31 Meritve tektonskih mikro-premikov v prelomni coni Idrijskega preloma v dolini Uč je Andrej Gosar * Povzetek Dolina Uč je poteka preč no na Idrijski prelom, zaradi č esar je bila izbrana kot najbolj primerna za namestitev ekstenziometra TM 71 na tem prelomu, ki je dolg preko 120 km. Meritve tektonskih mikro-premikov na razpoki v notranji prelomni coni potekajo od leta 2004. V 14 letih opazovanj je bilo ugotovljeno sistematič no vodoravno zmikanje s povpreč no hitrostjo 0,21 mm/leto in podrejeno vertikalni premiki s hitrostjo 0,06 mm/leto, kar dokazuje aktivnost preloma. Podan je pregled različ nih metod raziskovanja recentnih premikov ob aktivnih prelomih ter novejših raziskav Idrijskega preloma. Ocene hitrosti premikov so poleg geodinamike pomembne predvsem za izboljšanje seizmotektonskih modelov in s tem boljše ocenjevanje potresne nevarnosti. Ključ ne besede: tektonika, geodinamika, prelom, ekstenziometer, Idrijski prelom, Uč ja Keywords: tectonics, geodynamics, fault, ekstensometer, Idija fault, Uč ja Idrijski prelom Idrijski prelom je geomorfološko najbolj izražen prelom v zahodni Sloveniji, ki je jasno viden na satelitskih in letalskih posnetkih ter na digitalnih modelih višin različ ne loč ljivosti. Prelom se lahko sledi v dolžini več kot 120 km od Furlanije v bližini Kaninskega pogorja na SZ do Gorskega Kotarja na Hrvaškem na JV (Buser, 1986). Povpreč na smer preloma je 310 o , naklon vpada pa 85 o (Atanackov et al., 2014). V južnem delu se ob njem nahaja več kraških polj poreč ja Ljubljanice, v severnem delu pa prelom poteka vzdolž dolin Idrijce, Kanomljice in Soč e. Zgodovina njegovega raziskovanja je zelo dolga (Č ar in Gosar, 2011), tudi zaradi pomena idrijskega rudišč a, saj je v geološki zgodovini bil del orudenja (Ljubevč ) ob Idrijskem prelomu odrezan in premaknjen na današnje mesto za okoli 2500 m. Na podlagi tega je Placer (1971), ob upoštevanju, da naj bi bil prelom star od 10 do 12 milijonov let, izrač unal, da je bila skozi celotno obdobje povpreč na hitrost premikov od 0,25 do 0,16 mm/leto, premik pa je poševen z navpič nim skokom 480 m (Placer, 1982). Novejše raziskave povezane s podrobnim kartiranjem za izdelavo geološke karte idrijsko-cerkljanskega ozemlja so pokazale, da izkazuje Idrijski prelom res poševni premik, ki pa je posledica dveh loč enih tektonskih dogajanj (Č ar, 2010). V srednjem miocenu pred 12 milijoni let, je bilo ozemlje pod vplivom moč nih nateznih sil in nastali so normalni prelomi v smeri SZ-JV in vpadom proti SV. Ob Idrijskem prelomu se je SV blok spustil za do 480 m. V novejšem č asu so se napetostni pogoji spremenili v kompresijske v približni smeri S-J in prelom se je reaktiviral v desnozmič nega. Pri tem so delno nastale nove prelomne trase, zaradi č esar je prelomna cona Idrijskega preloma zelo zapletena. Ponekod so vidni nespremenjeni odseki iz č asa normalnih premikov, drugod reaktivirane cone normalnih prelomov s horizontalnimi premiki in v veliki več ini najmlajše, skoraj navpič ne prelomne ploskve z znač ilnimi strukturami, ki nastajajo ob zmič nih prelomih (Č ar, 2010; Č ar in Gosar, 2011). V novejši razpravi Placer et al. (2010) ocenjujejo, da je navidezni premik ob Idrijskem prelomu na * Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, Slovenija in Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Aškerč eva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija 32 Tolminskem okrog 10 km. Ker poteka Idrijski prelom več inoma vzdolž reč nih dolin ali kraških polj, je ob njem razmeroma malo izdankov primernih za podrobnejše tektonske analize. Najlepše je celotna prelomna cona razgaljena v dolini Uč je na skrajnem SZ, saj poteka preč no na smer preloma in prav na območ ju prelomne cone tvori manjši kanjon z navpič nimi stenami (Č ar in Pišljar, 1993). V njem so dobro vidne strukture zunanje in notranje prelomne cone. Z metodami tektonske geomorfologije na podlagi natanč nega digitalnega modela višin iz LiDARskega snemanja površja, so recentno kinematiko Idrijskega preloma v zadnjih letih raziskovali Moulin et al. (2014). Kasneje so uporabili še metode datiranja na podlagi izpostavljenosti izdankov kozmič nim žarkom (izotop 36 Cl) in ocenili povpreč no hitrost premikanja ob Idrijskem prelomu na 1,15 mm/leto za obdobje od poznega pleistocena (Moulin et al., 2016). V okviru seizmotektonske parametrizacije aktivnih prelomov Slovenije za izdelavo nove karte potresne nevarnosti so Atanackov et al. (2014) recentno hitrost premikanja ocenili na 1 mm/leto. Predpostavlja se, da je Idrijski prelom potresno dejaven, č eprav je število potresov zaznanih vzdolž njega razmeroma majhno (Živč ić et al., 2011). K nezanesljivosti seizmoloških opazovanj največ prispeva dejstvo, da so bile v preteklosti potresne opazovalnice, razen tiste na Vojskem, precej oddaljene, kar zmanjšuje natanč nost lociranja žarišč potresov. Na širšem območ ju okrog Idrijskega preloma je domnevno nastal t.i. idrijski potres leta 1511, ki je z ocenjeno magnitudo 6,8 najmoč nejši znan potres na območ ju Slovenije. Vendar pa je dejanska lokacija tega potresa še predmet raziskav (Fitzko et al., 2005), ki dopušč ajo da se je potres zgodil na zelo širokem območ ju v zahodni Sloveniji ali celo v Furlaniji. V novejšem č asu so med raziskavami najpomembnejše paleoseizmološke. V 20. stoletju sta se na širšem območ ju Idrijskega preloma zgodila dva moč na potresa, cerkniški leta 1926 in potres v Krnskem pogorju leta 1998 (Živč ić et al., 2011). Za slednjega je dokazano, da je nastal na Ravenskem desnozmič nem prelomu, ki poteka vzporedno z Idrijskim. Slika 1 – Geološka karta prelomne cone Idrijskega preloma v dolini Uč je. Pušč ica kaže lokacijo ekstenziometra TM 71. (avtor Igor Rižnar). Na območ ju doline Uč je je Idrijska prelomna cona široka okoli 750 m. V okviru projekta COST 625 3D monitoring of active tectonic structures jo je podrobno skartiral 33 Igor Rižnar (neobjavljeno) in izdelal strukturno-geološko karto (slika 1). Na tem območ ju je ozemlje pretežno zgrajeno iz zgornjetriasnega dachsteinskega apnenca. Nekoliko severno poteka glavni nariv Kaninskega pogorja proti jugu, v katerem je dachsteinski apnenec narinjen na kredni fliš (Buser, 1986). JZ od glavne prelomne ploskve v dolini Uč je je manjše območ je jurskega apnenca liasne starosti, v dnu samega kanjona pa na nekaj mestih izdanja kredni fliš. Notranja prelomna cona je široka okoli 260 m in obsega dva robna preloma, ter glavno in stransko prelomno ploskev. Na območ ju glavne prelomne ploskve nismo našli nobene primerne razpoke za meritve mikropremikov, saj poteka nekoliko zahodneje od zač etka samega kanjona. Zato pa stranska prelomna ploskev, ki poteka 70 m vzhodneje prek okoli 50 m visoke stene kanjona, predstavlja zelo izrazito razpoko (slika 2a), ki se je izkazala za najprimernejšo za namestitev ekstenziometra. Nizvodno je 50 m proti vzhodu še ena lepo razgaljena prelomna ploskev, na kateri drse jasno kažejo na subhorizontalne premike (slika 2b). Ker pa se nahaja v najožjem deli kanjona, dostop do nje s težko vrtalno opremo, potrebno za namestitev ekstenziometra ni bil mogoč . Od zunanjih prelomnih con je širša tista na zahodni strani (okoli 350 m), ki sega do Srednje Uč je in je vzdolž samega toka reke v celoti v liasnem apnencu. Na vzhodni strani je zunanja preloma cona široka okoli 140 m in sega skoraj do naselja Žaga. Ta del je v celoti zgrajen iz dachsteinskega apnenca. Slika 2 – a) Razpoka v notranji prelomni coni Idrijskega preloma v dolini Uč je. Pušč ica kaže lokacijo ekstenziometra TM 71. b) Izdanek prelomne ploskve 50 m vzhodno od razpoke na sliki (a) z izrazitimi drsami, ki kažejo na subhorizontalne premike. 34 Meritve tektonskih premikov ob prelomih Ocene hitrosti recentnih premikov tektonskih blokov ob prelomih so zelo pomembne za razumevanje geodinamike in aktivne tektonike ter s tem za ocenjevanje potresne nevarnosti. Žal pa je na ozemljih za katere so znač ilne zmerne hitrosti tektonskih deformacij, med katerimi je tudi Slovenija, ustrezne meritve več inoma težko izvesti, še posebej, č e so za moč nejše prelome znač ilne razmeroma široke prelomne cone. Pri tem se uporabljajo metode terestič ne ali satelitske (GNNS) geodezije. Dokaj pogoste so ponavljajoč e se meritve vzdolž nivelmanskih vlakov (npr. vzdolž železniških prog), ki so navadno omejene na vertikalne deformacije, lahko pa merijo tudi horizontalne. Za zahodno Slovenijo so takšno analizo naredili Rižnar et al. (2007). Za natanč nejše analize aktivnosti posameznih prelomov, pa geodetskih meritev ne moremo opraviti kjerkoli ob prelomu, pač pa tam, kjer dobro poznamo strukturne razmere in kjer celotna prelomna cona ni preširoka. Na Idrijskem prelomu se ocenjuje, da je za terestič ne geodetske meritve primeren odsek med Dolenjo Trebušo in Kanomeljskim Razpotjem (Č ar in Gosar, 2011). V dolini Kanomljice je bila sicer leta 1977 že postavljena geodetska mreža s štirimi toč kami, vendar je žal bila opravljena le nič elna izmera, kasneje pa se meritve niso nikoli več ponovile (Kogoj, 1997), zato nimajo pomena za razumevanje geodinamike. Placer in Koler (2007) sta za geodetske spremljave aktivnih prelomnih con v Sloveniji predlagala vzpostavitev geodetskih mrež toč k postavljenih v prelomnih krilih izven prelomne cone in njihovo dolgoletno opazovanje. Premik prelomnih kril se bo odrazil z deformacijo geodetske mreže. Danes imajo metode satelitske geodezije več inoma prednost pred terestič nimi. Na območ ju zahodne Slovenije so se že izvedle nekatere raziskave s ponovljenimi GNNS meritvami, ki so podale vektorje premikov širšega območ ja (npr. Weber et al., 2010), žal pa je gostota toč k, ki so bile uporabljene v teh študijah več inoma premajhna, da bi omogoč ala tudi oceno premikov ob posameznih prelomih. Poleg GNSS meritev se za meritve vertikalnih premikov površja uporablja tudi InSAR (Synthetic Apperture Radar) metoda permanentnih sipalcev, ki je bila uporabljena tudi na širšem območ ju Julijskih Alp (Žibret et al., 2012). Ker pa v zahodni Sloveniji prevladuje zmič na tektonika s horizontalnimi premiki ob prelomih, so za geodinamske namene meritve le vertikalnih premikov premalo. Metoda InSAR omogoč a tudi ugotavljanje premikov, ki se zgodijo naenkrat ob zelo moč nih potresih, saj lahko z njo zelo natanč no primerjamo relief pred in po potresu. Velika prednost InSAR meritev je, da je vedno na voljo dolgoleten niz meritev za naknadno primerjavo in analizo, tudi ko se zgodi moč an potres, saj nam pri terestič nih in GNNS meritvah pogosto manjkajo predhodne referenč ne meritve. Na povsem drugi strani kot satelitska geodezija pa so meritve mikropremikov ob posameznih prelomnih ploskvah ali razpokah znotraj prelomnih con (Stemberk et al., 2003), ki so opisane v tem prispevku. Z njimi lahko ugotovimo aktivnost posamezne prelomne ploskve, kar je lahko pomembno dokazovanje aktivnosti prelomov, ne moremo pa oceniti deformacije prek celotne prelomne cone. Ekstenziometer TM 71 TM 71 je mehanski ekstenziometer (slika 3) namenjen namestitvam na razpoke za merjenje relativnih mikro-premikov med dvema blokoma, ki ju razpoka loč uje. Deluje na principu mehanske interference - Moire optič ni uč inek. Premiki se izmerijo s pomoč jo interferenč nega vzorca (Košt'ak, 1991), ki ga oblikujeta optič ni mreži vgravirani na dveh steklenih plošč icah, ki se medseboj premakneta. Inštrument podaja premike v treh smereh in sicer vektor premika v dveh medseboj pravokotnih ravninah (vodoravna in navpič na) in 35 kotne spremembe oziroma rotacijo. Obč utljivost merilnega sistema je 0,05-0,0125 mm v vseh treh prostorskih koordinatah in 3,2 10 -4 rad pri kotnih spremembah (Stemberk et al., 2003; Stemberk et al., 2010). Glavna prednost tega popolnoma mehanskega inštrumenta je, da nima električ nih komponent in je zato zelo robusten za delovanja v zahtevnih pogojih na prostem in tako primeren za dolgoletno opazovanje premikov. Pomankljivost pa je, da zahteva roč no odč itavanje, kar pa se na nekaterih lokacijah (predvsem v kraških jamah) v novejšem č asu rešuje z avtomatiziranim fotografiranjem interferenč nega vzorca v izbranem č asovnem intervalu (Briestensky et al., 2010; Šebela et al., 2009). Ekstenziometer TM 71 so razvili na Inštitutu za strukturo kamnin in mehaniko Č eške akademije znanosti v Pragi (Košt'ak, 1977) in ga tudi patentirali. Danes je po celem svetu namešč enih že skoraj 300 teh inštrumentov. Poleg meritev aktivnih tektonskih premikov, se uporabljajo tudi v inženirski geologiji za spremljanje stabilnosti kamninskih blokov in morebitnega plazenja. Slika 3 – Ekstenziometer TM 71 za meritve mikro-premikov v treh smereh. Meritve tektonskih mikro-premikov v dolini Uč je Po podrobnem pregledu celotnega dostopnega dela prelomne cone Idrijskega preloma v dolini Uč je, smo za namestitev ekstenziometra kot najbolj primerno izbrali izrazito razpoko v zač etnem delu kanjona v okoli 50 m visoki steni, ki je obrnjena proti jugu. Razpoka poteka vzdolž celotne stene, namestitev pa smo izvedli v njenem vznožju na vrhu podornega stožca grušč natega materiala (sliki 2 in 4). Na tem območ ju je prišlo do skalnih podorov tako ob potresu 1976 v Furlaniji, kot v manjšem obsegu tudi ob potresu 1998 v Krnskem pogorju. Namestitev ekstenziometra TM 71 je novembra 2004 izvedla usposobljena ekipa Inštituta za strukturo kamnin in mehaniko Č eške akademije znanosti iz Prage (Šebela et al., 2005; Gosar et al., 2007). Že sam transport vrtalne opreme do delovišč a je predstavljal velik izziv, saj je bilo za spust v sam kanjon in preč kanje reke potrebno uporabiti vrvno tehniko. Zaradi konfiguracije razpoke je v zahodnem bloku jeklen drog sidran v dveh toč kah, ne vzhodnem bloku pa v eni sami (slika 4). Za zagotovitev trajnosti namestitve je zelo pomembno, da se inštrument nahaja pod manjšim previsom, ki ga šč iti pred padajoč im kamenjem. Tega je zaradi zmrzali in drugih dejavnikov precej, kar dokazuje nenehno višanje nasipnega stožca grušč a. Ob namestitvi se je inštrument nahajal okoli 1 m nad tlemi (slika 4), danes pa je zaradi nasipanja praktič no že na samih tleh in ja obč asno potrebno del grušč a celo odstraniti. 36 Slika 4 – Levo: fotografija namešč enega ekstenziometra na razpoki v Idrijski prelomni coni. Desno: skica namestitve z ugotovljenim premikom. Ekstenziometer TM 71 nepretrgoma beleži premike že 14 let od novembra 2004 do konca leta 2018, ker je dovolj dolgo obdobje, da je mogoč e sklepati na reprezentativnost v daljšem obdobju. V prvih letih smo izvajali odč itke na 3-4 mesece, kasneje pa na 6-12 mesecev (Gosar et al., 2009; Gosar et al., 2011). Seveda bi bilo zaželjeno nadaljevati s pogostejšim odč itavanjem, vandar je zaradi velike oddaljenosti od Ljubljane to težko zagotoviti. Po drugi strani pa se kaže dovolj jasen in konsistenten trend premikov tudi iz redkejših odč itkov. V primeru izrazitejše potresne dejavnosti na tem območ ju, pa bomo frekvenco odč itovanja poveč ali, saj bi nam to omogoč ilo analizo morebitne korelacije premikov in potresov. Rezultati meritev (slika 5) kažejo predvsem sistematič ni trend horizontalnih premikov (y-os) in zelo majhne premike v navpič ni smeri (z-os). To se ujema s tem, da je Idrijski prelom danes predvsem zmič en prelom z le majhno vertikalno komponento. To vemo iz geoloških podatkov, saj se v novejšem obdobju na prelomu ni zgodil tako moč an potres, da bi lahko zanj izrač unali žarišč ni mehanizem ali celo podrobno analizo koseizmič nih zdrsov ob prelomni ploskvi, kar je mogoč e le za moč ne potrese. Takšne analize so bile narejene za potresa 1998 in 2004 v Krnskem pogorju, kjer žarišč ni mehanizmi kažejo na skoraj č isti desni zmik ob Ravenskem prelomu, z le manjšo vertikalno komponento (Živč ić et al., 2011). Ker sta Ravenski in Idrijski prelom vzporedna in se nahajata v enakem napetostnem ražimu (kompresija v smeri približno sever-jug), lahko sklepamo, da so tudi na Idrijskem prelomu recentni premiki predvsem desnozmič ni. To pa ne velja nujno za vse razpoke znotraj široke prelomne cone. Tako kažejo meritve z ekstenziometrom v dolini Uč je na razpoki, ki je vzporedna glavni prelomni ploskvi, na skoraj č isti levi zmik. Č eprav je to morda presenetljiv rezultat, razprava o njem zaenkrat ni mogoč a, dokler ne bomo imeli na razpolago drugih terestič nih ali satelitskih geodetskih meritev v takšni gostoti toč k in dovolj dolgim nizom, da bodo nedvoumno ugotovljeni recentni premiki med blokoma, ki ju loč uje celotna prelomna cona Idrijskega preloma, kakor tudi morebitne premike med manjšimi bloki znotraj prelomne cone. Lokalne permutacije smeri napetosti znotraj kompleksno zgrajene prelomne cone, zaradi katere prihaja do neenakih premikov posameznih blokov, so vedno možne in lahko pojasnijo leve zmike ob posamezni razpoki znotraj nje. Povpreč na hitrost levega zmikanja v prvih desetih letih (2004-2014) je 0,21 mm/leto (slika 5). V prvih desetih mesecih po postavitvi je bila hitrost zmikanja še bistveno več ja (y=+0,54 mm/leto). Sledila je anomalna vrednost odč itka na zač etku leta 2006. Č eprav ni dokazov, je ta izstopajoč a vrednost verjetno posledica kakšnega mehanskega vpliva na 37 inštrument, ki bi ga lahko povzroč ilo padajoč e kamenje, led ali podobno. Tako sklepamo tudi zato, ker se je z naslednjimi odč itki, ta anomalija popolnoma odpravila. V prvih 2,5 letih je bila povpreč na hitrost premikov 0,31 mm/leto, v prvih šestih letih pa 0,24 mm/leto. To sicer kaže na postopno zmanjševanje hitrosti premikov s č asom. Kaj bi lahko bil temu razlog seveda ni znano. Dejstvo pa je, da se je 12.7.2004 v Krnskem pogorju na oddaljenosti 10-12 km od Uč je zgodil moč an potres z navorno magnitudo 5,2, ki je imel zaradi prenosa napetosti dolgotrajnejši vpliv na napetostno polje tudi na sosednjih prelomih (Ganas et al., 2008). Ta potres pa se je zgodil le pet mesecev pred namestitvijo ekstenziometra. Kasneje pa ves č as opazovanja, na tem območ ju ni bilo več nobenih moč nih potresov, ki bi presegli magnitudo 3,5. V č asu med sredino 2014 in sredino 2016 smo izmerili zmanjšano hitrost premikov na 0,08 mm/leto. Č e vzamemo celotno 12-letno obdobje opazovanj med 2004 in 2016, je povpreč na hitrost premikov 0,18 mm/leto. Slika 5 – Premiki (zgoraj) in kotne deformacije (spodaj) izmerjeni s TM 71 na Idrijskem prelomu. +x zapiranje razpoke, +y levo horizontalno zmikanje, +z spušč anje JZ bloka. 38 Na navpič ni osi (z-os) smo v prvih šestih letih opazovanja izmerili zelo stabilno pozitivno hitrost premikov +0,06 mm/leto, ki pomeni relativno spušč anje JZ bloka glede na SV blok (slika 5). Hitrost se po letu 2010 zmanjša in za celotno 12-letno obdobje je hitrost premikov le +0,03 mm/leto. Prevladujoč a zmič na tektonika, s podrejeno vertikalno komponento premikov je prič akovana. Vodoravna x-os, usmerjena preč no na razpoko, ki odraža odpiranje ali zapiranje razpoke, kaže le sezonske spremembe, ki več inoma zelo dobro korelirajo z izmerjenemi temperaturami v č asu meritev (sliki 5 in 6). Pozitivne vrednosti (kompresija) sovpadajo z višjimi temperaturami v poletnih mesecih in negativne vrednosti (ekstenzija) z nižjimi temperaturami v zimskih mesecih. Izmerjeni premiki ne presegajo 0,2 mm. Kotne deformacije (rotacije) v obeh ravninah so majhne in na dolgi rok ne kažejo kakšnih sistematič nih trendov (slika 5). V xz ravnini so največ +0,4 π /200 in v xy ravnini največ -0,2 π /200. Največ ji odkloni v xz ravnini so bili v letih 2007, 2009 in 2009, vendar so se vedno vrnili v prejšnje stanje. Vzroki zanje niso znani. Slika 6 – Korelacija med temperaturnimi spremembami in odpiranjem (-x ekstenzija) ali zapiranjem (+x kompresija) razpoke na Idrijskem prelomu. Zaključ ek Meritve premikov ob razpoki v notranji prelomni coni Idrijskega preloma v dolini Uč je kažejo na njegovo recentno aktivnost. Premiki v celotnem obdobju opazovanja so konsistentni, č eprav se hitrost premikanja s č asom nekoliko manjša, kar je verjetno povezano s poveč animi napetostmi v zač etnem obdobju opazovanja po moč nem potresu leta 2004 v Krnskem pogorju. Prevladujejo levozmič ni premiki s povpreč no hitrostjo 0,21 mm/leto, medtem ko je vertikalna komponenta premikov podrejena s hitrostjo 0,06 mm/leto. Za izmerjene leve premike znotraj sicer desnozmič nega preloma, lahko le domnevamo, da so posledica permutacije smeri napetosti znotraj kompleksne in zelo široke prelomne cone. Izmerjene hitrosti premikov lahko le generalno primerjamo z geološko ocenjenimi premiki, ki za 10-12 milijonov let znašajo 0,25 do 0,16 mm/leto (Placer, 1971). Na podlagi tektonske geomorfologije in datiranja na podlagi izpostavljenosti izdankov kozmič nim žarkom pa je hitrost premikov ob Idrijskem prelomu za obdobje od poznega 39 pleistocena ocenjena na 1,15 mm/leto (Moulin et al., 2016). GNNS meritve v zahodni Sloveniji sicer kažejo na premike ozemlja v smeri proti severu velikostnega reda 2-3 mm/leto (Weber et al., 2010). Z njimi povezane deformacije ozemlja pa so razporejene prek številnih prelomov dinarske smeri (Moulin et al., 2016). Kljub intenzivnim raziskavam aktivne tektonike Dinarskega prelomnega sistema v zadnjem obdobju, ki segajo od tektonske geomorfologije, paleoseizmologije in satelitske geodezije, bi jih bilo torej potrebno nagraditi predvsem s sistematič nimi in dolgoletnimi meritvami terestič ne in satelitske geodezije v dobro izbrani in dovolj gosti mreži merskih toč k lociranih zunaj cone Idrijskega preloma (Placer in Koler, 2007). Realni podatki o recentni hitrosti premikov ob Idrijskem in drugih dinarskih prelomih v zahodni Sloveniji, so poleg geodinamike zelo pomembni za izboljšanje seizmotektonskih modelov in s tem boljše ocenjevanje potresne nevarnosti na tem potresno zelo izpostavljenem območ ju. Zahvala Postavitev ekstenziometra TM 71 je bila izvedena v okviru projekta COST 625 3D monitoring of active tectonic structures, ki ga je vodil Inštitut za strukturo kamnin in mehaniko Č eške akademije znanosti iz Prage. Avtor se zahvaljuje Josefu Stemberku, Blahoslavu Košt'aku in Stanki Šebela (ZRC SAZU IZRK) za ves trud pri vzpostavitvi monitoringa mikro-premikov v Sloveniji in Milošu Briestensky za vzdrževanje inštrumentov v zadnjih letih. Zahvaljujem se tudi Igorju Rižnarju za izdelavo geološke karte prelomne cone Idrijskega preloma v dolini Uč je na sliki 1. Literatura Atanackov, J., Bavec, M., Celarc, B., Jamšek Rupnik, P., Jež, J., Novak, M., Milanič , B. (2014). Seizmotektonska parametrizacija aktivnih prelomov Slovenije. 1. del. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Briestenský, M., Košť ák, B., Stemberk, J., Petro L., Vozár, J., Fojtíková, L. (2010). Active tectonic fault microdisplacement analyses: a comparison of results from surface and underground monitoring in western Slovakia. Acta Geodyn. Geomater., 7/4, 387-397. Buser, S. (1986). Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, lista Tolmin in Videm. Zvezni geološki zavod, Beograd. Č ar, J., Pišljar, M. (1993). Presek Idrijskega preloma in potek doline Uč je glede na prelomne strukture. Rudarsko-metalurški zbornik, 40/1-2, 79-91. Č ar, J. (2010). Geološka zgradba idrijsko-cerkljanskega hribovja. Tolmač h Geološki karti idrijsko- cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami v merilu 1 : 25 000. 1-127, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Č ar, J., Gosar, A. (2011). Idrijski prelom in premiki ob njem. Idrijski razgledi, 56/1, 105-118. Fitzko, F., Suhadolc, P., Aoudia, A., Panza, G.F. 2005. Constraints on the location and mechanism of the 1511 Western-Slovenia earthquake from active tectonics and modeling of macroseismic data. Tectonophysics, 404, 77-90. Gosar, A., Šebela, S., Košť ák, B., Stemberk, J. (2007). Micro-deformation monitoring of active tectonic structures in W Slovenia. Acta Geodyn. Geomater., 4/1, 87-98. Gosar, A., Šebela, S., Košť ák, B., Stemberk, J. (2009). Surface versus underground measurements of active tectonic displacements detected with TM 71 extensometers in western Slovenia. Acta Carsologica, 38/2-3, 213-226. Gosar, A., Šebela, S., Košť ák, B., Stemberk, J. (2011). On the state of the TM71 extensometer monitoring in Slovenia: Seven years of micro-tectonic displacement measurements. Acta Geodyn. Geomater., 8/4, 389-402. 40 Ganas, A., Gosar, A., Drakatos, G., (2008). Static stress changes due to the 1998 and 2004 Krn Mountain (Slovenia) earthquakes and implications for future seismicity. Nat. Hazards Earth. Syst. Sci., 8/1, 59-66. Kogoj, D. (1997). Geodetske meritve stabilnosti tal ob tektonskih prelomih na območ ju Slovenije. Novejši dosežki na področ ju geodezije in geofizike v Sloveniji - zbornik predavanj. SZGG, 133- 144. Košť ák, B. (1977). Terč ové mĕř idlo TM-71 a jeho užití pro mĕř ení velmi pomalých pohybů na poruchách a trhlinách. Inž. Stavby, 25, 5, 213-218. Košť ák, B. (1991). Combined indicator using Moire technique. Proc. 3rd int. symp. on field measurements in geomechanics. Oslo, 53-60. Moulin, A., Benedetti, L., Gosar, A., Jamšek Rupnik, P., Rizza, M., Bourles, D., Ritz, J.F. (2014). Determining the present-day kinematics of the Idrija fault (Slovenia) from airborne LiDAR topography. Tectonophysics, 628, 188-205. Moulin, A., Benedetti, L., Rizza, M., Jamšek Rupnik, P., Gosar, A., Bourles, D., Keddadouche, K., Aumaitre, G., Arnold, M., Guillou, V., Ritz, J.-F. (2016). The Dinaric fault system: Large-scale structure, rates of slip, and Plio-Pleistocene evolution of the transpressive northeastern boundary of the Adria microplate. Tectonics, 35, 2258-2292. Placer, L. (1971). Nekaj osnovnih podatkov o idrijskem prelomu. Idrijski razgledi, 16/1, 51-56. Placer, L. (1982). Tektonski razvoj idrijskega rudišč a. Geologija, 25/1, 7-94. Placer, L., Koler, B. (2007). Predlog geodetske spremljave aktivnih prelomnih con. Geologija, 50/2, 445-454. Placer, L., Vrabec, M., Celarc, B. (2010). The bases for understanding of the NW Dinarides and Istria Peninsula tectonics. Geologija 53/1, 55-86. Rižnar, I., Koler, B., Bavec, M. (2007). Recent activity of the regional geologic structures in western Slovenia. Geologija, 50, 1, 111-120. Šebela, S., Gosar, A., Košť ák, B., Stemberk, J. (2005). Active tectonic structures in the W part of Slovenia - setting of micro-deformation monitoring net. Acta Geodyn. Geomat., 2/1, 45-57. Šebela, S., Turk, J., Mulec, J., Košť ák, B., Stemberk, J. (2009). Statistical evaluation of the 3D monitoring of displacements of Dinaric Fault Zone in Postojna Cave, Slovenia. Acta Geodyn. Geomater., 6/2, 163-176. Stemberk, J., Koštak, B., Vilimek, V. (2003). 3D monitoring of active tectonic structures. J. of Geodynamics, 36/1-2, 103-112. Stemberk, J., Košť ák, B., Cacon, S. (2010). A tectonic pressure pulse and geodynamic activity recorded from long-term monitoring of faults in Europe. Tectonophysics, 487/1-4, 1-12. Weber, J., Vrabec, M., Pavlovč ič - Prešeren, P., Dixon, T., Jiang, Y., Stopar, B. (2010). GPS- derived motion of the Adriatic microplate from Istria Peninsula and Po plain, and geodynamic implications. Tectonophysics, 483, 214-222. Žibret, G., Komac, M., Jemec Auflič , M. (2012). PSInSAR displacements related to soil creep and rainfall intensities in the Alpine foreland of western Slovenia. Geomorphology, 175-176, 107- 114. Živč ić , M., Č arman, M., Gosar, A., Jesenko, T., Zupanč ič , P. 2011. Potresi ob Idrijskem prelomu. Idrijski razgledi, 56/1, 119-126.