jeseni, na sprejem kitajsko-koréjskih protipredlogov za premirje, na sklicanje politične konference po zaključku premirja, na obsodba Singman Rijevih provokacij in na pravico Kitajske do «prejema v OZN. PONEDELJEK, 8. junija: Angleško sodišče v Keniji je obsodilo na smrt 12 članov plemena Kikujujev — Po najnovejših sovjetskih ukrepih v Avstriji je kancler Raab izjavil.da postaja vedno bolj verjetna in možna sklenitev mirovne pogodbe — Konferenca Commonwealtha je sprejela nas’ednje točke o angleškin predlogih konfremci na Bermudi] h: sklicanje konference 4, v povabilu sovjetski vladi ne sme biti nobenih predpogojev, poiskati rešitev nemškega vprašanja, sprejem Kitajske v OZN. TOREK, 9. junija: Zelo dobro je v Atenah uspela splošna stavka, ki so jo sindikati proglasili za zvišanje plač — Belgijski socialdemokrati so odločili, da bodo v .parlamentu glasovali proti evropski vojski. SREDA, 10. junija: Vlada ZSSR je imenovala poslanika pri avstrijski vladi v osebi visokega komisarja fliševa — ZI glas Bidault n,i p ejel linvestitu~e francoske zborn ce za sesiavo nove vlade; francoska kriza postaja na ta način vedno bolj ostra — Med vlado D. R. Nemčije in evangeljsko cerkvijo je prišlo do sporazuma) to vest sta sporočila Grote. wohl in škof Dibelius — Po ZDA so bila velika neurja, M so povzročila milijarde škode, 80 mrtvih in 500 ranjenih ČETRTEK, 11. junija: V intero ju.vu, ki ga ie tovariš Togliatti imel z dopisnikom «Unita» je izjavil, da se morajo sprejeti v novo italijansko vlado tud! predstavniki naprednih sil, ker je italijanski narod to zahteval s svojim glasom — Demokristjani so v Mine-vinu (Bari) streljali na sedež KPI in ubili enega človeka — Predsednik francoske republike je izročil mandat za sestavo nove vlade radikalcu Ma-rieju. \ Katoliški j : j Cena: Posamezna štev. L 25 1 j Goric«, Riv» Piezzult« štev. 18 ! Naročnina: Mesečna L 110 ! J Poštno ček. ričun: štev. 24/12-110 j Za inozemstvo : Mesečno L IVU j Cpt>il«S SLOVENSKIH VOLIVCEM V ITALIJI! V nedeljo 7. junija se bodo vršile pri nas volitve za državni zbor in senat. Od izida teh volitev bo v veliki meri odviselo tudi, če naj bo v Italiji verska svoboda ali umik katoličanov v katakombe. Ker ni še urejen pravni položaj slovenske manjšine v Italiji, ne moremo Slovenci nastopiti pri volitvah s samostojno Usto. Zato je SDZ kot politična stranka sklenila, da naj slovenski volivci v znak protesta oddajo neprečrtane glasovnice v volilne skrinjice. Z zgolj narodnega stališča bi to bilo pravilno, ker znači naš protest zoper vse stranke, ker nobena ne zasluži našega zaupanja v narodnem oziru; pri teh volitvah pa gre poleg narodnih tudi za najvišje versko-nravne vrednote. Če zmaga komunizem ali fašizem, so uničene ne samo dosedanje demokratske svoboščine, ampak je tudi katoliška Cerkev v nevarnosti za svojo svobodo in s tem celotna krščanska kultura. To bi značilo tudi narodno smrt naše slovenske manjšine. Cerkvene oblasti so ponovno pozvale vse katoličane, naj volijo stranko, ki nudi najboljšo poroštvo, da se bodo spoštovale božje in cerkvene pravice. Tudi naš prevzvišeni nadškof je s posebnim pismom, objavljenim v škofijskem listu, jasno poudaril to dolžnost. Višji verski razlogi zatorej zahtevajo, da tudi slovenski volivci oddajo svoj glas stranki, ki priznava krščanska načela in od katere po vsej pravici zahtevamo, da v duhu krščanske pravičnosti uzakoni zaščito slovenske manjšine v Italiji, kakor je predvideno v italijanski ustavi in dokler tega pravno ne izvrši, se ne odpovemo našemu boju za dosego teh pravic. V Gorici, 31. maja 1953. SLOVENSKI DUHOVNIKI «Katoliški glas» je par dni pred volitvami pozval slovenske vernike, naj volijo za demokristjane. S tem je samo javno potrdil to, kar smo mi že prej trdili. Že prej smo namreč vedeli, da so nekateri slovenski duhovniki bodisi na prižnicah, zlasti pa v spovednicah terorizirali vernike, naj volijo za omenjeno stranko. Pri temi so govorili, da bi bila vera v nevarnosti, ako bi zmagali soci|alkomunisti. Ti duhovniki so se izkazali za najhujše sovražnike slovenske manjšine na Goriškem; kajti oni so podpirali in še podpirajo prav tisto vlado, ki od vsega pocetka načelno odklanja vse pravice Slovencem, pa četudi so te zajamčene z ustavo italijanske republike. To so janičarji! Slovenski klerikalci so torej plačani izdajalci lastnega naroda, so larizeji. Z njimi bi Kristus obračunal tako kot s prekupčevalci v jeruzalemskem templju. Zato takim duhovnikom slovenski verniki ne zaupajo več. Ce je kdo, ki škoduje veri in jo spravlja v nevarnost, potem so to prav oni in nihče drugi. Ti izdajalci kot agenti Vatikana in DC delajo prav tako kot škof Rožman, ki je pošiljal vdanostne brzojavke Mussoliniju v dneh, ko je naš narod bil najtežjo bitko, od katere je bila odvisna njegova bodočnost in sploh njegov obstanek. Zato taki ljudje niso Slovenci, ker tega imena niso vredni! VELIKI GOSPODARSKI USPEHI L. R. KITAJSKE 450 milijonov kmetov brezplačno dobilo zemljo je V treh letih in pol je kitajsko ljudstvo popolnoma obnovilo industrijo, kmetijstvo, transporte in trgovino - Dežela, kjer je vedno umiralo na milijone ljudi od lakote, je popolnoma preskrbljena z rižem in žitaricami Letošnjia pomlad je velikega jati veleposestnikom. pomena za kitajsko' ljudstvo, ki je zečelo svoj prvi petletni načrt. V treh in pol letih je kitajsko ljudstvo pod vodstvom svoje Komunistične partije strlo zadnji odpor kuomin. danovslldh ostankov, likvidiralo banditizem, uspešno kljubovalo provokacijam imperializma, izvedlo agrarno reformo, popolnoma obnovilo poljedelsko in industrijsko proizvodnjo, obnovilo uničene transporte, likvidiralo inflacijo.. Prvič v zgodovini Kitajske je bil proračun izenačen. Na III. zasedanju UK KPK je tov. Mao C e. Dun junija 1950 dejal, da je treba za izvršitev temeljitega preokreta uresničiti tri cilje na finančnem in gospodarskem področju: 1. izvesti agrarno reformo; 2. urediti vprašanje industrije in trgovine; 3. znižati stroške -državnih 'organov. Mao Ce Dun je dejal, da je za uresničenje teh treh pogojev potrebna doba treh let in nekaj mesecev. Kitajsko ljudstvo pa je s svojimi napori uresničilo ta program v dveh in pol letih in je začelo 1. januarja t. 1. graditi svoje 'gospodarstvo na podlagi petletnega načrta. Agrarna reforma je bila izvedena na ozemlju, ki šteje 450 milijonov prebivalcev. Izvesti jo je treba že v nekaterih o dr dailj-enejših pokrajinah ali pa med nekaterimi nacionalnimi manjšinami. Agrarna reforma je likvidirala razred veleposestnikov, glavne opore fevdaln-e reakcije in tujega imperializma. Država je .brezplačno dala revnim kmetom in poljedelskim delavcem žemljo, orodje in stavbe. Avgusta 1952 so kmetje prejeli 47 milijonov hektarjev zemlje, ki je bila odvzeta veleposestnikom. Poleg tega so kmetje prihranili zase s tem 30 milijonov ton pšenice na- leto, ki so jo morali odda- Na Štajerskem so viničarji še vedno fevdalno izkoriščani Gospodarji viničarjev so člani občinskih odborov in so bili voditelji kmetijskih zadrug - S profiti na račun viničarjev se kupujejo osebni avtomobili Iz «Slov. Poročevalca» od 17. in 21. maja povzemamo naslednje «slike» o položaju poljedelskih delavcev (viničarjev) v mariborski okolici in na ptujskem polju. Vsak komentar k tem slikam bi bil odveč. «Poročevalec» mora sam priznati, da v teh krajih še vedno veljajo fevdalni odnosi, ki niso bili odpravljeni, marveč so bili pod titovskim režimom še utrjeni, ker se prizna, da so bili gospodarji, ki oddajajo svojo zemljo v najem, v kmetijskih zadrugah, kjer so vedrili in oblačili, in da so danes voditelji «ljudskih» občin, kjer prav tako delajo, kar jim je po godu, seveda na škodo že od pradavnih časov tepenih viničarjev in v svojem lastnem interesu, tako da si lahko kupujejo avtomobile, hodijo na letovanje in zaslužijo ogromne vsote denarja. Taka je pač sli- ka Titovega «socializma», ki uživa podporo Trumana in zahodnih kapitalistov. * * * Vest o. uredbi o agrarnem maksimumu je povzročila tudi v okraju Maribor-cholica med kmeti mnogo razpravljanja. Največ kmetov z nad 10 ha obdelovalne zemlje je v Slovenskih goricah,, medtem ko jih je na Dravskem polju le nekaj. K alk or v ostalih -krajih, tako gre tudi v mariborski okolici predvsem za to da se odstronijo ostanki fevdalnih odnosov ter se onemogoči izkoriščanje viničarjev, ki se zanje v tem okraju ni doslej zavzemal dosledno niti en sam občinski odbor. V našem primeru gre Za izrazito vinorodne gričevnate Haloze in Slovenske gorice. Tu imajo mnogi Ikmetje s Ptujskega polja svoje vinograde. Obdeluj-ejo jih .s pomočjo vini- Z/4 VSAKOGAR NEKAJ.. TRST PO TITOVI «ETNIČNI ČRTI» TITOVSKI OBMEJNI STRAŽ NIK: — Kočijaž in grobarji kakor tudi konja lahko vstopijo, mrlič pa ne sme preko meje, ker nima petnega lista... DE GASPERI: — Vroče postaja, upajmo, da bo vsaj še nadalje trajala hladna vojna.,, (Unità) carjev - brezzerai!jakov ali s pomočjo bajtarjev, ki na svojem koščku zemlje ne morejo živeti, V večini primerov jih plačujejo v naravi, ,piri čemer se poslužujejo izredno grobih oblik izkoriščanja. Od vseh registriranih viničarjevi ima sklenjene viničarske pogodbe komaj 3%. Vsi ostali imajo le neke ustne dogovore, ki jih lastniki vinogradov vedno znova prilagajajo sebi v prid. Gospodar je dal svojemu viničarju šest tednov starega prašička. Ker viničar mi imel denarja, sta se dogovorila, da bo prašička z delom odslužil. Pogovorila sta s.e da bo opravil zanj 35 (!) delovnih dni. Poleti je v bičarju prašiček zaradi bolezni .poginil,. Do takrat je že opravil 18 delovnih dni. Gospodar je zahteval, da je moral opraviti še. ostalih 17 dni To je bilo leta 1950. Viničar ima kravo. Krmo za njo in letno pašo mora pri go-spodarjiu odslužiti. Zaradi lan ike suše pa -ni mogel spraviti skupaj dovici j hrane za zimo, zato je oddal kra-vo gospodarju za 1 mesec in pol v rejo. Gospodar si je poleg mleka, ki- mu ga je krava dnevno dajala, obdržal tudi tele, skoraj edini vir denarnih dohodkov, ki jih jič viničar predvideval v tem letu. Ker so viničarji ita bajtarji v celoti odvisni od svojih gospodarjev in bogatejših kmetov, ki svoje zemlje ne morejo obdelati sami, jim morajo skoraj vsa dela opravljati kot protivrednost z'a razne usluge. Zato viničar in bajtarji' Skoraj praviloma, ne dobijo plačila nikdar v denarju. Im končno v preteklosti -niso bili redki' in tudi' danes še niso neznani primeri, ko se je pod grožnjo, da jih vrže iz koče, morala predajati po vinu razgretemu in dloibro hranjenemu gospodarju s Ptujskega polja žena in hčerka viničarja. Pri Jakobu so gospodarji zlasti ravnali slabo s tistimi viničarji, ki ,so bili z njimi vred v zadrugi. Roškar,, Šantl Alojz in Snajder so svojim viničarjem pò reorganizaciji zadrug odpovedali stanovanje. Tako so ravnali tudi -mnogi dr-ugi. V hiše so1 v.zeli druge ljudi ali pa so prazne. Na pod. roč ju Svečine je okoli 40 viničarje v, ki po reorganizaciji zadruge me vedo ne kod ne kam. Delovne pogodbe nima nobeden, kmetje me priznavajo niti viničarskih odnosov niti viničarskega socialnega zavarovani ja. Mladina hodi na delo s hriba na hrib in- zasluži na dan od 100 do 320 din, Ikakršen je pač gospodar. S tem, da nimajo gospodarji s svojimi viničarji nobenih pogodb, so izsilili po-niudlbo delovne sile, ki je pripravljena delati tudi za podpovprečni zaslužek. Posebno se je povečalo tudi izkoriščanje malega človeka po ukinitvi delovne zadruge. V vsem okraju imajo viničarji in kmetje sam-o okoli 36 pogodlb. A še tiste pogodbe, ki so, niso vedno .pravilne. Posestniku Vrašku pri' Juriju ob Pesnici mora viničar 6 dni na mesec delati samic za stanovanje. To pomeni, da plača za to stanovanje več, kakor plača najemnik v Mariborskem gradišču- za komfortno večsobno idobnb stanovanje. Nič čudnega potem, če si Vrašikova družina latino kaj pogosto privošči izlete v, 'lastnem osebnem avtomobilu. Viničarska delovna sila je še vedno po ceni. Pri Kungoti ima gospodar, ki je tudi član občinskega odbora, s svo-jihi viničarjem- dogovor, po' 'katerem- zasluži viničar nia da-n .pri .svoji hrani 50 din, njegova žena pa celo samo 25 din. Maks Paskuta v Vrtičah pri Gornji Kumgoti je dejal ob začetku leta svojemu viničarju, -da mu bo jeseni' plačal obdelavo vinograda po tem, koliko bo pridelal. V Malečniku obdeluje viničar svojemu gospodarju 3 orale vinograda za 20.000 'din, 1 voz drv, 1 voz stelje, in 15 arov -orne zemlje. Samo škropljenji in nošenje gnoja -mu plača gospodar posebej po 130 din, na dan. Ko so zadruge ukinili, so večji kmetje začeli oddajati svojo zemljio ,v najem. In sicer sklepajo pogodbe po večini za tri leta. Franc Gaube na Špičniku je dal svojih 16 ha veliko- posestvo v najem za 45.000 ditit in 2 poli o vn jak,a vina. Najemnik pa mu mora obdelati tudi okoli 1 ha njive in .prav toliko sadovnjaka, kar je zadržal lastnik zase, ter plačati vse davke. Kmetica Kristina V. j-e dala v najemi okoli 10 ha veliko posestvo za 300 litrov vina okoli 30.000 din in plačilo vseh davkov. Gaube je tu-dii določil koliko mora najemnik n,a leto v ipro-sestvto- investirati. Samo v Ptujskem okraju je 680 viničarjev ita približno 1.200 bajtarjev, ki imajo 'komaj po 1 ha večinoma najsfebše zemlje. Te bajtarje uporabljajo izključno kot vinogradniške delavce. MADRID — Zunanji minister Francove Španije Martini Ar-tajo je izjavil, da bo Španija verjetno, še pred poletjem pod. pisala dogovor, po katerem bo odstopila Združenim državam strateške baze na španskem ozemlju v zameno za ameriško pomoč, Zverinsko, izkoriščanje s strani veleposestnikov je bilo likvidirano, revni kmetje in poljedelski delavci, ki so predstavljali 70 odst. poljedelskega prebivalstva, so skoraj v celoti postali srednji1 kmetje. A-grarna reforma, ki je bila izvedena .podi vodstvom delavskega razreda in Komunistične partije je utrdila zavezništvo med delavci in kmeti, t. j. podlago ljudske demokracije na Kitajskem. Na ta način se je ostvaril temelj za prehod v fazo širše gospodarske izgradnje. Za izvedbo agrarne reforme so se morali kmetje težko boriti proti svojim razrednim sovražnikom, ki niso hoteli izpustiti iz svojih rolki orožja privilegijev. S pomočjo delavskega razreda in njegove Komunistične partije so kmetje strli odpor svojih sovražnikov in izbojevali pomembno zmago. Agrarna reforma je prav tako ostvaril a -pogoje za ustanovitev na striktno prostovoljni podlagi skupin za vzajemno pomoč pri obdelovanju polja in kmečkih zadrug. 1952 so skupine za vzajemno- pomoč v že pred časom osvobojenih pokrajinah predstavljale 65 odst. v-seh fcmetij (v Severno - vzhodni Kitajski pa kar 80 o-dst.) in v pozneje osvobojenih pokrajinah pa -okno-g 25 -odst. Iz teh skupin se porajajo zadruge višjega tipa, ki jih je bilo Ikione-em 1952 okrog 4000 po vsej deželi. Poleg zadrug je bilo ustanovljenih tudi 2000 državnih kmetij, ki imajo na razpolago najmodernejše orodje in se v 'obdelovanju poslužujejo znanstvenih metod. Agrarna reforma je osvobodila proizvajalne -sile kitajskega poljedelstva, ki -so ga prej paralizirale polfevdalne spone. Reforma je vzpodbudila nagel razvoj poljedelske proizvodnje. V primeri z 1949 je bila -po-Ije'-delska proizvodnja 1952 za 40 odst. višja za živila, za 200 o-dst. z-a bombaž itd. Obnova 'kitajskega poljedelstva je zaključena. 1952 je bila proizvodnja za 9 o-dst. večja od najvišje predvojne. Sedaj Kitajska ne -uvaža več kmetijskih proizvodov, marveč, jih -celo izvaža. Ne more se opisati veličina tega, dejstva, ako pomislimo, da so v prejšnjih časih milijoni in desetine milijonov prebivalcev umirali od lakote. Izboljšanje življenjskih pogojev med (kmeti izboljšuje tudi izmenjavo med mestom in deželo in njuno tesnejšo povezavo. Postavila se je podlaga za velikanski razvoj kitajskega po-lj-edelstv-a. Po zmagi ljudske revolucije na Kitajskem je ljudstvo postalo lastnik velikih industrijskih in trgovskih podjetij, bank, prometnih sredstev, ki so iprej pripadala- štirim družinam birokratskega (capitala. Komunistična partija in vlada delata vse za to,'da se državni sektor okrepi ini da se utrdi njegova vodilna vloga v gospodarstvu. V, treh letih je državni sektor postal, najmočnejši -v gospodarstvu dežele. 1952 je kontroliral 60 -odst. industrije in 80 odst. težke industrije. Država,, t. j. ljudstvu je lastnica vseh železnic, 60 lodst. morskega in reškega ladjevj-a, večjega dela avtomobilskih transportov. Vse kitajske banke so podržavljene. Država nadzoruje in urejuje zunanjo trgovino. Trgovina na debelo je v rokah države, dočim drža. vne trgovine In zadruge imajo, v svojih rokah 30 odst. trgovine na d-roibno. Zaradi vedno večjega vpliva nacionaliziranega sektorja država lahko 'urejuje proizvodnjo in cene, usmerja v interesu Ijudstv-a tudi' delovanje kapitalističnega in obrtniškega sektorja. Državni sektor je i-gral veliko vloga*v obnovi in razvoju poljedelstva. Prav talko je na področju industrije, transportov ita trgovine -omogočil naglo obnovo in postavil temelje za nadaljnji načrten razvoj. (Dalje in konec prihodnjič) G. ASTAFIJEV ŽIVLJENJE NAŠE PARTIJE USTVARIMO RRAÌI. množično partij Svo-jčas smo napisali, da bomo na najlepši način počastili spomin velikega Stalina, če bomo izpolnili sklepe IV. kongresa in konkretno uresničili resolucije, k-i so bile na njem sprejete. Med poglavitne tocue teh sklepov spada tudi ustvaritev množične Partije. To pomeni, da moramo neprestano rekrutirati nove člane. Izrabiti moramo za to vsako priliko. Ze tozadevna resolucija kongresa pravi, da številčno ojačanje naše Partije ne odgovarja sorazmernemu povečanju njenega prestiža, ki si ga je pridobila v zadnjih letih. Pripomniti moramo, da se je ta prestiž po zadnjih političnih dogodkih, zlasti po kongresu, še- povečal. Uspeh prvega maja nam to zgovorno-potrjuje. Tudi prispevki za kritje stroškov za prvi maj so dali nepričakovane rezultate. Prav tak uspeh je imel tudi 'Zidali jev predlog glede civilne u-prave na STO. Kje, na katerem polju se je povečal naš vpliv, kakšne družbene sloje je zajel, kakšni sp ljudje,, ki so se nam približali? To moramo analizirati, alko hočemo uspešno rekrutirati nove člane. Zgrešeno je mnenje nekaterih, in kot tako ga je treba PO 30 LETIH NEUSPELIH POSKUSOV Everest največji vrh sveta končno premagan Ob 11.30 29.. maja t. I. sta Novo-■ Plezalca sta dospela do 150 me- zelandec Hillary in Nepalec Ten-sin po sedmih urah hoda od taborišča štev. 8 dosegla vrh naj* višje gore. na svetu,, t. j. Evere-sta ali Culumbana, kot ga ime* nujejo domorodni. Plezalca sta se na vrhu mudila 15 minut, ga slikala in postavila zastave Velike Britanije, Nepala, Indije in OZN. Potem sta se vrnila k izhodiščni točki, ker bi vsaka nadaljnja zamuda časa predstavljala otežitev vrnitve. Hillary in Tensing sta člana britanske ekspedicije polk. Hunta, ki je že pred več tedni zapustila Indijo, dosegla Nepal in začela naporno približevalno pot do himalajskega velikana. Prvi poskus Huntov e ekspedicije se je vršil 25. maja. Poskušala sta britanska plezalca Bourdillon in Evans, ki sta odšla iz baze štev. 7 in sta se poslužila aparatov za' dihanje, ker se v določeni višTni zrak tako razredči, da je nemogoče nadaljevati pot, ako se nimajo za to pripravni aparati. Povratek ranjenih kitajskih Prostovoljcev iz vojnega ujetništva v domovino. Na postaji Antung je prebivalstvo priredilo prostovoljcem veličasten sprejem. trov od vrha, a takrat se je ene* mu pokvaril aparat za dihanje, en sam plezalec pa ni mogel tvegati življenja. in nadaljevati poskusa. Zato sta se oba žalostno vrnila za bazo, kjer so ju nestrpno pričakovali. Bourdillon in Evans sta Huntu in ostalim članom ekspedicije povedala, da bi se vrh z manjšo težavo dosegel, ako bi se med Južnim in Everestovim vrhom postavila baza, v kateri bi lahko plezalci, ki se mislijo poskusa udeležiti, prenočili. Za to se jc prav posebno zavzel nepalski vodič Tensin, ki je lani moral preživeti vražjo noč na prostem, ko je njemu in Švicarju Lambertu spodletel poskus. 26. maja pd so nascale fcjom-plikacije. Začel je pihati veter, ki je raznašal sneg in onemogočal vsako plezanje. 27. maja se je s:labo vreme nadaljevalo in že je -polk. Hunt mislil, da bo moral opustiti vsak nadaljnji poskus in se vrniti praznih rok v domovino. A 28. maja se je vreme izboljšalo, tako da sta se Tensin in Hillary lahko odpravila na pot s skupino nosačev, ki so vzpostavili bazo štev. 8 in se potem vrnili k ostalim članom ekspedicije. 29. maja ob 4. zjutraj sta Hillary in Tensin zapustila prenočišče in začela plezanje, ki po izpovedanjih Tensina ni bilo prav nič težko. Ob 11.30 sta plezalca dosegla vrh in tako po tolikih letih končno premagala velikana, ki se do sedaj ni hote! vdati in je zahtevat že več človeških žrtev. Hunt je zmago sporočil v London že 29. maja, a z besedami, ki so nekako potrjevale neuspeh ekspedicije. To je bila le zvijača Hunta, ki je hotel ohraniti tajno zmage do kronanja Elizabethe II. Hunt je bil zaradi svojega uspeha imenovan za barona, Hillary je prejel visoko odlikovanje, Tensin pa visoko nagrado. Ekspedicije, ki so se do letos vrstile, so bile naslednje: 1921, vodja Howard Bry, je le pregledal pot do Severnega vrha. 1922. vodja Bruce, ki je dosegel Se-verni vrh (7620 m). 1924, vodja Brivce: 5. bazo so vzpostavili na 7770 m 6. na 8070 metrov. Poizkusila sta Mailory in Irvin, ki se nista nikoli več vrnila; zadnjič so ju videli 220 m pod vrhom. 1933, poskusila Shipton in Smith, kateri je dosegel 8500 m. 1934, je poizkusil sam plezalec Wilson, ki se tudi ni nikoli vrnil. 1938, vodja Tillmann, brez večjega u* speha. 1951 vodja Shipton ki se je lotil vrha po južni poti, brez večjega uspeha. Maja 1952, vodja Ditter, je dosegel skoro 8750 metrov. Oktobra 1952 Tensin in Lambert sta se morala vrniti zaradi neurja, ko sta že skoraj dosegla vrh, ki je visok 8880 me- Drobne vesli iz litovskih listov V tolminskem okraju Imajo sa mo en rešilni avto v «dobrem stanju» za predele: Bovec, Kobarid, Tolmin in Most ob Soči. tudi če bi bil avto brezhiben, bi težko opravil svojo nalogo. Zdravniki pa zahtevajo popravilo avtoambulance, ki ni niti hermetično zaprta in s,e ob vsaki vožnji napolni praha. (Ljubljanski dnevnik 18. aprila 1953). Jamski les se je začel dražiti lani novembra in je letos januarja znesla podražitev pri 1 m’ že okrog 1000 din, tesani les se je podražil za 1.500 do 2.000 din, rezani les pa c-elo za znesek do 1 000 din. (Slov. por. 19. aprila 1953). Zvezni izvršni svet je dre dii povišanje sedanjih prodajnih cen masti in olju za 40 din. Nove cene bodo znašale za mast v proizvajalnih rajonih 220 din, v ostalih po 230 din. (Vjesnik, 19. aprila 1953). pobijati,, da ni mogoča r' ta-cija v času, ko so v druge različne akcije, d6 pr. akcija za preprečitev pu-stov v tovarnah ali v» tovarniških odborov itd. no nasprotno. Reknutacijl pravilna tedaj, če bo po; na z akcijami, pai naj b političnega ali gospoda značaja. Učiti se moramo od ital skih tovarišev* V času V 'kampanje — in vsi’ vesti je bila kampanja zelo tri težka! — ti tovariši niso 1 bili, da morajo tudi šte’ širiti Partijo. Naj za ved' državljane so vabili, naj lijo Komunistično partijo, nem pa so jih vabili-, naij pij-0 v to partijo. Zakaj > delali? Zato ker oni -vedi gre partija naproti novi k im borbam, katerim bo ko kljubovala le, ako bo številčno -močna. In zakaj -bi, si v Trsti osvojili takega načina Zakaj ne bi tu napi široke prepričevalne cije, v kateri bi obrazložil sočem delavcev, kmetov, 'l g. nikov, izobražencev, gosp,, in delavk,, da bi gospod- J k(z in politični položaj v Trst' e Je še slaib-ši, če se ne bi Ko»1 Je stična partija neprestan0Ireko rila ter da bi bile -bodoče be mnogo lažje, če bi se t ude-ležila 2~ —1“'1 še močnejša paj ei0 Ko Kdo drugi, če ne Kom-P j ni čna partija je obsodila P* ii, h barantanja z našim preb1 ( stvom in poskus zadušitve . spodar-skega življenja T1 So Kdo se beri proti bedi, I “Ha odpustom z dela, proti P^ooo vanju tovarn in podjetij, ill(ega draginji, za primerno stat1 njej.0 nje vsaki družini, proti f Ca0r šanju najemnin in proti t(o gonom iz stanovanj» za 101 lf n' sko bilanco, ki bi upoš-t6 A10 zahteve večine prebiva», Kdor za to, da b-i davke piaceva11 °že/a Satini in da bi bili siro-P rWov prebivalci odi plačevanja 1 '0rba( ščen-ii, proti uveljavitvi * t(inje zakonov, ki bremenijo di’ 'o 2a$ ske bilance delavcev, Ò itZ([n Komunistična partija? ^ c Prav zato, da -bodo te -J „ ' 2 še uspešnejše, za čim -uči ' 2 o vitejšo obra-mbo interesoj ®kt< lavcev jih moramo vabiti*0 re se vpišejo ' v KP in naj IKe-n -ojačijo partijo ljudstva. IS Komunistična partija 1,1 ‘jj0sf, ga tipa, množična partij* ye(j<, jo naziva tov. Togliatti, ri|{a več samo te naloge, da j0 n ideje socializma, temveč b 1|c Pr odločno posegati v vsa to ari, danska in politična vpraš?, °nes Tudi za to' mora biti mnoiv°jeg partija, ki tolmači in se S j za potrebe in zahteve ljV" fIouc mnoižic. f 6 Ce bode takfr p-jmoval-e e( ' cije in celice, ne bo težk6 ilt za , «aia staviti takega načrta del»: bodo sekcije in celice to Ul tak. bo v njem vedno osredotd vprašanje širjenja partije- « bodo sekcije in celice to v! ea' vilni meri upoštevale, b°a.steu mele vedno na dnevnem °li (■ vprašanje rekrutacije. Toda prav tak načrt -dela. ■ešamo v naših sekcijah 1t, . naših celicah. Pogrešam0S, ® študij p-osamezn h realiza®1- j|Tr' pravo kontrolo nad njim1, Sedaj je -ugoden čas 23 Ì. ganiziran-je konferenc ih,,1 Dr n ih sestankov in s-e-stan-K!, . ?Ubi tovarnah. Na teh sestanki11, ,f p,., ramo vprašati aktivne dela zakaj ' stoje izven KP, 5AV[,e mer delajo škodo sanrm lej razred-u in ljudstvu kate( n' pripadajo K temu vprašanju se ® v0'0 še povrnili. Na dan bomb Nrc konkretnimi prim6! }iši, - - to% le. šli s posameznih sekcij j,n Toda o tem »bi morali t , Jo*. -cij in tol Objasniti, bi morali s vol; Ul,. ................ a>« kušnje, ovire, katere sre6}'1" P-ri delu za rekrutacijo. ^ je način- bi prav za prav °>tf' , -primerno debato o akci^f UCUtilU U ,> ■ rekrutacip, za ustvaritev1’ , sr, ke, množične Partije po f, ’k dii ih, ki -smo lih nrei611 ki -smo kongresa. giacoM1' V Z razpustom kmečkih zadrug v coni so titofašisti uničili revne kmeti Z odpravo obdelovalnih zadrug so^korislili le bogatim posestnikom, ki so postali njihova opora - V Segetu nočejo niti slišati o prisilnem razpustu zadruge Znano je, da so- morali kmetje v Jugoslaviji v letih 1949-50 prisilno vstopiti v «kmečke obdelovalne zadruge». Preje -sp zadruge nastajale na podlagi prostovoljnega pristopa najnaprednejših kmetov, predvsem onih, ki so dobili zemljo- na podlagi agrarne reforme. Toda od. vsega svojega nastanka je . bilo t-o zadružno gibanje popačeno po -ljudeh, ki so se vrinjali va-nj,, kateri -so- po svojem socialnem, položaju imeli ves interes, da uničijo to obetajoče gibanje, Prav od svojega nastanka je kmečko zadružno gibanje nosilo v sebi klal lastnega razsula. Ljudje, ki so imeli nalogo začeti z organiziranjem, kmečkih obdelovalnih zadrug, koit tudi oni, ki so bili postavljeni na njih vodstva, ali oni, ki so imeli glavne funkcije v političnem vodstvu ini v javni upravi, so bili izbrani med najpremožnej-šimi kmeti. Tako je na pr. v coni B neki Gorjan, predsednik okrajnega odbora v Bujah, bogat kmet ter član mnogih komisij., ki se bavijo s poljedelstvom. Ta kulak je pridigo-val o agrarni reformi, obenem pa je še nadalje sprejemal v bolj ali manj prikriti obliki od sv-o-jega kolona del njegovih reforma odpravila vsako vrsto kolonata in, polovinarstva. Nekaj podobnega vedo ljudje povedati o nekem Medizzi, bogatem zemljiškem posestniku, k. je eden najvplivnejših priganjačev titovske stranke, besen zagovorniki «poljedelske kolektivizacije». On je grozil kmetom, ki so si pomišljali, če b.l vstopili v zadruge; potem pa je vsiljeval tem zadrugam nabavo strojev,- ki niso- bili primerni in cesto pokvarjeni. Tako se je zgodilo zadrugi v Mornu, kjer je ostai neki stroj mnogo tednov pod- milim nebom., ker ga zadružniki niso naročili in ker je bil povrh vsega še neuporaben ter ga zato niso hoteli prevzeti. Ta titovski priganjač je spravljal zadruge v nepotrebne dolgove, jim vsiljeval ravnatelje in u-pravr-lke po svojem okusu, kateri so po dobljenih navodilih povzročali nered in zmedo med člani, poleg tega pa tudi nevzdržne razmere. Ti primeri, ki bi jih lahko navedli na pretek, dokazujejo, kako je bila likvidacija . zadružništva že ob njegovem nastanku vnaprej predvidena in je bila le del splošne likvidacije pridobitev NOB. Titovski izdajalci š-o morali pridelkov, čeprav je agrarna izvajati vsa načela, ki jih je prinesla osvobodi .na borba, samo podi pritiskom množic; toda čakali so ugodnega trenutka, da odvzamejo ljudstvu vse, kar so ,m-u -morali dati, da se ne bi predčasno izdaji; medtem pa -so si pripravljali ugodna tla. "" To dokazujejo dejstva, posebno sedaj-, iko jih opazujemo že bolj -odmaknjena in- povezana z nadaljnjimi titovskimi u-krepi. Eden od razlogov, zaradi katerih so titovci uničili kmečko zadružništvo, je ta, da si hočejo ustvariti družbeno bazo, ki bi jim dovolila izvesti njihovo politiko nezaslišanega izkoriščanja delavskega razreda v kori-st vladajoče klike in njenih prekooceanskih gospodarjev. Potrebno je bilo tedaj prisiliti kmete, da ipo sili vstopijo v «kolektive», postaviti ria vodilna mesta ljudi,, ki so nepoboljšljivi sovražniki vsakega napredka, da bi jih uničili z uporabo neracionalnih metod- in preoiblagajoč poslova. nje z dolgovi; pripravili so oropanje članov za- debršen del sredstev, ki so jih prinesli ob pristopu v zadirug-o. Tako so obogatili revne kmete, za bridko izkušnjo, iko so se o-b razpustu zadrug znašli po večini- z golo zemljo,- brez de- li,ek p,en bc-gatih kmetov, h katerim -so se morali zateči, da bi mogli zorali svoja polja; zato- pa so jim morali plačati z določenim štev.lom delovnih dni in drugimi uslugami. In prav na sloj bogatih kmetov grade titovci svoje temelje na podeželju. Oni so- na vodstvu raznih odborov; z novimi odredbami jim je olajšana prodaja njihovih proizvodov. Ker so v večini v komisijah za odmero davkov, pre-vržejo glavno breme na revne kmete in na -obrtnike, same sebe pa ščitijo čimbolj mogoče. Z razpustom kmečkih zadrug pa imajo poleg tega na razpolago dovolj cenene delovne sile. V več krajih se je pojavil hud odpor proti razpustu zadrug. Tako n-očejo na pr. v Segetu pri Umagu zadružniki niti slišat: o razpustu. Priga n-jač Medizza, isti,, ki je nekoč grozil onim, ki niso hoteli vstopiti -V zadrugo, in ki sedaj grozi tistim ki nočejo razpusta, jo je moral naglo pobrisati, ko so ga kmetje prepričali z vilami v rokah, da je najbolje, da gre. Ta dogodek je razumljiv, kajti vsa zemlja razpuščenih zadrug je bila nekoč last velikih zemljiških posestnikov S iilf lovne živine in na ta način -la- ter je bila z agrarno reforftio dodeljena revnim kmet® brezzemljašem. Sedaj Pa »j ročena v upravo ustan® ki vodijo svoja podjetij kapitalistični način. Za R okraj je to «Vinopr Člani zadruge v Segetu 5,, naravno, nočejo sprijazri mislijo, da -bi postali Pol) ski dninarji, potem iko s®, skozi. stoletja tlačani seže gospodov. gornjih 1,a' -‘V: 'J * V dokaz glede stanja, v katerem . bajajo ^revni kmetje, pot6 <30 Kili nronan i H‘h'01 ,, so bili zadruge oropani ob odbrij 6ob vseh svojih sr«% . ' svojih - , naj navedemo stavek iz , ga Kardeljevega govora. O- -------J - . =u-v — - ' a • terem je nakazoval nJ.ji Nžj šitv-e, za ureditev položaja j ni-h kmetov in brezze ob zapustitvi kolektivov- j ki s'o bili včeraj enak0?. člani 'kmečke zadruge,. -s*5 rali postati hlapci, na v~- si bogatih zemljakov.» Te y zelo dobro označujejo c < položaj; samo da bi mora ji» de!!j namesto «bi m-oran-^i dit !" H. » Kio<: S vilno reči «so postali» ci so že postali in r-vedno bol}, dokler } ljudstvo ne bo pometlo1 , ko i z njihovimi druž oporami, ki se tvorijo n želi in v mestu. ^jj) VITTORIO POCC “Le § , Lt, s Ne 'L Sa s N N; N- N S, J-ej k* Ne Ser Srp X fi Ni * Se Le « N* / V n s, K N< ;5 \ OB DEVETI OBLETNICI TRAGIČNE SMRTI JOŽETA SREBRNIČA NJEGOVO IME JE ZNANO Veko meja naše pokrajine Srebr nič je ljubil svoj narod in njegovo kulturo, a obsojal je sleherni pojav nacionalizma - Bil je internacionalist - Od njega se moramo marsikaj naučiti Šolske prireditve teden je poteklo devet let tragične smrti našega velikega Jožeta Srebrniča, čigar rrst1 J® je znano, ne le v mejah naše Kon’ Je domovine, temveč tudi daleč ano reic0 njih ^me veuicega bor-oče 3 zq delavske pravice, kakršnih * V**' Potcrajina, žal, doslej dala ,ouC:nal°- i ii se srevujem v raznih kra-Dreb: 1 Italije s tistimi, ki so prežl-iitV e,i fašistične ječe in ki danes P^'Jo delavsko gibanje od Piedi, Mita do Sicilije, ko se z njimi lSouarjam, vselej oživi lik ve-e.sa Srebrniča. O njem pnpove-V,**» to, kar je v resnici - bil. SrotU0' Je Uvel in a ol i,° ----------- — ----- oste biore nikoli pozabiti. liva*;, Kdor pripoveduje življenjepis 1 v 'd- ^ "la Srebrniča, mora istočasno rotf Spovedovati o življenju in o ja ^ °rbah delavskega gibanja v 1(jri ^biern polstoletju; kajti njego-jt, žasebno življenje je tesno po-Zaho z borbo primorskega Ijud-e 1 °a’ z dogodki svetovnega meritili 1 2 obema svetovnima vojnama, >30) Oktobrsko revolucijo, s fašisti-bit* 0 reakcijo. Kdor pripoveduje aj b-jenjepis Srebrniča se mora a IM01 ' nehote dotakniti tudi 1 ' '{ostrejših vprašanj naše dežele. ina osebnosti Jožefa Srebr- delal, četudi a tiC‘° nala časa s Srebrničem, ga [fiotti ja K. ni v tem, da je bil neomaj- ne tt “ Predan nekemu idealu, neki i ^0 ar>. t. j. stvari in idealu de-ra%it°nesa ljudstva skozi vse dni in° | |(0jega življenja, nepretrgoma [°zi vseh štirideset let javnega ( °Vanja, temveč v tem, da se ale \tneuniorno do svojega šestde-■žtcO ega leta, do svoje tragične leb boril s pravim mladeniškim ot«1 el«m, s pogumom in voljo za iie‘,tfSni('tev svojega velikega i-j vi eni 'b°rcem mlade generato^' tg °Ze Srebrnič se je redil v Solili Pri Gorici leta 1884. Ze kot 00 študent si je osvojil dela / j i( Hlev socializma, s katerimi Oznanjal na organiziran način jig0 1 svoje sovrstnike. Leta 1907. 'V l«c Srečamo že kot aktivnega de-1 " o socialistični stranki. Za-, ir101 labili gmotnih razmer je ►JVtl’ Vrr°! opustiti študij na univerzi. igc 1 $e je domov in se lotil oče- seveda v veliki meri oviralo njegovo delovanje, toda nikakor pa ga ni moglo prekiniti. Leta 1978. je bil aretiran. Fašisti niso upoštevali parlamentarne imunitete. Domov se ie ->-nil čele proti koncu 1939. leta. Videč, da se ne more niti gibati zaradi strogega policijskega nadzorstva, je pobegnil v Jugoslavijo. Tam Je nameraval izdati svoj obširni študij o Slovanih. Toda jugoslovanske oblasti niso mogle trpeti, da bi slovenski komunist deloval na njihovem ozemlju. Leta 1940. so ga izročile italijanski fašistični policiji. Tako ie prišlo tudi njegovo znamenito delo o Slovanih, ki je bilo tedaj favno zbrano in zaključeno, v roke fašistični policiji in se verjetno še danes nahaja v kakem arhivu v Rimu. Tudi v zaporih in v konfinacijl je Srebrnič aktivno delal. V prostem času, ko ni sekal drv, nosil vode,: ali kuhal tovarišem, je študiral ali pa pripravljal kot star in izkušen učitelj mlajše tovariše na bodoče borbe ter jim govoril o Marksu, o boljševikih, o ZSSR. Za časa prve Badoglieve vlade mu je uspelo zapustiti otok. Vrnil se je v svojo ožjo domovino v času, ko so nacistične divizije prodirale v Italijo. Kmalu za tem ga srečamo, čeravno starega in izčrpanega, toda po duhu in volji cecino mladega, v vrstah partizanov. Ro številnih mitingih, ki so jih tedaj priredili v Brdih in na katerih je govoril, se je vračal v gore. Neke temne noči se je v družbi treh tovarišev prepeljal preko deroče Soče. Iz še ne pojasnjenih vzrokov se je čoln prevrnil in on, izkušen plavač, kakor tudi njegovi tovariši, je utonil. Skromen, preprost, dober, živahen in vesel je bil vedno dobrodošel v vsaki družbi. S svojimi «zapovedmi» je postajal včasih celo smešen. Svojim tovarišem je priporočal, naj ne kadijo in ne pijejo vina. «Komunist, ki je sposoben odpovedati se marsičemu, naj se ne bi mogel odpovedati popivanju in kajenju, ki sta tako kvarna za človeško zdravje?... In zdravje si moramo čuvati zato, da se bomo lažje borili!)} Sam s seboj pa je bil strog, morda še preveč. Rrav. tako je bil strog tam kjer je smatral, da je to potrebno. Kompromisov ni poznal. Nacionalizma ni mogel trpeti. Ljubil je slovenski narod, njegov jezik, njegovo kulturo, nje- je iskal rešitve sožitja dveh narodnosti v naši deželi. Na to je vedno mislil. Toda prav tako kol Slovence je ljubil tudi italijanske delavce. Oba nacionalizma je enako sovražil in proti obema je uporabljal sarkastične besede. Vedno je poudarjal, da morajo biti Slovenci in Italijani tesno združeni. V svoji internacionali-stični duši je snoval celo daleko-sežne načrte za dokončno rešitev vprašanja naše dežele. Snoval je tak način, ki bi omogočil, da bi Slovenci in Italijani mirno in nemoteno živeli na tem koščku lepe zemlje, kjer bi morali imeti eni in drugi enake pravice in možnosti razvoja in ki hi bili eni in drugi graditelji nove, socialistične Evrope. Tudi zato je Jože Srebrnič tako naš in tako drag bodisi Slovencem. kakor tudi Italijanom. LEOPOLDO GASPARINI NA POTI OD MOSKVE DO STALINGRADA, MESTA-HEROJA HflZBOUDBI S SOUJBÌSHIIW UUDIHI Navdušeni sprejemi na vseh postajah - „ Mir “ je osnovno geslo slehernega sovjetskega državljana - Nepozabni vtisi iz Stalingrada, ki -je zrastel iz popolnih ruševin v moderno in lepo mesto Pevski zbor osnovne šole na Opčinah (zgoraj): igralska sku. pina učencev osnovne šole na Proseku - Kontovelu (spodaj) Ce smo z ogledom- Moskve spoznali politično, -upra-vno kul turno, znanstveno središče De. žele socializma, njene -možgane, je pa pomenil obisk Stalingrada spoznanje srca te brezmejne -države, odkritje duše njenega- srečnega in ponosnega prebival-stv-a. Do -sekunde točno je odrinil z jugovzhodne postaje vl-ak, ki nas -pelje proti Stalingradu. S širokih -oken spalnega kupeja opazujem Mos-kvo, njene mno-g-c.nadstropne palače, ravne ceste, bujne parke, živ-ahno vrvenje po širokih ulicah. Čimbolj -se odmikamo od mestnega središča te-m manjš-e postajajo hiše, a zato tembolj privlačne, sredi vrtov v cvetju, skoro vse grajene u ruskem slogu, a kiljub temu različne med seboj. Se desetine ki-lometrov n-a-s spremljajo prijazne naselbine, sredi senčnih gozdičev,, kamor se hodijo hla-dit Moskovčani v vročih poletnih -mesecih. Končno zmanjka tudi teh in smo -sredi ravnine, ki ji ni videti konca. KJE SO PRAVI VZROKi VELIKE VINSKE KRIZE TRŽAŠKA PROSTA LUK A tvornica umetnega vina Vinski monopolisti uvažajo velike količine špirita, s katerim delajo umetna vina, ki jih nato razprodajajo po konkurenčnih cenah - Zaradi tega naši kmetje ne morejo prodati svojih pridelkov in marsikje opuščajo vinograde zajela tudi naš vinski trg. Naši vinogradniki ne morejo prodati ob pravem času in po primernih cenah žlahtne kapljice. Pravijo, da je temu krivo predvsem vino. ki ga trgovci uvažajo iz Itatije ter številne brezalkoholne pijače, ki so zlasti v tej povojni dobi preplavile vsa tržišča. Vendar pa vse to ne bi prišlo do učinkovitega izraza, ako ne bi na trgu konkurirala tudi umetna vina, taka vina, ki niso zrasla na trti, ampak, so jih naredili iz raznih kemičnih sestavin. Ce pregledamo statistike iz zadnjih let vidimor da se v Trstu, kljub poplavi nealkoholnih pijač popije izredno dosti vina. Iz teh statistik je razvidno, da znaša pó* trošnja vina v Tistu nad 100 li-gooo zgodovino; toda koncesij na trov letno na vsukega prebivalca. V zadnjih letih je huda kriza v Bregu, v Miljskih hribih ali na čin mogoče po mili volji konku- račun nacionalizma ni nikjer dopuščal. Prav tako je bil ljubosu■* men na svoj internacionalizem Z občutljivim razrednim duhom Iste statistike vedo povedati, da se iz Trsta vino tudi izvaža. Prav gotovo ne izvažajo domačega pridelka, tistega, ki je zraslo h °brti, mizarstva. Med tem \ D' nadaljeval 2 delom v socia-stranki. Tedaj se je odli-2lasti v propagandi proti ^e*a 19J4 izbruhne prva sve-Sj3 v°Jna- Kmalu za tem se je l-ie ef na ruskem bojišču. Ro-kf "1 idsno je, da ni imel nika-ii0j namena boriti se v neki it *> ki ni ljudska. Na fronti kot ujetnik. V Rusiji je !ifg^ v stik z boljševtki. Na njih ni je bil v veliki Oktobrski Kasneje se je udele-i)0^°njerence delegatov bivših Nastop združenih povskih zborov Sv. Ivan-Podlonjer-Skedenj -Hocol na koncertu slovanske pesmi in glasbe v Kinu ob morju. Krasu; kajti če bi se to dogajalo, bi naši vinogradniki ne tožili, da ne morejo prodajati vina in da jim dostikrat ostaja v kleteh skoro do naslednje trgatve. Omeniti moramo audi, da znaša naša domača proizvodnja vina le okrog 60.000 hektolitrov, kar je zelo malo v primeri s porabljenim in izvoženim vinom. Rrav gotovo trgovci ne uvažajo vina zato, da ga potem izvažajo. To bi bil prevelik absurd, od katerega ne bi imel nihče koristi. In vendar Trst izvaža vino. V polletju januar-junij 1952 so izvozili iz tržaške proste luke 130 tisoč hektolitrov vina. Leta 1951. so po železnicah izvozili 232.000 hektolitrov vina, z avtomobili Pa 134.000 hi. Lahko trdimo, da u-radne statistike ne povedo vseh podrobnosti in da so ga izvozili še kaj več in ne le to, kar smo navedli. Trgovina z vinom je še vedno zelo rentabilna. Trgovci na debelo, zlasti pa monopolisti imajo od nje mastne dobičke. V Trstu obstaja trenutno okrog 300 trgovskih podjetij z vinom. Nekatera izmed teh so že zelo stara in znana daleč po svetu, zlasti v severnih deželah Evrope. T, iaška prosta luka je znana kot tvornica umetnega vina. Tu so dani za to vs ipogoji. Sladkor, alkohol, sadje in druge potreO-ščine je tu mogoče dobiti po zelo ugodnih cenah, ker niso vezani na carino ali morebitne trošarine. Povsem razumljivo je, da tako vino, ki ni zraslo na trti in ki je bilo napravljeno brez vsakega truda in napora, pride lahko na trg po zelo nižjih cenah. Nekateri trgovci prodajajo umetno vino, ki dosega celo 10 stopinj po 42 lir. Razumljivo je, da so te cene naravnost privlačne za one, ki žele čimveč zaslužiti. Razumljivo je, da je na tak na- rirati z domačimi vinskimi pridelki, ki nikakor ne morejo na trg izpod 100 lir za liter. Izdelovanje umetnega vina v prosti luki omogoča tudi sporazum med STO in italijansko vlado, ki dovoljuje uvažanje takih vin, ki dosegajo komaj 4 stopinje. Z druge strani pa uvažajo tuli vina iz Južne Italije, ki pa imajo 14 in še več stopinj. V prosti luki potem ta vina mešajo. Povsem gotovo pa je, da se pri tem dogajajo najrazličnejše goljufije; kajti nemogoče si je zamišljati popolno kontrolo finance. Fahrikanti umetnega vina uvažajo čisti alkohol iz Nizozemske. Ker je ta alkohol namenjen fd-briciranju vina v prosti luki, je prost vsake carine. Isto se dogaja tudi s sladkorjem in drugimi k e. mičnimi pripomočki. Isto kot v tržaški prosti luki se dogaja tudi v Gorici, kjer je prosta cona razširjena na vse mesto. Tudi tam cvete špekulant-stvo. Mnogo tvrdk je preneslo tja svoje sedeže; kajti tako lažje žanjejo po mili volji. Toda v Gorici se v glavnem uveljavlja slaščičarska industrija ter industrija likerjev. Neki znani tržaški trgovec je uvozil iz Nizozemske 900 vagonov alkohola, V tržaški prosti luki so nato alkohol prelili v lesene sode, ki so jih pripeljali iz Južne Italije. In zgodil se je čudež kot v Kani Galilejski. Le da tu se Je špirit spremenil v vino. Ko se je to zgodilo, so ga ponovno natovorili na ladje in ga kot žlahtno vino, morsalo, vermut itd. ponovno odpeljali na Nizozemsko, kjer so z njim napravili sijajno kupčijo. _ ,j Jugoslovanska vinska podjetja zavzemajo na področju vinske trgovine, poglavje zase. Jugoslovani ne delajo umetnega vina v prosti luki, pač pa uvažajo vino v Trst po neverjetno nizkih, konkurenčnih cenah. Vsem je znano, da so titovci že k oj po prihodu na oblast uvedli obvezno prodajo kmečkih pridelkov po izredno nizkih cenah. S pomočjo tega sistema oni lahko uvažajo v Trst več ali manj pristno vino in ga tu prodajajo celo po 42 lir Rotem, ko smo bežno omenili vse to, pridemo kaj kmalu do pravega zaključka, zakaj naši kmetje ne morejo prodajati svojega vina in prav za prav ne morejo konkurirati na trgu. Oni se morajo pač vse leto truditi zato, da pridelajo nekaj hektolitrov vina in razumljivo je, da ga zato ne morejo prodajati po 42 lir. Za. radi tega propadajo naši vinogradi, ki so nekoč sloveli daleč po svetu. S pomočjo tega starega slovesa še danes najrazličnejši špekulanti pošiljajo v tuje dežele vino, ki ni nikoli imelo najmanjše veze z našo zemljo in z našimi trtami. Zaradi tega morajo naš t kmetje, naši vinogradniki z žalostnim srcem opuščati svoje vinograde in iskati zaposlitve drugod. M. D. Tajništvo VS odgovorilo SHPZ Tajništvo Varnostnega sveta OZN je poslalo SHPZ potrdi-lo o prejemu spomenice, ki vsebuje dokaze zapo-staivdjanja Slovencev v coni A in Italijanov v coni B STO. VU je tudi potrdila prejem iste spomenice. Razstava čeških in slovaških knjig MOSKVA — Z-veza za kulturne st ke z inozemstvom je v Moskvi organizirala razstavo čeških in slovaških knjig. Razstavljenih je bilo preko 3000 čeških in slovaških knjig, brčšur, listov in albumov. Razstava je zbudila med sovjetskimi ljucfmi veliko zanimanje. Sele nagib nastala noč me odtrga -od okn-a in si začnem ogledovati svoje novo bivališče. v katerem bom or eoi! dve noči in en dan. sv-oja^poti do Stalingrada, Sirdio spalni k-upé s štirimi mehkimi posteljami je opremljen z radijskim aparatom, iz katerega dene ubrane ruske -pesmi, od časa do časa pa novice in cib-vestha za potnike. Mirno brzi naš vlak skozi noč, ki nas kmalu zvabi k počitku. Drugo jutro, 6. maja -smo hoteli porab'ti pri-liko, da -si na prvi postaji nekoliko pretegnemo svoje ude -ter se na-v-žij.emo hladnega jutranjega zraka; kajti spailn-i’ vagoni s.o kurjeni še v tej pozni spomladanski dobi, in to bolj kot v ekspresih zahodnih držav pozimi. Čakalo pa nas je veliko presenečenj-e: na postaji Grafs-kaja nas je pričakovala velika množica ljudi. Iz časnikov in po radiu so zvedeli, da s tern vlakom potuje več delegacij v Stalingrad, in zato so n-as prišli pozdravit. Krna. lu se z domačini, ki so skoro izključno kmetje, zapletemo v živahen razgovor; kdo si pomaga s. .tolmači, ki na-s spremljajo, drugi pa zopet s par desetinami ruskih besed, ki jih premore njihov jezikovni zaklad. Kolhoz n iki se zelo zanimajo, kako živimo pri nas. če so težke borbe delovnega ljudstva proti okupacijskim oblastem, k alk® napreduje naša borba za mir im delavske pravice; ne gre jim v glavo, kako je mogoče, da je pri 300.000 prebivalcih kar 20.000 brezposelnih, ih to. celo v mestu, ki ima vse pogoje ža najuspešnejši gospodarski razvoj. Presenetilo me je; da . talko dobro poznajo razmere na našem O-zemlj-u. Končno začnejo praviti tudi o sebi. Delajo v precej velikem kol-hozu, kjer zaslužijo zelo dobro, v-saka družina ima lepo -opremljeno hišo, radiò, številni imajo .svoje motocikle, ostali pa vsaj kolesa-Za zabavo imajo kino, kulturni dnhi, športno igrišče i-td. 73-letni -starček mi na vprašanje pove, d-a je upokojen železničar. Dolbiva nekaj čez 500 rubljev mesečne pokojnine, katerih ne moreta z ženo niti porabiti. Otroke je preskrbel, e-den je inženir, drugi -uradnik, dve hčeri -pa sta poročeni. Ko Se o-b žvižgu sprevodnika postavljamo od njih, nas vzpodbujajo, naj vztrajamo v težkih borbah, ter nam zagotavljajo vso pomoč sovjetskega ljudstva. Iz stotin grl doni beseda, ki je vsem sovjetskm ljudem najbolj pr) srcu: «Mir!» V svetlem jutru režemo brezmejno step-o. Naš spremljevalec Vladimir n-am razkazuje, kje se je pred -desetimi leti borit proti nacističnim hordam, kje je obležal zadet od sovražnega -šrapnela. Sonce še ni prevozilo desetino svoje dnevne pati, ikio se zalesketa njegovo obličje vi velikem- zrcalu, ki se vije na vzhodni strani: Volga... Se deset -minut in pred nami se odpre razgled- na herojsko mesto Stalingrad. Stalingraj-sk-a posta;a je do zadnjega prostorčka n ab'ta ljudi, ki so prišli v tej zgodnji uri izrazit svojo dobrodošlico. Organizacija našega obislka v Stalingradu teče brezhibno, zahvaljujoč se točnost; in požrtvovalnosti sovjetskih ljudi. Avtobusi nas peljejo v središče mesta. Pred spomenikom padlih v obrambi Caric'na-Sta-linigrada položi vs-aka delegacija svoj venec. Predstavnika perzijske in nemške delegacije se v imenu viseh spomnita herojev, ki so padli leta 1918. in Ito-"1 ujetnikov. Na njej je za-j, a! Slovence. ig 0 doba je bila velika šola jt)l Dfii^dbrniča. Tako je ob vsaki <6e ki Poudarjal. Do konca je bil ko- Sovjetski zvezi in boljševi-iJltL.'. ki so mu bili kažipot v vseh a 1919. ga ponovno srečamo \ “‘kanit. Tu obnavlja svojo i0j ’ ki je pila porušena za časa Obdeluje tudi svoj vrt, na Slren Prideluje to, kar nujno Z za svoj borni obstoj. Jlla Je nePrestano stražila hišo, njega pa zasledo-la vsakem koraku, To je IV. «Toliko sem vekale,» je zastokala, in njene oči so v resnici bile podobne studencu, kadar zgubi vod-o v poietj-u, «toliko- se-m vekam, ko so mi moža odpeljati. Sosedje me niso pogledali in, če bi Prečnika ne bilo, vzela bi bila konec od lakote. Drugi me tako ni vzel na delo! Debro leto potem, je umrla Spe lica — od stradanja! Toliko sem vekala!» Pri nas ilju-dje -ne jokajo, pri nas -vse «veka», tako otrok v zibeli -kakor žalujoči pri pogrebu. Zatorej je tudi Luca «vekala», ko so "ji moža vzeli i.n. ko je umom- otroče. Pa tudi brez vekanja bi bi-l človek tej ženski verjel, d-a je veliko trpela pod božjim soncem. V tem trpljenju se je je oprijela boiézen, da je s s-vojim suhim obrazom migala neprestano sem- in tja, kakor petelin na vrhu cerkvene strehe, kadar je dvojna sapa v zraku. Ta ubogia glava se je brez odloga kakor niha-lo premikala od leve na desno in od de-sne na. levo, prav kakor da bi hotela sproti zanik-avati, kar je govorila s svojim jokajočim in stepenim gi.asom-. Vse to- je napravljalo vtis smešn-osti, ali ravno ta smešnost je nehote povišavala — če si nosil količkaj človeškega src-a v sebi —- vtis žalosti, katera je bila materi Luci v toliki meri prisojena. «T.ako je tudii Speliiea umrla. Pa še -tru-žice mi' niso hoteli napraviti v vasi! Morile; itn ubijalci nismo imeli nobene pravice!» Radoveden sem postal. «Lemo j te» — pa se je takoj popravila «lemoj, z-dia-j sem te spoznata! Brada ti rase, pa si vendar Kosmov! Zjutraj je umrla, in povem ti, od stradanja! Na svetu je bila komaj tri leta. Pa nikjer nisem mogla dobiti desk, da bi jo bila spravila, kot se spodobi človeku. Zvečer, ko- se je luna prikazala za Goro, sem jo naložila v košek, s -katerim smo travo -vozili, če smo imeli kravo pri hiši. Takrat je sadje cvetelo. N-aložila in odpeljala sem jo pc-ncči. Nekaj jab-lanovih vejic sem položila k nji, -da je šla v cvetju od doma.» Seda-j s-I predstavljajte to revo, ko je v pozni uri svojega mrtvega otroka v pozni noči vozila po slabih gorskih potih! Kdo naj verjame, vam mestne gospé, da sploh veste, kaj je trpljenje na s-vetu?» «Povedati ne morem, kako mi je bilo tisto noč. Talk pogreb, in nedolžen otrok, ki. ni' nikomur nič hudega stori-l! O Jezus, Jezus!» Nekaj čas-a je vzdihovala, nakar je še dostavila: «Ali brez pogrebcev moja Spelica ni ostala. Ko jo pod Malenškim vrhom -pripeljem do prvega ovinka v gozdu, pogledam na tra-ti-no pod seboj, pa ti jo- pri-maha -tam doli xjaiy in kosmat zajček. Kak streljaj -odimene skoči na pot. Prav nič, se ni ba-l mojega mrtvega otroka. Sredi pota se usede, prav čudno maha z ušesi in si npne z nožico kirštrovo glavo. Oči si- briše, sem. si mislila. Na vse to izgine -v bukovje, a povem ti, še trikrat je žival prekrižala pot; vselej je obsedela in si brisala gobček. In vidiš, Bog je poslal tega pogrebca, ker ni bilo ljudi! O Jezus, jaz sem kaj prestala tisto -n-o-č!» Se mnogo sta mi potožila, ali Luca je potem v-odila prvto besedo. «Otroka se-m pokopala, moža so imeli v Gradiški, fantiček pa je -moral v službo, ker ga doma preživitl nisem- mogla. Bila sem zapuščena kot zapuščena ptica pozimi. Leta so tekla, nato- -sem šla k cesarju.» Vprašam: «Na Dunaj?» «Tie, ker je cesar., Dohtar» — tu j,e v moje veliko zadoščenje imenovala našega prijate- lja Karla — «mi je vse -lepo napisal in v po- izhajati. se-bnem listu je prosil vse kristjane, naj mi gredo na roko, ker ne govorim nemškega jezika. Nič mi ni računal in še nekaj mi je dal za na pot. Hvala Bog-u, da so še dobri ljudje na- -svetu!» Na dolgo in široko mi je -pripovedovala, kako se je vozila na Dunaj, kalk-o je ondi ■cesarja iskala, k a! ko so ji vzeli prošnjo, da cesarja ni videla, da pa ji je ta vendarle pomilostil moža. «Zdaj, zdaj imam- moža», je končala. «Obleko sem mu kupila, da se je napravil, kakor vidiš,» je poniosn® migala z ; glavo. «Ali ni c e deni?» Čeden- sicer ni bili, ker je: nova obleka vi-sela na njem kakor na plotu, a pritrdil sem. da je čeden. Tiho je -dodala: «Doma pa mu n imam ka: skuhati. Ni pšena, ni moke ?m drugega nič. Prvo noč bo moral v posteljo brez večerje». Obmolknila je ter me kimaje gledala od n- ;g do glave. Nato je vprašala: «Ali kaj prida zaslužiš?» Videl sem, da je s strahom pričakovala mo'jega odgovora. «Nekaj že.» «Toliko, da lahko živiš?» . «Prav toliko!» Sedaj je trepetala vsaka črta na upadlem obrazu, doto!er ni- polagoma iztisnila iz sebe, d-a bi jima kaj posodil jn, pri ljubem Bogu, ne podaril. Kmalu smo bili edini, da jima posodim, da si bosta imela s čim kupiti živež-a na Malenškem vrhu in da si potem tudi kravo kupita, brez kateri jima ni bilo mogoče 1942-43. pri obrambi Dežele socializma za sv-o-bodo sovjetskih in vseh drugih narodov sveta. Šopke rož nesemo tudi na grob Rubena Ibarrurija, sina La Passionarle, kateri je skupno s sovjetskimi tovariši darov-al svoje mlado življenje za lepšo -bodočnost v-sega človeštva. Po končani manifestaciji nas stalingrajsko ljud-stvo dobesedno obsuje s cvetjem, spominki, značkami in drugimi stvarmi. Vsak -bi bil rad v naši bližini, govoril z nami ter nam povedal svoja doživetja v domovinski vojni; kajti menda hi odraslega, ki ne bi fiktivno .sodeloval pri c-brambi rodnega mesta, ki ne bi na svoji koži občutil grozot hi-tlerjeviskega besnenja nad herojsk.m mestom, k: se ni hotelo podati, Ikiljub temu da je b lo že do. tal porušen-o. Med rij mi smo naleteli na Ivana Aljuškina. delavca v tovarni Rdeči oktober, ki je ibil kot borec pred Stalingradom večkrat od-li-kovan in izvoljen v Vrhovni sovjet ZSSR. -Posebne senzacijo pa- vzbudi prisotnost in osebni razgovor s herojem SZ AlPcsandro-m Ivanovičem Aki-movlm, nekdanjim -luškim de- lavcem, ki je po zmagi pri Stalingradu šel- z Rdečo armado do Berlina in skupno z nekaterimi vojaki zasedel kanclerjevo palačo. Sedaj dobiva kot vojni invalid 1600 rubljev mesečne pci.tojnine; a kljub temu še dela ter je -predsednik neke zadruge. Njegov sin je pravkar dovršil študije n-a univerzi. Ogledamo -si muzej obrambe Caricina, kjer so razvidni gigantski napori tega -mesta in Rdeče armade v državljanski vojni in odločilen doprinos k z.n-agi Reve M ije. Med stotina mi d-Jcu.men.ov, s. . n drugih spominov na to d .b.. vzbudi mojo pssebn; poz«, n -st loto-grafi; 10 jugoslovanskih pr o stovoljcev, Srbov, Hrvatov, Slovencev, Crnogcr.ev, k- so se p: idružiii Arm di de avt evia kmetov in se o-b njihovi strani borili za pravično stvar delovnega ljudstva. Tu pa je tudi dokument, ki dokazuje, d-a je s-ovjetJica oblast že leta 1918. poslala iz vr.st rdečearmejcev posebnp ekspedicijo, ki je preučila možnost gradnje kanala V-slga-Don, kateri je po domovinski vojni posta-l prvenec velikih .gradenj komunizma. STANE BIDOVEC Predstavniki raznih udruženj za prijateljske stike z ZSSR na obisku v Stalingradu. Ifptphocl po pofloiolju a :dit Res smo nato pri Posevčn-iku na Malenškem vrhu n-ekupili moke in drlgih potreib-■ ščiin. Trgovec pa nam je pridal v vreciCo, ki smo jo napolnili in ki jo- je po-tem ves srečen nosil Skalarjev S im en. Pri odhodu je Pc-sevčnik omenjal, da je vsa vas v ognju in da -bi -morda ne kazalo, d-a bi se danes domov vračala. Pa smo jo le odrinili proti Jelovem -brdu, kjer je bilo splošno mnenje, da «morilec» ne sme v vas. Približal! smo se prvim hišam. Culi smo vpitje in opazili, da so ljudje vihteli 'kole in vile. Razlegal se je krik; «Ziv ne -bo prišel v vas ! Ce je oni pod zemljo, naj gre ta za njim!» V prvi vrsti • je divajl Ka-lar, ki je v rokah nosil zakrivljene gnojne vile. Tudi nekaj žensk je kričalo vmes, in še celo otročaji so tiščal! koiiče v slabotnih' rokah. Ta diva sta obstala. Od groze sta skoraj okamenela. «Moli, Luca!» je zaječal Simen. Krčevito je tiščal vrečico k sebi, snel svoj črni s-lamniček z glave, z desnico pa je priče! delati vel-ike križe čez svoje potno čelo. Zadonela je vel.častna molitev o Kristusovem trpljenju, in stepeni in' jokajoči glas kimajoče Luce je prese-gal vpitje množice. — Kakor veste, nisem bil n-ikdar vnet za molitev, ali ta prilika me je preobv-ladaia, in razogiiv -sem korakal za onima, ki sta v silnih stiskah iskala pomoči pri Njem', ki je nekdaj -trpel za nas solzni svet. 2e smo dospeli do sovražne tolpe. Za Blegošem je sonce zatonilo in senca je legala po krajini. Kakor jok je bilo s tosati Luce skrhani glas: «ki je za nas krvavo bičan bil, ki je za nas s .trnjem kronan bil, ki je za nas križan bi-1.» Preplašena ženska ni ostala pri enem; vse skupaj je mešala, tako da je sedaj mo-lil-a k Onemu, ki je; za nas križan '-bil, potem pa zopet k O-ne-mu, ki je ža nas s trnjem kronan bil. Pres-unilo me je tako, da sem skoraj videl, kakor bi stopal s trnjem ovenčani in 'krvavo prebičani Odrešenik s svojim križem pred nami. . (Sledi peto nadaljevanje) Naše demokratične organizacije, zlasti pa Komunistična partija, so napravile že nešteto 'mrakov za to, da bi dosegle, da bi se v naši vasi ponovno otvoril -otroški vrtec. Nad tri leta so romale od oblasti do oblasti. Zdelo se pe skoraj, da bo vse naše prizadevanje neuspešno. Končno pa so se vendarle odločili, da nekaj narede. Pred kratkim so pričeli z obnovitvenimi deci v bivšem Prosvetnem dem-u. Upati je, da 'bodo ta dela v kratkem dci.cončsna in da bodo še letos otvorili otroški vrtec. * * * Komunistična partija je uvidela tudi potrebo po novih stanovanj h. Zahtevala je, naj se na Proseku zgradi 70 stanovanj. Le delno je -bilo ugodeno naši zahtevi. Pred kratkim so dokončali tri hiše, a v njih je Je 18 stanovanj.. Ostaja torei še nad 50 družin, katere prav tak-o nujno potrebujejo stanovanja. Kaj mislijo o tem merodajne oblasti? * * * Pred letom dni je bilo na Proseku nad 80 hiš brez -lastne vodovodne napeljave Tudi v tem pogledu ie KP napravila potrebne ikorake in zahtevala pri ACEiGAT, naj se nekaj ' ukrene ih napelje voda po hišah. Po dolgem pričakovanju so vodo v resnici napeljali. T. BOLillTNM Naša vas leži titovcem na duši. Se vedno ne- morejo pozabiti, usodnega udarca, ki so ga doživeli 'ob priliki zadnjih voli-tev. Zato so poskušali na razne načine prodreti v vas in med naše prebivalstvo. Posluževali so se raznih političnih «argumentov», izvajali so tudi moralni pritisk na nekatere ljudi, organizirali so taikoimen.vani «mo-toklub», upajoč, da bodo na tak način omamili mladino; poleg tega pa prirejajo razne izlete. Toda vse to nič ne pomaga. Naši ljudje so ostali vedno to, kar so bili. Ostali so Boljunčani in nočejo postati titovci. Ker vsi ti poskusi niso imeli nobenega uspeha, hočejo titovci danes na drug način opehariti naše prebivalstvo. Povabili so neko skupino iz Kozine, ki naj bi prišla pri- hodnjo nedeljo gostovat v našo vas. Ker titovsko gledališče iz Trsta preveč smrdi po Udbi in v naši vas- sploh ni imelo nobenega uspeha, so «pogruntali»: «V Bo [junec moram1 : prodreti na 'rak drug bolj zvijačni način. Vaščanom moramo nuditi nekaj novega, kaj takega kar jih bo privabilo na limanice...... Toda skrajni čas je. da -bi se ta banda zavedla, da se naše ljudstvo ne da varati, ker zna zelo dobro razlikovati dobro od slabega. Žerjal OPČINE Odkar s. naše i.craje z sedli Anglo-američani, nam nepre. stano uničujejo polja, travnike in pašnike. Ce bo šlo tako naprej, iahko rečemo, da čez nekaj let ne bo več kmetijstva na našem področju. Tam. kjer so bill pred- nekaj leti še lepi travniki, ki so jih naši, skrbni kmetje sami u-stvarili — na kraškem svetu je treba njive in travnike ustvariti, ker jih narava sama ni dala — stoje danes raz ne vojaške zgradbe igrišča, vežbališča, skladišča itd. V tem pog edu so predvsem prizadete poleg naše vasi tud' Bani, Padriče, Lonjer, Bri-ščki, Mali Repen, Trebče in dr. V zadnjem času okupacijske oblasti — vsaj tako kaže ■— zelo skrije za olepšavo svo. jih postojank, V njih urejajo gredice, ledine in njivice. Ker pa je na Krasu veliko pomanjkanje zemlje, se te poslužujejo, kjer jim je drago. Ne vprašajo nikogar, če smejo ali ne odpeljati nekaj kamjon-ov zemlje. Marsikje opustošijo cele njive. Na pritožbe prizadetih 'kmetov, se vojaki smejejo, včasih pa -se celo poniževalno vedejo. Taki primeri so se v zadnjem času dogodili ne le v naši vasi, temveč tudi pri Banih. Zakadi tega so vaščani zelo razburjeni. Merodajn-e oblasti bi morale napraviti vsaj nekoliko reda v tem pogledu. Prepričani smo, da bi -se zemlja dala kupiti. Nekateri kmetje, zlasti taki, Sci je ne obdelujejo, bi jo prav gotovo prodali. S te-m, da bi vojaščina zemljo pravilno odkupila se ne bi nikomur godila krivica, niti se ne bi še nadalje dogajalo, da bi našega kmeta preo-bje-stni tuji vojak zasmehoval. To naj vzamejo merodajne oblasti na znanje! mm... BELA DIETA — Kot veste, jo predpisuje zdravnik vsem o-nim, ki bolehajo na želodcu, obistih ali jetrih. No, titofaši-sti in liparji so jo predpisali tuli goriškim Slovencem, ko so jih pozvali, naj pri volitvah volijo «belo». Verjetno so mislili, da imajo Slovenci slabo prebavo po njihovi propagandi, ki je v resnici neprebavljiva. Seveda niso povedali, da je vsaka bela glasovnica dejanska pomoč De Gaspariju, in so šli tako z roko v roki s Katoliškim glasom, kateri je odkrito pozval Slovence, naj volijo demokristjane, najhujše sovražnike naših narodnih pravic. Toda to pot je titovcem in li-parjem samim ostalo na želodcu zdravilo, ki so ga skušali vsiliti drugim. Njiho-va propaganda za bele glasovnice je propadla na celi črti. Kot vemo, so titovci in belčki dobili leta 1951 3072 glasov u goriški občini. Sedaj pa je bilo uničenih in belih glasovnic recL in piši, 1547. Od tega lahko računamo na običajne uničene glasovnice zaradi pomot vsaj tisoč, tako da bi ostalo belih o-krog 500. In tudi za bele glasovnice ni to število mnogo večje kot običajen odstotek. Tako je bilo v mnogo manjšem Gradata 157 takšnih glasovnic, in tam menda pač še ni titovskih apostolov «bele diete». Pač pa je ta licemerna titovska propaganda v korist De Gasperija odprla oči veliki večini Slovencev, ki so strnjeno volili Komunistično partijo, katera edina brani slovenske koristi, in še oni, ki so jih titovci prevarali, češ da je to glas proti De Gasperija, so takoj po objavi izidov sprevideli njihovo sleparsko propagando, ker bele glasovnice, naravno, niso mogle biti prištete glasovom opozicije. Zato se danes zelo kesajo, da so nasedli, in nihče ne upa priznati, da je oddal belo glasovnico. Kot vidimo, je «bela dieta» ostala na želodca vsem, ki so jo uporabiti. Najbolj pa bo ostala na želodcu titovskemu in liparskemu vodstvu, ki je ostalo po tem novem izdajstvu nad Slovenci popolnoma osamljeno. DENUNCIANTI — Zadnjič smo pisali o znanem incidentu v Sovodnjah, kjer je karabinjerski brigadir protizakonito ustavil osem naših tovarišev, ki so po sovodenjskih hišah prodajali naš list in Ljudski koledar, Sele naknadno pa smo izvedeli pravo ozadje te zadeve. K brigadirju je namreč prišlo šest oseb iz Sovodenj — m treba mnogo ugibati, iz katerih vrst izvirajo denuncianti — in te so napravile ustno ovadbo, da hodijo komunisti po hišah delat propagando, zahtevale so, naj jih karabinjerji primejo zaradi «kršitve nedotakljivosti stanovanja» (violazione dei domicilio). Na to ovadbo je bil karabinjer po zakonu prisiljen, da ustavi prizadete; ko pa je videl, na čem je stvar, jih je moral izpustiti. Ta podlost domačih denun-ciantov je vzbudila v Sovodnjah in drugod splošen gnus. Danes so vsi sprevideli, kako lažna je titoliparska propaganda, po kateri so govorili, da ne bodo volili «za palico, ki jih tepe», to je za De Gasperija. Tako so na eni strani skušali pomagali. De Gasperija s pozivi klerikalcev, naj volijo zanj, ter titovcev in liberalcev, naj oddajo bele glasovnice. Na drugi strani pa se v podporo italijanske reakcije in preganjalcev Slovencev poslužujejo celo najbolj podlega sredstva ae-nunciaclje italijanskim karabinjerjem lastnih rojakov, ki so zagrešili samo to, da so prinesli Slovencem v hišo slovenski koledar in slovenski časopis. Celo pod fašizmom no bile tako ogabne denunciacije zelo redke. Tem večja s< amota za te prodane duše! Slovenci pa bomo vsaj vedeli, da so titovci in liparji, zlasa še njihovi denuncianti, palica, s katero nas tepe De Gasperi. Prireditve naših šol NAPREDNE SILE NA GORIŠKEM SO SE KREPKO UVELJAVILE NA NEDELJSKIH VOLITVAH Večina goriških Slovencev je volila napredne stranke Titovske šolnike v Trst tržaške pa v Jugoslavijo Propadli pozivi izdajalskih vodstev DFS, SDZ in skupine slovenskih duhovnikov - Napredni Slovenci se veselijo zmage Vio-ililna bitikia je končana. Zacinijo besedo so povedali volivci sami. 5 svojim glasom so odločili, kakšna naj bo bodoča vlada v Italiji. Klerikalci sicer opevajo neko zmago. Toda te zmage v resnici niso dočakali. Dovolj je, če primerjamo letošnje izide z onimi iz leta 1948. Pač pa moramo biti veseli naše zrnc ge, naše -uveljavitve. Leta 1948. -so napredne sile na Goriškem dobile 24.595 glasov, letos pa 27.640. Tu moramo poidčrtati tudi dejstvo, da ;e leta 1948.. volila z nami tudi DFS. Letos pa je njeno vodstvo pozvalo Slovence, naj )ddajo bele glasovnice. S tem ;e hotelo čim učinkoviteje pod>-preti De Gasperija. Da je tako je po-trdil sam Tito v Slavon-;kem brodu, ko je dejal, da je De Gasperi edina pozitivna sila v Italiji. No, letos titovci niso volili : nami, toda kljub temu so naši glasovi narasli. To potrjuje, ia so -titovske vnste zelo redke ini šibke. Isto kot za tiitovce velja tudi za SDZ. Tudi letos so slovenski kle- rikalci odigrali zelo žalostno in nesramno v jogo.. Med tem ko so titovci .in esdezejevci indirektno podipiral-i De Gasperija, so oni javno pozvali «veje pripadnike, naj volijo -demokristjane torej za najzagri-zenejše sovražnike Slovencev, ki nam odi vsega pečetka odrekajo vse pravice in ki bi bili -pripravljeni v danem trenutku, kot nekia-j fašizem uporabljati t-udi silo v svoj zatiral ni gonji proti Slovencem. To bi blii prav gotovo poskusil.;, če bi šli njihovi volilni načrti- tako, kot so upali. Zato, če bi se bilo to. zgodilo, bi bili neposredno sokrivi tudi tisti Slovenci, ki so demokristjanom tako ali -tako pomagali. Da se niso načrti klerikalcev uresničili, so v veliki meri pripomogli tudi goriški Slovenci, ki so s svojo zdravo razsodnostjo na volitvah pod>-prli napredne sile, ki so zanesljiv poroto spoštovanja ristavo republike, ki predvideva med drugim tudi spoštovanje naše nacionalne manjšine. Te sile so tudi porok gotovih zmag v bodočih borbah za u- PRIPRAV IMO SE NA OBČNI ZBOR SHPZ Sleherno društvo naj tekmuje v pripravah V nedeljo, 31. maja je imela lovenska osnovna šola v Dolini aključno kulturno prireditev. Na poredu je bila igra M. Grošljeve Dve Marički». Nastopili so učen-i in učenke osnovne in strokov-le šole, ki so se vsi prav lepo zkazali. Posebno dobro sta se i živeli v vlogo obe Marički pa udi njuna sluga. Gledalce je n alio!; navdušila slika, v kateri te evljarska vajenca norčujeta iz vojega mojstra. Z veseljem je p. ejet tudi nastop škratov in mlčkov ter rajanje družic. Igro e dobro zrežiral učitelj osnovne ole. Udeležba je bila kar zado-loljiva, kljub temu da je slaba neme zadržalo doma običajne ibiskovalce iz sosednjih vasi. Šolska prireditev v Trebčah V nedeljo, 31. maja t. 1. je rila v Trebčah v -ljudskem domu šolska prireditev, na fcate-ri so nastopili otroci iz I.-V. -azreda. Podali so igro v treh lejanjih «Bedak Pavlek», eno-lejanko «Sodba», recitacije in epo zapeli nekaj -narodnih tesimi. «Pepelka» v Avditoriju V ponedeljek, 15. junija bodo šolski otrici iz Sv. Ivana upri-'orilii otroško igro «Pepelka» v: ivorani Avditorija. Pričetek >b 20. uri. Šolska prireditev v Barkovljah: V soboto, 13. in v nedeljo, 14. junija bo v šolskih prostorih v Barkovljah šolska price-jitev s pestrim sporedom. Sklep Glavnega odbora -jHPZ, za -s-klicanje občnega zbora, vzbudil veliko zanimanje med tržaškimi- Slovenci. Posebno važeni je ta sk-lep, 'e poleg kulturno prosvetnih Vprašanj -upoštevan» splošen položaj, v katerem- se nahajamo d-anes Slovenci k-ot del prebivalstva živečega na STO. Nadaljevanje zapostavljanja na nacionalnem polju, ki ga nad nami izvajajo dku-pacijske in civilne oblasti, -vedno večje ovire, ki- nam jih postavljajo na kulturnem polju in predvsem pa mahinacije, -s katerimi se skuša s strani Rima in Beo-grada razdelit! naše Ozemlje, nujno zahtevajo, da se Slovenci združimo ter enotno zoperstavimo politiki sovražnikov ter da skupno branimo priborjene pravice... Za vse to ne bo občni zbor, kljub temu da je reden, -samo n-av-aden -shod, na (katerem se v luči doseženih u-spehov in storjenih napak začrta nadaljnji program za razvoj in pospešitev ljudske kulture in prosvete, temveč bo in mura biti istočasno velik-a narodna -manifestacija Slovencev ini Hrvatov STO, na 'kateri naj pride do izraza želja in odločna vol-j-a do ohranitve -miru in -spoštovanja naših nacionalnih pravic. 28. junij, t. j. dan ko se bo vršil občni zbor, je blizu. Trditev, da je rok za priprave prekratek, ne drži, kajti -te priprave, niso nič drugega Škot analiza, ki jo moramo napraviti nad našimi dosedanjim- de-o.m v splošno korist slovenskega in hrvatskega -prebivalstva, in na podlagi i-skušenj prinesti na občni z-bor zdrave in za naše bodoče delo koristne predloge. Po vseh včlanjenih Prosvetnih društvih se morajo či-m-prej vršiti redne ali izredne odborove seje, na katerih odbori pripravijo in predlagajo načrt za priprave društva na občni zbor. Vsako P. D. naj organizira v prihodnjih dveh tednih sestanke svojih članov, na katerih naj -bo č’ansi v u obrazložen pomen in važnost občnega zbora, naj se prediskutira delovanje PD, situacija, ki vlada na slovenskem poij-u in na splošno na STO, ter naj se izv-oli po pravilih predvideno število delegatov na -občni zbor, kateri naj bodo, seveda, izbrani -med naj- boljšimi in delavnimi člani društva. Pravilno bi bilo, da bi vis-ako PD, v počastitev občnega- zbora, p leg drugih iniciativ, organizsalo kulturno manifestacijo, oz. prireditev. Vse iniciative in vprašanja, ki nastajajo po PD v zvezi z oberilo zborom, naj bodo javljena vodstv-u SHPZ, ki naj skrbi za rein-o in pravilno koordinacijo vseh priprav in tako tudi v tem pogledu prispeva k -uspehu te naše važne manifestacije. A. BLAZINA V nedeljo, 14. t. m-, ima lonjerska mladin-a -ples v gostilni Cok. — Vabljena je vsa mladina. Začetek ob 19. uri. Igial bo orkester «Rosa ndr a». zakoni-tev naših šol in za nemoten razvoj naše narodne kulture. Zato so goriški Slovenci veseli velike zmage -italijanskih naprednih sil, ki je obenem njihova zmaga-. Objavljamo končne resultate parlamentarnih volitev na Goriškem, to je za predele, kjer žive Slovenci. Ti podatki so uradni a še ne potrjeni od strani notranjega ministrstva. DORICA: KPI 1966, PSI 858, UP 244, PN-M 889, MSI 3595, PLI 365, DC 12.319, PSDI 1.571; praznih in neveljavnih glaso-v-nic 1.857. Od tega so -dobi-le v Stanar ežu: KPI 206, PSI 57, UP 9, PN-M 27, MSI 126, DC 441, PSDI 87, PLI 13, neveljavnih 331; v Podgori: KPI 281, PSI 86, UP 3, PN-M 23, MSI 44, DC 300, PSDI 55, PLI 6, nevejjavni-h 158; v Pevmi: KPI 153, PSI 27, UP 7, PNM 19, M-SI 21, DC 129, PSDI 20, PLI 4, neveljavnih 211. DOBERDOB: KPJ 191, PSI 50, UP 1, PNM' 12, MSI 22, DC 238, PSDI 11, PLI 5, neveljavnih 184. TR2IC:KPI 3532, (PSI 1441, UP 137, PNM 225 MSI 1.088, DC 6.617, PSDI 997, PLI 254. KRMIN: KPI 1.650, PSI 412, UP 57, PNM 111, MSI 247, DC 2.428, PSDI 216, PLI 71, neveljavnih 213. DOLENJE: KPI 75, PSI 32, UP 2, PN-M 23, M-SI 28, DC 420, PSDI 23, PLI 3. STEVERJAN: KPI 57, PSI 11, UP 4, PN-M 7, MSI 9, DC 148, PSDI 12, neveljavnih 218. SOVODNJE: KPI 169, PSI 91, U-P 10, PN-M 15, MSI 16, DC 286. PSDI 23, PLI 3, neveljavnih 410. RONKI: KPI 1.849, PSI 686, UP 21, PNM 37, MSI 184, DC 2.204, PSD-I 161, PLI 21. V goriški pokrajini so dobile na volitvah za senat sledeče število glasov: KPI 17.532, PSI 5.833, UP 625, PNM 1.651, MSI 6.280, PLI 917, DC 37.302, PSDI 3.960; praznih, odnosno neveljavnih glasov pa je -bila 4.642. Volitve za poslansko zbornico pa -so dale naslednje rezultate: GORICA: KPI 2.369, PSI 1.023, MSI 3.507, P-L-I 629, PRI 334. AS 245, PSD-I 1 977, DC 13.347, PNM 1.142 in ADN 72, neveljavnih 1.784. TRZIC: KPI 3.831, PSI 1.683, MSI 1.229, PLI 180, PRI 231, Unione popolare 138, PSDI 1.320, DC 6.907, PNM 227, ADN 35, neveljavnih 495. KRMIN: KPI 1.914, PSI 564, M SI 133, PL-I 13, PRI 6, UP 22, PSDI 211, DC 1.802, PNM 34, A DN 5, neveljavnih 227. DOLENJE: KPI 84, PSI 44, MSI 41, PLI 3, PRI 2, UP 3, FSDi 32, DC 451, PNM 26, ADN 6, neveljavnih 30. DOBERDOB: KPI 238, PSI 56, MSI 34, PLI 2, PRI 8, UP 5, PS Dl 13, DC 275, PNM 8, ADN 5, neveljavnih 234. RONKI: KPI 1.998, PSI 802, MSI , 196, PLI 27, PRI 20, UP 28, PSDI 227, DC 2.275, PN-M 30, A DN 13 neveljavnih 184. SOVODNJE: K-PI 188, PSI 105, MSI 19, PLI 4, PRI 15, UP 10, PS-DI 36, DC 307, PNM 18, ADN 3, .neveljavnih 476. STECERJ.AN: KPI 64, PSI 15, MSI 10, PLI 1, PRI 5, UP 3, PSDI 13, DC 161, PN-M 12, ADN 8, neveljavnih 262. V goriški pokrajini so -dobile na volitvah za posilan-sko zbornico stranke -sledeče število glasov: KPI 19.890, PSI 6.921, MSI 6.435, PLI 1.090, PRI 1.000, UP 628, PS Dl 5.094, DC 39.901, PNM 1.937, ADN 201; belih odn. neveljavnih glasovnic pa je bilo skupno 4.916. Opomba h kraticam: (KPI — Komunistična partija Italije, PSI — Socialistična stranka Italije, U P — Unione popolare, PNM — Partito Monarchico Italiano, MSI — Movimento Sociale Italiano, DC — Democrazia Cristiana, PS DI — Partito Socialista Democratico Italiano, PLI — Partito Liberale Italiano). To bi radi dosegli titofašistični špekulanti s svojo akcijo za“uredi-tev“ slovenske šole - Ogabne intrige proti domačim učnim močem Akcija nekega «Poverjenega odbora», ki se je, po znanih titovskih metodah, pričela z velikim hrupom, je nenadno popolnoma utihnila. «Popolna enotnost» slovenskih šolnikov, ki so jo skušali prikazati titovski agenti in njihova papirnata trobila, se je po dveh, treh sestankih razpočila kot mlini mehurček. Točno tako, kot smo mi napovedali. In drugače tudi ni moglo biti; kajti že oa vsega početka smo prikazali to «akcijo v korist slovenske šole» kot ponoven titovski manever, da si zagotove skupno s svojimi belogardističnimi zavezniki komandne položaje nad slovensko šolo. Toda, kljub temu da «Primorski» molči kot grob in ne odgovarja niti na naše jasne obtožbe, da ne sklicujejo več sestankov šolnikov in se ne sestaja niti ožji odbor, pa «akcija» titovskin intrigantov ni prenehala. Nas. protno, še pojačili so jo, toaa nadaljuje se tajno, po koridorjih vojaških okupacijskih oblasti. Tako so se glede «ureditve» položaja slovenskih šolnikov omejili le na ozko skupinico onih profesorjev in učiteljev, ki nimajo niti primerne izobrazbe, so pa zato goreči titovci odn. belogardistični begunci, katere hočejo postaviti na vsa odgovorna mesta. Zanje zahtevajo, da se ne sme upoštevati pomanjkanje državljanstva in strokovne izobrazbe. Tako bi bili kar naenkrat oni priviligirani, kajti okupacijska oblast jim je mnogo bolj naklonjena kot domačinom. Pri tem se sklicujejo, da so oni edini, ki znajo slovenščino, dočim da je tržaški učitelji in profesorji, tudi oni, ki so napravili slovensko maturo v Trstu in na Primorskem, ne poznajo. Tako so hoteli naivezti oblastem, da ne mo rejo — zaradi «neznanja» slovenskega jezika — zavzeti važnih položajev v šolstvu niti oni šolniki, ki so pisali slovenske učne knjige. Toda še več. Neki znani titofašistični priganjač med profesorji se je celo javno izjavil, da tržaški slovenski profesorji ne bodo mogli dalje poučevati, češ da ne znajo jezika «Tolerirali pa bomo — je milostno dodal ta vsemogočni titovski agent — one, ki so poučevali doslej že 7 do 8 let na slovenskih šolah.» Tako torej nam pride tak nebodigatreba kdove oa- tukajšnjega državljanstva, mnogi j kod in hoče pri nas komandirati. Mladina se pridno pripravlja na svetovni festival v Bukarešti Mladinci iz Rocola dajejo najboljši vzgled vsem ostalim tillili Pred startom kolesarjev iz Ced asa. Znak za odhod je dal miij-ski župan G. Pacco ki je predsednik Odbora za festival. SHPZ je ponovno postavila zahtevo za stalnost naših šol in učnih moči Delegacija SHPZ zahteva otvoritev 3. letnika industrijskega tečaja v Dolini V petek preteklega tedna sta bila pri načelniku Prosvetnega urada profesorju F addi zastopnika Glavnega odbora SHPZ tov. Stane Bidovec in Jelka Gerbec, da bi ponovno intervenirala v pogledu slovenskega -učnega osebja in vprašanja u-reditve slovenskega- šolstva. Delegacija je postavila kot prvo točko, naj se vprašanje uredi na način, da foto slovenska šola dobila popolno enakopravnost z italijansko na podlagi redne zakonodaje, naj bi v višji šolski upravi biii Slovenci enakopravno zastopani z odločujočim glasom ter naj se zagotovi stalna namestitev ter priznanje dosedanjega službovanja onim, ki imajo vse pogoje, predpisane po zakonu; poseben stalež pa za one učne moči, ki imajo odgovarjajočo strokovno izobrazbo, a nimajo državljanstva ali pristojnosti- zaradi tukajšnjega neurejenega položaja, dokler se to razmerje ne bo uredilo. Pri namestitvah naj bi imeli prednost omenjeni šolniki, drugi pa naj bi prišli v poštev, če bi ostala še prazna mesta. Drugo nedeljo, 21. t. m. ob 17. uri bo v Avditoriju pod okriljem SHPZ lepa otroška prireditev, ko bodo nastopili naši najmlajši. Dramska skupina z Opčin bo uprizorila «Rde. to kapico», igro s petjem v štirih dejanjih; otroška skupina iz Ricmanj bo nastopila s komedijo «Pravljica o travici hočem». Med prvo in drugo igro bo nastop z baletom. Ze danes opozarjamo starše, da pripeljejo otroke. Vstopnice dobite na vseh sedežih prosv. društev, pri vratarju Doma prist. delavcev in na sedežu SHPZ — Ponterosso 6/11, tel. 60-40. Kulturna prireditev v PD «Raubar» na Greti Danes v soboto 13. t. m. ob 20. uri bo v prosvetnem društvu «Raubar» na Greti (ul. Cisternone) lepa slo-v-ital. kulturna prireditev. Nastopila bo dramska skupina PD «Ce-bule-c» z veselo N-ušičevo enodejanko «Analfabet» in pevci solisti KK «Kraljič» pod vodstvom prof. Botteghellijeve. Vabljeni vsi, na ta lep, zabavno kulturni večer. Velik koncert v Sv. Barbari. Jutri v nedeljo 14. t. m. ob 18. uri bo v Prosvetnem domu pri Sv. Barbari nadvse zanimiv koncert slovanske pesmi in glasbe. Nastopili bodo združeni peviski zbori Skedenj, Sv. Ivan-Podlonj-er in Rocol in šentjakobski mandohnistični zbor «Ivan Cankar». Na sporedu bodo slovenske, hrvatske, srbske in ruske pesmi-, odlomek iz Smetanove opere «Prodana ne. ves-ta», uvod in finale Sostako-vičevega «Padec Berlina» itd. Vabljeni vsi domačini in okoličani na to izredno koncertno prireditev. Nastop na radiu Trst 11. Koncert pevskega zbora Lo-njer-Katmara, ki bi moral biti na radiu Trst II. 7. t. m., je bil zaradi tehničnih ovir s strani vodstva radia preložen na 12. julija 1953 ob 17. uri. «Rdeča kapica« v Avditoriju Delegacija je podčrtala, da ne izraža le stališča SHPZ in v-seh prosvetnih društev, marveč tudi -mnenje velike večine slovenskih šo-lnikov in slovenskega prebivalstva. Prof. Fadda je stvar vze-1 na znanje ter vprašal, naj bi mu predložili zahteve tudi pismeno. Izjavil je, da je naše stališče zakonito, da zato ni vzrokov, da se zadeva ne- 'bi dala urediti. Zastopnika SHPZ sta nadalje iznesla, naj bi se otroškim vrtcem, ki jih trenutno upravljajo privatne ustanove, prav talk-o zagotovila stalnost in nemoten razvoj s tem; da bi jih postavili pod občinsko upravo. Za otroške vrtnarice pa naj bi se razpisal natečaj za stalne namestitve. Tudi, to je prftf. Fa-dda vzel na znanje ter - obljubil zanimanje. Nazadnje je zastopstvo SH-PZ izneslo, naj bi -se v dvoletnem industrijskem tečaju v Dolini ustanovil tudi tretji razred kot oddelek slovenske industrijske šole v Rojanu. Dosedaj je bil tečaj dobro obiskan -s strani učencev, ki se zaradi gmotnih razmer niso m-ogli vpisati v mestne strokovne ali srednje šole. Zato j-e to vprašanje silno občuteno pri dolinskih starših in drugih okoliških vasi. V tem. smislu je tudi župan dolinske občine posredoval pri oblasteh in predložil zadevno vlogo. Tudi v pogled/u tega vprašanja je prof. Fa-ddia zagotovil svoje- zanimanje in prosil za pismeno vl-ogo. V torek-, 9. junija je tajništvo SHPZ predložilo prof. Fad-di potrebne vloge in obenem tudi resolucijo staršev iz Križa za gradnjo novega šolskega poslopja. Starši in slovensko prebivalstvo pričakujejo čim prejšnjo in čim ugodnejšo rešitev teh šolskih vprašanj. Podpore revnim kmetom V sredo je tržaška -občina, sporočila, da je consko- predsedstvo -dalo na razpolago vsoto 2 milijonov lir za pomoč kmetovalcev, ki jih je prizadela toča dne- 7. maja in ki živijo v težkih gospodarskih pogojih. Z netilki, ki se bodo razdeljevali, -se ne smatrajo kot odškodnina za utrpelo škodo, temveč le kot podpora, ki j-o bo dodeljevala posebna komisija pod predsedstvom predsednika cone Prizadeti bodo morali predložiti conskemu predsedstvu prošnjo opremljeno z .izjavo Občinske podporne ustanove (EOA) o resnični potrebi prosilca. Poleg vsote 2 -milijonov, in 500 -tisoč lir, ki jih je nakazala V (J za nabavo d-uši-čnega gnojila., predstavljata ta dva milijona edino pomoč, ki so jo o-blasti dale na razpolago- za naše revne kmete. Na vsak način svetujemo našim kmetom, da se po-slu-žijo tudi te prilike in čimprej predložijo prošnjo za dodelitev podpore. Predavanja o ZSSR in o SIO j| Ja-vne debate o STO in predavanja o- življenju v Soivjet-ski zvezi se bod-o- nadaljevala tudi v prihodnjih dneh: d-anes, v soboto 13, 6. bo na trgu v Velikem Repnu govorit tovt Stane Bidovec o vprašanju etn' čne čirte ini STO ter o svojem bivanju v ZSSR; v isire-do, 17. 6. bo v ljudskem- domu pri Magdaleni govoril tov. Bidovec o svoje-m potovanju po ZSSR; v četrtek, 18. 6. bosta v dvorani kina v Nabrežini, predavala o težaškem vprašanju tov. A. Bernetič ini T, Balbi. v petek, 19. 6. bo na Kroža-di -v Križu z-bo-rovainje, na -katerem bo govoril tov. Siško-vič o italijanskih volitvah in STO; v petek, 19. 6. bo ,v dvorani prosvetnega doma na Opčinah tov, Bidovec -pripovedoval -svoje vtise iz Dežele soclali-zma; v torek, 23. 6. foo v ljudskem domu v Trebčah govoril tov. Bidovec o -tržaškem -vprašanju in o Sovjetske zvezi. Po končanih gov-ori-h bodo poslušalci povsod lahko stopili v diskusijoi. -Na teh zborovanjih bodo orisani tudi izidi volitev v Italiji j n njihov pomen za tržaške Slovence. Z naglimi koraki se bliža otvoritev! mladinskega festivala v Bukarešti. Po vseh deželah sveta se mladina z velikim za nim-anjem pripravlja na ta veliki in svečan dogodek. Povsod so v teku razne tekme, kateri!) zmagovalci bodo nastopili na mednarodnih tekmah, ki bodo od 2. do 16, av.gu-sta T-udi v Trstu se mladina skrbno pripravlja za svetovni mladinski festival. Ker organizacije, 'ki s-odelujejo v Od boru za festival, ni-majo drugih sredstev kot pa članarino od svojih članov, je za kritje v-eli-kin stroškov, ki so predvideni s pošiljanjem -mladih delega- tov v Bukarešto, Odbor naslovil na vse ml adirne e in na -vse Tržačane apel, naj s prostovoljnimi prispevki omogočijo udeležbo na festivalu tržaškim delegatom. Naša vrla mladina tudi zasluži-, da jo podpremo v njenih težnjah. Saj d-okazuje iz dneva v dan, -s kakš-nio resnostjo- in požrtvovalnostjo se pripravlja na to na j več je mednarodno bladinisko slavje. Tako je sijajno uspela kolesarska, dirka Trst - Devin - Opčine - Bazovica - Dolina - Milje - Klj-uč-T-rst, katere se je udeležilo 81 mladincev in vi kateri je zmagal Ivan Furlan iz Gradiške. Pa tudi sicer so priprave za Festival povsod v polnem teku. Posebno pohvalo- zaslužijo mladinke in mladinci iz Rocola, večinoma stari od- 1-6 do 18 let. Pridna rocolska dekleta sedaj pripravljajo neko igro, v ikater.i -sodeluje 6 mladink. Dalje se 7- deklet pridno vadi za baletni nastop, posebej pa še ena za samostojen nastop. Nadaljnjih 20 deklet pa sodeluje pri pripravah za nastop «Zastava miru». Petnajst mladink -pridno nabira o-blačila za korejske otroke. Tudi rocolski mladeniči n-očejo zaostati za svojimi vrstnicami. Pet od njih se jih neutrudn-o pripravlja na turnir namiznega tenisa, prav toliko tudi za tetk čez drn in strm. Mladinci se tudi udeležujejo z veliko vnemo upravnega tekmovanja ZKM, obvezali so se tudi povečati razpečavanje lista «Pattuglia», na tekmovanju sitenčasov bodo sodelovali kar z dvema stenskima časopisoma. Neki mladinec je vpisal v Enotne sindikate že 10 mladincev kot je bil navajen pod zaščito vsemogočne Udbe. Da bi onemogočili pouk in funkcije v slovenski šoli, jim nekateri titovski in belogardistični funkcionarji pišejo v oceno, češ da ne znajo slovenskega jezika. Titovci so šli celo tako daleč, da so postavili zahtevo, naj se za nameščanje upoštevajo samo šole v Sloveniji, dočim bi morali vsi oni, ki imajo tržaške šole, četudi slovenske, delati posebne izpite, iz slovenščine, v komisijah zanje pa bi, naravno, sedeli litovski in belogardistični priskledniki, To je vse, kar se je izcimilo od tako bučne titovske akcije, u stalnosti šol in učnih moči niso izrekli niti ene besede, nasprotno, kot vidimo, so jo skušali preprečiti. In za to svojo umazano akcijo na škodo slovenski šoli in večini šolnikov so pred nekaj tedni celo poskušali uprizoriti splošno stavko vseh učnih moči. tako da ne bi šole mogle niti zaključiti pouka, niti opraviti izpitov in matur. Toda, na srečo so jim pošteni šolniki to zločinsko namero še pravočasno preprečili. . In še ena nova. Cujte! V nadomestilo z a to, ker ne bi mogli tržaški učitelji in profesorji zaradi titovskih intrig dobiti službe, hodijo sedaj titovski sleparji okrog njih, zlasti mlajših, ter jih vabijo, naj gredo... v Jugoslavijo, kjer jim jamčijo, da bodo dobili takoj namestitev. Spričo takih titovskih namer ni čudno, če se je neki titovski uči telj — poleg njega imata službo na slovenskih šolah še dva člana njegove družine — izrazil-«Kaj vendar zahtevajo ti mlaai učitelji in profesorji, da bi dobili službo na slovenskih šolah v Trstu. Naj g.edo v Jugoslavijo, tam jo ib odo dobili gotovo. Naj tudi oni poskusijo, saj smo bili tudi mi več kot deset let tam!» Med titovskimi šolniki je več tudi takih, ki dobivajo v Jugoslaviji pokojnino, mnogi pa, ki imajo gori družino, dobivajo tam celotno plačo. In ti hočejo spraviti ob kruh tržaške šolnike. Ta dejstva so odprla oči vsem poštenim šolnikom, ki vidijo da titovski manevri- in njihovo zahrbtno rovarjenje samo škodujejo njihovim koiistim in ugledu slovenske šole. Obrnili so jim hrbet in nihče več ne bo nasedal njihovim podlim intrigam, čeprav se skrivajo pod donečimi gesli. Za teden — dni — Sobota, 13. -• Anten Padovai sjci Nedelja, 14. - Bazilij f Ponedeljek, 15. - Vid Torek, 16. - Jošt Sreda, 17. - Marjeta Četrtek, 18. - Marko Petèk, 19. - Julijana L st P' u; di D r< z: P ZGODOVINSKI DNEVI 15. 6. 1876. se je rodil slovenil slikar Ivan Grohar. Ji 17. 6. 1882. se ie rodil G. Ml V -mitrov, voditelj bolgarske! naroda. Umrl je 2, 7. 1949. | >BNo K TRST II. "SÒBOTÀfJ”13r 1'evšk." uuiž* btoj Šramel - 18.15 Bi an-mis: Konce e- 2y v B iduru cip. 8j - iv. Pogovor|-„ ženo - 22. D eli us: Kon-cei-t . -violino in orkester. m NEDELJA: 8.45 Kmetijska o s|i v daj a - 11.30 Oddaja za -najmilaf skup - 12,15 Lepe operne arije - 1 -Reje Naša mladina pred mikroiono» d-l-ogč 17. Koncert angleške vojaške g^jšnji ce - 18.10 N aiSLOp gojencev UP yn-bene Matice v t rstu - 19. Iz til« skega sveta - 21. aohuslav Mir*0 tinu: Koncert za dva kla-virja rie ’ 21.30 Izbrana ,lirika - 22. Thomirlk> Mignon, l. dejanje. Suve PONEDELJEK: 18.15 Pagani«t Koncert št. 1 v D duru za v« tjan« in otlk. - 19. Mamica pr ipovedu i c ' - 21. Književnost in umetnost kc-21.30 Thomas: Mignon, 2. in 3. d , ’ janj-e - 23. Kossmi-Kespighi: Fai “?ra tastični bazar. ,01‘a TOREK t3. Glasba po želja» 18.15 Rimski-Korsakov: SehereZ Savo da - sim-:, suuta - 19. Tehnika ‘»ium gospodarstvo - 21. Radijski od« L -SREDA: 18.15 Chopin: KontiC za klavir št. 2 - 19. Zdravnik.' kc vedež - 20.30 Sola in vzgoja *», i 21. Rahmaninov: Trije sirni, pl'dU-št si - 22. Mozart: Koncert za vi' h k-lino in or k. v G duru - 223 >aj0 Prokofjev^ Romeo in Julija - tog , So V suite št. 2. ČETRTEK: 13. Pevski duet Im , ' harmonika - 13.45 Schubert: S,, ta nata št. 1 v D duru - 18.15 Gia -S n beno -predavanje - 19. Sloveniti', in za Slovence - 21. Dramatiziral Wst\ povest - 22. Mozart: Koncert -SZ D duru za violino in orkester. Deiit PETEK: 13. Glasba po želja» L). 18.15 Mozart: Koncert za f 1 a V', in ork. v G duru - 18.40 Samdto a Barber: Simfonija v enem sta'ri s ku - 20.30 Trž. kult. razg-ledi > d 21.30 Koncert pianistke Hilde edi rak-Casove - 22. Iz londonsK1 & vj koncertnih dvoran. tovn '»hoj e o-st P. D. «Haas» na Vrdelci priredi jutri, v nedeljo, 14- i(.s ~ junija tg0 ' Velik koncert a godbe Rinaldi. Jt Koncert, ki se začne oB 18. uri, bo v društvenih Ac' prostorih v gostilni Mi- k niussi, ul. dello Scoglio. fcjQ Po koncertu sledi ples- h z ____________________ 'hite Sa Šolska razstava na Optinole V soboto, 13. in v nedelj1 Aei 14. -t. m. od 10.30 do 20. -U' 6.Vl jjVze razrednega industrijskega lltan čaja -razstava izdelkov, ki 5 |hske jih tekom leta pripravili ^ h-o jaki. rik > n>Sr>) '»če iiNd Na Ni; ;3ka Dokažite, da ni res, kar trdimo! Učividno so javne debate, na katerih naši govorniki z neovrgljivimi dokumenti dokazujejo ti-tofašistično in AgneleUovo izdaj, stvo proti tržaškim Slovencem in STO, razburile tržaško titojaši-stično vodstvo. Zato so razni Deklevi, Stoki, Boleti in Kozmi-ne, da b,i nevtralizirali veliki odmev debat celo med titovskimi pristaši, organizirali v veliki naglici seje občinskih odborov «U F»', da bi vsaj svojim plačanim aktivistom iz dolinske, repenta-brske, zgoniške in nabreiinske občine po svoje raztolmačili izdajstvo beograjske vlade. Verjetno so sklicali le svoje s težkimi denarci plačane priganjače, ker jim ni uspelo sklicati širših sestankov zaradi pomanjkanja... ljudi. Na sejah «odborov UF» pa so po svoji stari že stokrat preizkušeni izdajalski in sle, parski navadi poveličevali Titov govor v Slavonskem Brodu, prikazujoč ga kot višek argumenta v obrambo naših interesov, dočim so popolnoma zamolčali izjave Babiča, njegovo pisanje v «Primorskem», izjave Koče Popoviča in pisanje «Mednarodne politike» ter celo tiste dele Tito- novih pristašev, da je Tito p/ ija- vega govora, v katerem se poko-puje mirovna pogodba z Italijo in se govori o pogubonosni «etnični rešitvi» tržaškega vprašanja. Z denarjem dobro založeni U-tafašistiični hierarhi so se rajši spustili v poveličevanje kondominija, ki je v ostrem nasprotju z mirovno pogodbo in predstavlja težko nevarnost' za Tržaško ozemlje prav tako kot Titova ali De Gasperijeva «etnična črta». V svojem «prepričevalnem» delu na sestankih pa niso hoteli povedati, da je prav titojašistična vlada kriva poleg Amerikancev, Angležev in Degasperijevcev za sedanje težko stanje tržaških Slovencev, ki jim grozi nevarnost popolnega zasužnjenja s strani Rima in Beograda preko «etnične črte» ali preko Scelbovega in Rankovičevega «kondominija». Tržaški titofašistični voditelji so v zagati. Zato skačejo kot klovni sem pa .tja, da bi rešili to, kar se rešiti da. Ampak sklicanje «odborov OF» in laži na njihovih sejah ne bodo prepričale našega prebivalstva, niti ne nji- telj tržaških Slovencev in ST U. Ce bi bil prijatelj tržaških Slovencev in STO bi se zavzemal za uveljavitev mirovne pogodbe in ustanovitev STO in ne bi predlagal De Gasperiju razkosanja na podlagi «etnične črte» ali kondominija. Tržaški titofašistični hierarhi pa prav zato doživljajo celo na svojih «odborih» neuspeh. Drugače ne bi mogli trditi, da se mi na javnih debatah poslužujemo falzifikatov in laži. Ce je to res, dokažite, da se lažemo in, da falzifiramo citate iz «Primorskega», «Foročevalca» in voditeljev tihofašizma. Pokažite se na javnih debatah! ZAHVALA Brat Jožko in žena njegova se prisrčno- zahvaljujeta vsem, ki so, na kateri. kol,i način počastili spomin Silvana Ferjančiča, iz Prečnika, ki se je 5. 6. smrtno ponesrečil ,v bližini Jaro el j. Predvsem -se zahvaljuje mlad,ini, g o albi iz Nabrežine, pevcem za žalostinke na pogrebu in- g. župniku. V -zvezi z nameravanim odpustom dveh uradnikov v čistilnici «Aquila» so sindikalni predstavniki v pogajanjih z Zvezo -indu-strijcev dokazali, da je odpust neopravičen ker ima čistilnica dovolj dela in bi morala celo zaposliti nove sile. Ker vztraja vodstvo na s-vojem stališču, so sindikalni predstavniki sklenili, da se obrnejo -na Urad za delo. Vrsta odpustov v raznih večjih in manjši-h podjetij še ni končala. V soboto je tržaška mehanična delavnica FOM, ki je že nekaj časa poslovala z zmanjšanim urnikom javila, da bo od-pustila 10 nameščencev in je te odpuste opravičila z vedno večjo krizo. Medtem so se vršili -na Uradu za de,lo razgovori v zvezi z najavljenimi odpusti pri podjetju Sbocchel-li, -kii še niso privedli do no-benega zaključka. Tudi ravnateljstvo čistilnice «Esso Si andai-d» je te dni vztraja v svojih namenih, da odpusti de-1 nameščencev in je odkitto izjavilo, da se ne namerava držati normalne procedure in ne -misli utemeljiti razlogov svojega poče-,ja. V sredo -so nameščenci na dili to nezaslišano zadržanje rav-enotnem aborovanCu ostro o-bso-nateljstva, ter sprejeli c tem v zvezi posebno resolucijo naslovljeno na sindikalne organizacije, glavno ravnateljstva in Vojaško upravo. * * * *** Prometna po-li-cija je objavila, da je bilo v -coni A STO v mesecu maju 398 prometnih nesreč, pri katerih je 6 oseb izgu bilo življenje, 169 pa jih je bilo težje in lažje ranjenih. t*« Neznani gostje so v petek ponoči obiskati gostilno v ulici Crispi 45 ter odnesli za 17.00U lir mesnih izdelkov in osem tisoč lir gotovine. Tatvino je drugo jutro prijavil policiji lastnik Ruggero Fiorenti n,is. *** Maši à letni Argeo Cernec- , —u-Liii ru-gcu uctiict.- :a, bivajoč pri Sv. M.M. Spodnji 1234, je v soboto z življenjem jlačal otroško razigranost. V bli- žini hiše št. 1252 v ulici Fiati delavnici v ul. Fratello 9 ? V ziat p,stan z briljantom, vre«-, 130 tisoč lir. Izroči-la ga je \ tici-ji v ul. XXX Ottobre, H; je na razpolago zakoniti last»1. *«* v ponedeljek zvečer s e [ il'iS 22 letna Albina Valenta por. ga, stanujoča pri Sv. M.M. jim - 573, slastno najedla gob, ki, L ,,jv , ............... je njena mati nabrala v nek gozdu. Toda ponoči so j-o poPfa »o _ oo-lečine v i. couhu in p. epebj ItA so jo v bolnico, kjer so ug0,<; vili zaabrupijenje. Zdravniki^ e s izjavili, da bo okrevala v 2 ail> -sr°v dneh, če ne nastopijo Rompi1* .^tjo Clje. ET ; * * » ti, A v dneh od 4. do 10. t. ra-, je v tržaški občini rodilo je -.rolk, umilio je 43 oseb, poro bilo 62. Razstava moških in ženA v o v ročnih del ter risb d.voletrA-Nj strokovnega Tečaja v Dolih1 tJ ti A odprla 13., 14. in 15. ju-nija , t 9. do 13. ure in o,d 15. do ure. Vabljeni! Odgovorni urednik .. RUDOLF BLA21C (Biagi; j ^ Založniši vo «DELA« Tiska tip. RIVA, Torrebianc^ rij, ^ Oovrvl }#*nte A IS HHieTIJSHfl IMBRUMI IN PRODAJNA ZADRUGA Trstu, ul. Foscolo 1 je odprla prodajo pristnih dio-mačih vin po zmernih cenah. Steklenica 2 litrov: Refošk . . . 251) lir Malvazija 250 lir i Tri Bo QtV ho, V, M >ic M N; ■bi S6 K »2? X X 6- 0 't$ X t,.