-----_ 4 ------ Narodne stvari. 0 pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. *) Sedaj ko smo se nekoliko seznanili s sorodniki pregovorov in prilik, hočemo zopet k temi se vrniti in je bolj na drobno pretresati. Ako kdo vpraša, kakošna da je oblika pregovorov, in kako se obnašajo, odgovori se mu: kratko pa dobro, % malo besedami vendar veliko izrekujejo, polni so globokih in bistrih misli in kamor pregovor zadene, ne izgresi za en las. Zaslužijo toraj, da se od vseh strani dobro ogledujejo. — Ko bi na pr. vsak bolje premislil, da kri ni voda, obvarovalo bi nas to marsikake napake, mnogoterih krivic, sosebno pa marsikterih bojev, in ne rabili bi tega pregovora le v zagovarjanje svojih strasti. časih je celo kake posebne znanosti treba, da to ali to priliko prav razumemo. Mnogokrat na pr. se sliši: Nič je dobro za oči in večidel menijo ljudje, da tedaj ni zdravnika ne zdravila za bolne oči. Kdor zdravniku ne zaupa, naj si raje misli: nič je dobro v bolezni; druge pa moramo opomniti, da se je ta rek iz nemščine k nam prikradel, da nekteri nemški kemikarji žeplenokislo cinkovo okislino (Zn O + S03) beli nič imenujejo in da je ravno ta okislina poglavitniše zdravilo za bolne oči. One besede so tedaj dvoumne in bistroumnost je je porodila. Podobni so pregovori in prilike večkrat znamenjem in podobšinam, kakoršnih je nekdaj ne le vsako mesto, ampak po nekterih mestih tudi skoraj vsaka hiša imela; kar se je teh obrazov še ohranilo, zanimivi ostanki so nam stare ljudske bistroumnosti: Kolikor krajev toliko običajev. Pregovori in prilike niso namreč le učitelji lepega obnašanja, obrazarji so tudi šeg in navad; eni so nam bolj pravila za življenje, drugi bolj slike človeškega djanja. Najemljejo si pa barv in slik, glasov in oblik, kjerkoli jih kaj najdejo priličnih svojemu namenu, ugodnih svojej volji: bodi-si iz poganstva, bodi-si iz judov-stva ali krščanstva; sedaj z oltarja, sedaj s trga, sedaj z lastnega ognjišča. Vrh tega krstijo pregovori in prilike vsako reč, kakor se jej spodobi; prebrisano, časi celo prešerno izrekajo, kaka daje, — ostro in brez ovinkov, kaka naj bi bila. Ta dvojna namera, upodobovati svet, ka-koršen je, in kazati, kakpšen bi imel biti — ta dvojni namen, pravi Herman Sade, razdeljuje mi prebogati zaklad v dve mogočni gruči. Zdi se mi, da v prvem pomenu se prilika najživahniše giblje, najhuje maha in najbritkeje zadeva; pregovori, ki jih prištevamo drugemu krdelu, niso tako izbrušeni in olikani. V tem obziru, Bogu bodi potoženo! je pač mnogo prilik s časom premenilo se v pregovore in toraj mar-siktera slika je pravilo postala. Za izgled hočem tu navesti le eno priliko, priložiti jej pa razklado Ker tej a, da bi je tako ne zadel! Kerte piše: Moz beseda bilo je najboljše zagotovilo našim pradedom, kterih za-rad tega ne moremo prehvaliti. Malih besedi so bili, pa držali so jih. Le kratka pisma so se tačas dajala, vendar bilo je veliko zaupanja. Zdaj pa mora vsako pismo toliko pristavkov imeti, da bi cele oslovske kože skoraj premalo bilo za-nje, in še nas čestokrat hudo *) Nadaljava lanskega pričetka* Vred. prekanijo, ker cel6 najprostejšo postavo znajo oblesti in za-se prevariti. Zatorej se moramo tako strašno prav-dati in toliko malopridnih pisačev rediti. Zatorej se dandanes najbolj poštenemu možu nasproti tako nesramno zavarujemo, kakor da bi bil najhujši slepar. Bolj po domače bi se smelo reči: Moz je umrl; beseda pa dobro živi pri onih, ki jim je molzna krava postala. Na dalje se mora priznati, da priliki ne manjka niti duhd niti sred. Nič jej ni neznanega, karkoli človeka zadeva. Vsega se udeležuje, tako s čudovito ostro-umnostjo, kakor z globokim čutjem. V vse človeške homatije se mesi, vse razgovarja, zrcalo je vsega posvetnega bistva; med tem gleda zmiraj le na pravo, čeravno ve, da Resnica oči kolje. Ker izvira večidel iz vremenskih (klimatičnih), zgodovinskih, narodnih in osebnih okoliščin, hrani velik zaklad veljavnega snova. In kdo bi mogel reči, da prilika nima srca? Kako ljubeznjivo na pr. zagovarja mladino zastran tisuč in tisuč budalosti njenih: Mladost je nordst, ali: Kri mlada pravi: poskočiva — stara: posediva! Da bi pa tudi starim ljudem raje prizanesli, opominja nas pregovor, da Starost je slabost. Pripravljen je odpustek sploh za vsacega, ki jo zavozi; ako se je zgodilo po naključbi, v besedah: Človek se ne izuči, dokler živi; če pa po zlem nagibu, Vsak človek enkrat znori. Zadnji pregovor pa nekdo tako zavrača: Vsak človek mora enkrat zanoreti, Da b' vsak le hotel enkrat odnoreti. (Dalje prihodnjič.) ------12 ------ Narodne stvari. 0 pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. (Dalje.) Toda ne le odpustiti znajo pregovori in prilike, tudi kaznovati vedo po zasluženji. Kakor so postave dane za vse, tako tudi prilike ne delajo razločka: vsako starost in vsak spol, vsako vero in vsak stan, modrost in norost, ljubezen in črt, veselje in tugo — vse vse presojujejo in razsojujejo, naravnost in brez strahu. Kar dobrega in lepega najdejo na svetu, to hvalijo in priporočajo očitno; norosti in starosti pa grajajo in preganjajo neusmiljeno. Ker pa ne gledajo na posamesno osebo, marveč ztniraj le značavajo ves stan Zastran ene muhe si ne prede pajek mreže pripeti se jim časih, da krivične s pravičnimi vred obsodijo in obesijo, saj Kraj suhega drevesa gori tudi sirovo, da-si cvili. In kdo bi jim to zameril; niso li nektere napačnosti in pregrehe, na priliko napuh, lenoba, hinavstvo, zvijača, goljufija tako prilastene nekterim stanovom, kakor sebičnost vsemu človeštvu? Človek je trji od kamena (proti drugim), slabši od jajca (proti sebi). V dokaz, da omenijo prilike res vse razmere človeškega življenja, sledi naj tukaj iz velike množice le peščica prilik, vredjenih po tem, kar obsegajo. Toda prilike le malo peko maslenega kruha, kako bi bile sicer med prosto ljudstvo zašle; rade pa umesijo ovsenjak. Nihče se toraj ne sme čuditi, če kako reso stakne; če pa kdo celo kako ščetino omelovo naleti, naj pomisli, da se to zgodi le tam, kjer se preskrbno pometa. Tu in tam bo morda treba kak grižljej bolj na drobno razrezati; da se pa ovsenjak nobenemu ne pristudi, zato se bo tu in tam tudi kaj cukerčka po-treslo, ali soli, ali popra, kar se bo ravno prilegalo. Sploh na posvetno se nanašajo na pr. Na vsem svetu se vse dobi — toda le za denar. Vsaka noc ima svojo moc — to je že marsikteri ponočnjak skusil, tako da se je skazalo: Noe človeku neprijatlica. Ni vsak dan praznik, in hvala Bogii, da ni, ker „Vse na svetu se še pretrpi", Le ne dolga vrsta blazih dni. Od vsake hiše pot v Rim — toda vsak ne pride do tje. Vsaka pot ne drži domu — toraj blagor mu, komur nikdar ni treba z doma iti. Kdor pred pride, pred melje je časih tudi le dober izgovor, in izgovor je dober: Ako bi bil brezov, Da se je le odrezal. Kdor zamudi, naj gloje kosti. Ako bi ljudje ne mrli, konji se ne drli, bili bi ze davnej svet podrli. — Naj je že smrt ali konjederec; večni vladi gre hvala, da imamo še dosti prostora na svetu. Hiša razdeljena razpada kakor zapuščena. — Kristus pravi: Vsako kraljestvo, ktero je samo seboj razdeljeno, pusto bode postalo in hiša bo padla na hišo. (Luk. XI., 17.) Znana je tudi Ezopova basen: Kmet in sinovi. Ko šib v butaro zvezanih niso mogli prelomiti sinovi, reče jim oče: Lejte, dokler boste v ljubezni med seboj združeni, ne bodo vaši sovražniki nič opravili nad vami; ako boste pa v razprtiji, gotovo vam povem, zaporedoma vas bodo pokončali. Toraj si je iskren domorodec izvolil geslo: Zložimo se! a ne v črtu; le zloga v ljubezni je rodovitna in plodo-nosna. ----- 13 —- Koder solnce teče, kruh se peče —¦ slabo tolažilo onim, ki morajo hoditi s trebuhom za Jcruhom. (Dal. prih.) ----- 21------ Narodne stvari, 0 pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. (Dalje.) Kako milo govore v domovini pregovori: Vsaka tica rada tje leti, kjer se je izvalila. Zgini megla, gora zbeži, Perutnice Bog mi daj! Več na tuje me ne veži, Da zlethn prot? domu zdaj. Povsod je dobro, doma pa najbolje — slabo je tedaj, kedar se more reči: Na domačem pragu se petelin lahko repenČi. Kdor na vso moč iz doma sili, ta se na tujem v blato vsede, in vendar je že marsikter begun skusil, da grižljej kruha, da-si tujega, v miru je boljši nego pečenka, da-si domača, v razporu. Da se le ne morejo obrniti na-nj besede: Slab gros več ljudi pozna. Kaj pa dober groš? Kedar zlato govori, vsaka beseda slabi — Zalibog! Zlato orožje gotova zmaga — Žalibog! Na cesarskih denarjih se vidi orel; kdor ima obilo tacih orlov, temu se perutnice zel6 ne porezujejo. Na papeževih denarjih se vidita ključa; kdor ima dosti tacih ključev, vse lahko odpre, še ce!6 srca skrivne duri. Na brunsviških denarjih se vidi konjič; kdor ima veliko tacih konjičev, nikdar ne bode prišel na osla. Na denarjih prejšnjega kraljestva francoskega so se videle tri lilije; kdor je imel mnogo tacih lilij, nikjer ga niso imeli za koprivo. Res je, da — Dota se zmota; vendar — Petica mozi. — Zalibog! Ko je nekdo vprašal Temistokla, naj li da svojo hčer revnemu pa poštenemu možu, al bogatemu pa manj vrlemu? odgovori mu Temistokel: Meni bi bil ljubši mož brez denarja, nego denar brez moža. Okoli zlatega teleta svet na sapo raja. Cvenk večkrat pravico prevpije. — Žalibog! Denar ima polzek rep — in blagor le njemu, o kterem se more reči: Ko denar poide, pamet pride. Nepotrebne reči, nesposobne ljudi in marsiktero nemogočost zadevajo na pr. Po toči je zastonj zvoniti — med točo pa le tedaj ni zastonj, kedar zvonikarja strela ubije; naj bi bil pomislil, da Brzemu konju ni treba ostroge. V tolažilo je, da Nagnjito drevo samo pade. Volk ze ve, s čim si zobe iztrebi — važniša skrb mu je menda, kaj med zobe dobiti. Ni treba gledati, kje mačka spi, da le miši lovi. — Glejte! glejte! Kaj velja na oko, Če ni na roko dandanes tudi narobe prav pride: Kaj velja na roko, Če ni na oko. Slaba sekira Še nikoli ni bila s tnala ukradena — tedaj ostane pri domu. — Dobro! Gosta služba redka suknja — pa so tudi službe, da se Bog usmili, in Kdo bi vsemu svetu pogače umesel. Bolj nesrečen je pa človek, kteremu nihče ni po godu nego oni, ki nikomur ni prijeten. Stoječ mlin in molčeč jezik ne hasnita nič. Na človeka sploh letijo: Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka. Ce pa Judež na drevo zleze, mora Simen trpeti, da mu medved na uh6 šepeti — da bi le s tem vselej opravljeno bilo ! Kdor prosi, zlata usta nosi] Kdor vrača, hrbet obrača. Kdo zapisuje dobrote v marmelj, krivice v pesek, kakor francoski modrijan opominja? „Dobrote, brez premisleka storjene, ne padajo ko rosa na plodovito brazdo, marveč ko kup gnoja na malopridno seme". Od dobrih besedi se nihče ne zredi — Tacih je veliko, ki se priporočujejo, pa se nikoli ne pripor oče — le zmiraj pravijo: Enkrat vas bom prosil; nikdar pa: Prosim vas! Da se človek dima nadimi, ognja se ne bode nagrel. Kar do živega pride, težko je prenesti, in v Kogar je kača pičila, boji se zvite vrvi. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu — toda ne vsak: Pošlji osla križem svet, Nazaj ti pride uhat ko pred. Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku. (Dalje prihodnjič.) 27 Narodne stvari. 0 pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. (Dalje.) Pregovora Kakor se gode, tako se plese pošten človek nikdar ne bo za geslo si izvolil. Okoliščinam prijenjati je pametno, a trmi v bran staviti se je moško. Kdor rad plese, kmalu doplese — naj dobro pomislijo tisti, ki radi godejo. Gorje mu7 pri komur se miši in mačke bratijo — to je, prijatli z neprijatli družijo! Cesar je polno srce} rado iz ust gre je lepše rečeno nego: »besede nam služijo, da svoje misli ž njimi prikrivamo". ----- 28 Brada dorasla, pamet ne dozorela. Tudi pobeli se marsikomu brada, al pamet se mu neče pojasniti; saj brada in pamet nista v nobeni zvezi. Čudno je le, da po dolgosti lds pri moških telesno moč merimo, pri ženskah pa duševno slabost. Vsi ljudje vse vedo. Veliko jih je celo, ki menijo, da sami vse vedo; in vendar zna vsak norec vprašanja staviti, da sedem modrijanov ne ve kaj odgovoriti. Na svetu je dokaj več napuha nego prave vednosti. Srečo in nesrečo človeško značavajo na priliko: Ko bi sreča kramo razgrnila, Prva bi se blaga iznebila. Toda srečo bi moral že imeti, kdor bi iz tega klanja hotel kaj odnesti. Kdor pa srečo ima, molzejo mu kokoši, pravi že Aristofan. Komur sreča ubezi, ta si zastonj za-njo pete brusi — kajti sreča je trmasta. Kamor se nesreča odloči, vse vpreko poskoči. Tudi nesreča je svojeglavna. Kakor prišlo, tako prešlo. „Kolo sreče, zmir okoli Se vrteče, ne zastaja: Kar b'lo gori, je zdaj doli; In kar doli, gori vstaja." Nesreča ne orje, ne seje, in vendar dobro ŽivL To bi bilo prijetno zate, kaj ne da, lenuh? Od nesreče pa, ki nanagloma pride, velja: Muha, ktera prileti, huje piči. Zelo grozijo pregovori: Nesreča nikoli ne praznuje. Nesreča ni nikoli vgnana. Tolaži nas pa zopet: Vsaka povodenj se uteče. „Osoda nam lahko vzame srečo, blago, zdravje in življenje; ne more nam pa odvzeti kreposti, nedolžnosti, poguma in velikodušnosti." In kakor Tik sreče nesreča preži, tako tudi Ni nesreče brez sreče. Saj ima vsaka reč svojo solnČno in svojo senčno stran, le ponoči je vsaka krava mavra. Zadovoljnost, bogastvo in siromaštvo je predmet pregovorov: Kdor je zadovoljen, najmanj potrebuje. Pravo bogastvo je v srcu ne v skrinji. Cesar oko ne zagleda, srce ne preseda — in — Kdor ni dalje prišel ko do korita, temu je vsaka mlaka morje. Že stari Grki so za pravo blagostanje spoznali to, da človek le želi, kar ima. Kdor namreč le to želi, kar ima, od njega se sme reči, da ima, kar želi. V tem obziru je Aleksandar Veliki celo Diogena priznal za srečnišega od sebe. Sitemu trebuhu se bel kruh ni vseČ. Kjer je obilnost, tam je presilnost. In ta presilnost je svetu nakopala že marsiktero nadlogo; potrdilo se je pa, da Bogastvo Človeku smrti ne odpravi. Žalostno je, da se mora reči: Z lastnimi žulji je malokdo obogatel; kajti — Blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja. Bogastvo iz odrtije se nenadoma razbije. O tem nam tudi zgodovina do sita pričuje. Ono sleparno bogatijo pa značava prilika: Na poti rožica, na domu ubozica. — Kaj bi ne bila ubožica, saj svilnata in baršunasta obleka vendar ne pokonča pajčevin po trebuhu. Drag kruh, kjer denarjev ni. Vragina tepe le reveža. „Za vas je vendar zmirom dobro — je rekel nek pravdnik kmetu — kedar imate malo žita, je drago; kedar je pa po ceni, ste ga veliko pridelali". „Ne tako — odgovori kmet — nam nikdar prav ne pride; žito je le drago, kedar ga malo imamo; kedar ga pa obilo pridelamo, nima cene". Za lakoto umreti je huje ko zgoreti. Nekoliko dle trpi; toda Bodi si z loncem ob kamen, ali s kamenom ob lonec; težko je loncu. Tu je usmiljenje na pravem mestu. Ne neha beračiti, komur se je palica v rokah ogrela. Beračija iz navade podpore ni vredna. Praznega skednja se mis kmalo naveliča. Poznal sem grajščaka, ki je hlapce posvaril: I kaj tarnate, da imamo miši; slaba grajščina, iz ktere jo še miš potegne. (Dal. prih.) ---- 57----- Narodne stvari. 0 pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. (Dalje.) O časti in sramoti, o zdravji in bolezni govorijo na priliko: Steza časti je ledena gaz, ki hitro zvodeni. „Vse je nečimerno!" Dober glas sega v deveto vas. Slab glas morda še cel6 v deseto; zapomniti je pa, da Glas raste grede, in da sčasom iz muhe konj postane. Kdor sam sebe ne časti, ni vreden nobene Časti, Dobra misel je pol zdravja; dobro djanje druga polovica. Kratka večerja dolgo življenje. Želodec bi nam po naravi imel biti vir zdravja; al postal je s časom gnjezdo vseh bolezni. Kaj bi ne! Kaj in koliko mu naklada sladkosneda, požeruh, pijanec nazadnje pa še zdravnik. Dolga bolezen gotova smrt. Kakor dolga pravda gotova zguba, kajti odvetnik (advokat) vse vzame. Smrt stare pokosi, mlade postreli. Ene toraj o času košnje, druge kedar se jej lovski pohlep zbudi; pri teh pa večkrat velja: Marsiktera bukev k svojemu koncu toporiŠče da. — Smrt vse poravna, kakor spanje nepokoj duše pomiri. Smrt pokoplje vse sovraštvo. To priča vsako borišče. Toda pregovori in prilike ne razpravljajo le vse razmere in zadeve človeškega življenja; značavajo tudi človeka, kakor je bilo že rečeno, po spolu in starosti, po stanu in veri, po njegovih dobrih in slabih delih, na priliko: MoŽ ni Človek, dokler ga Žena ne krsti in fantalinskih muh iz glave ne izbije. Žena hiši tri vogle podpira, mož le enega — se lepo glasi; ne tako: Kjer žena hlače nosi, mož malokdaj dobro kosu Ženski jok pa maČkine solze! Za staro vero, stare ljudi in star denar naj ti bode vselej mar. Otroci in stari ljudje kmalu jok stresejo. Glej pa, da nisi kriv še teh solz; kajti neusmiljeno je otroku kaliti zlate dni, grešno pa sivčeku greniti zadnje ure. Deset brihtnih otrok ednajst sreč* Po nekterih krajih pravijo: Mnogo otrok, mnogo očenašev; mnogo očenašev, mnogo blagoslova. Majhni otroci, majhna skrb; veliki otroci, velika skrb* Zlasti, kedar začn6 rogoviliti; žalostno je pa, če se od tacih rogoviležev mora reči: Kar se v luži zleze, rado v lužo leze, ali: Kar mačka rodi, rado miši lovi, ali: Orel orla plodi, sova sovo rodi. Stara sraka v Vodnikovi basni toži: Jajca več ko puta ve! Dandanes to posebno velja, ali kdo bi se temu čudil? Ne preopasejo li mladine z učenostmi, kterim ne more po nobeni strani kos biti, in ni mar ravno to, kar jo prešerno stori? Kakor je namreč želodcu v hrano le kar prebavi, vse drugo pa mu preseda; ravno taka je tudi z učenjem. Kar si res prisvojimo, to je nam in dra« ----- 58 ----- gina v korist; tista nedoučenost pa, ki je komaj smetano tu in tam posnela, redi le napuh; zares učeni mož nikdar ni ošaben. ------ 64 ------ Narodne stvari. 0 pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. (Dalje.) Dobra izreja brani uboštvu pod streho. Dobra izreja je toraj najboljša dota. Za časa počne zgati, kar če kropiva ostati. Ne odlašaj toraj odgoje in ne reci: otrok je še! Ravno Dokler je drevo mlado, lahko ga pripogneš kamor hočeš. Šiba novo maso poje. Ni potreba vselej šibe, ni potreba le nove maše. — Kjer šibe potrebuješ, gotovo si že kaj zamudil; kdor o pravem času prične, shaja z lepo besedo. Kar pa tiče novo mašo, priporočati smem besede, ki jih je pisal Gekink svojemu Miroslavčeku: Postani kar le hočeš; bodi, sin, v korist Občinstvu, al po modrih svetih tvojih, Po lad;ji tvoji, ki otoka daljnega Pridelke nosi mu, po glasu tvojih strun, Po tvojih spisih ali slikah tvojih: Da si le pošten človek, ljubi sin! Žalostna bo, če boš moral reči: Sin moj, um svoj\ pomni, da Iz orlicev postanejo ob letu orli. Strašno je pa slišati: Kar mladi ne vejo, jim stari povejo; uresniči se potem, da Kakor mati prede, tako hči tki, in doživel bodeš: Ti očeta do praga, otroci tebe Čez prag. — Enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo. Naj se le vsak svojega dela veselo loti in pridno drži, potem bo veljalo: Ako ne teče pa kaplja. Mojstrov siii dostikrat ni imena vreden. Mojster ne prekosi le očeta in sinii; kakor Savel previšava ljudstvo za celo glavo: kralj, prerok je svojemu narodu. „Prvi med učenci ne doseže sedanjega mojstra" je djai grški umetnik. Kovač ima klešče, da rok ne opeče. Malopriden pastir Čredi vodo kali. Marsikteri kmet je gibčen pri plesu, pa okoren pri drevesu. „Oj kmet, al veš do kruha pot? Al veš, kje poln dobi se sod? Plug in motika vesta za-nj; Le prašaj ju, kdar vstaneš z sanj". Kakorsni gospodarji, taki posli. Pridna gospodinja mora za pero Čez plot skočiti* Kaj še le za celo kokoš? Pridna žena je mišje sorte, zapravljivka kokošje. Ena znaša, druga razbrskava. Krava pri gobci molze velja tudi od manj vestnega posla, ki pravi: Kakor se mi streže, tako mi kosa, reze. Spomladi vsaka bučelica krajc\ar. Tacih vremenskih prilik imamo groano veliko, ne-ktere govore v obče, na priliko: Kedar se proti jugu izvedri, potegni voiz pod streho* Žareča zarja naznanja piharja. StrŽek naznanja sneŽek. Bodi sv. Katarina ali kres, kedar je mrzdo, le neti les. Nektere zadevajo posamesne mesece : Svečan stegne dan. SuŠčev prah gre z zlatom na wago. „Kedar kimovca gromi, Žito, sadje zarodi; Ce li njiva je gnojena, Jablan, tepka zasajena." — Se druge, in teh je največ, se nainašajo na kak poseben dan v letu, na priliko: „Kedar Petra stol mrazi, Zima Štirnajst dni nori." Sv. Matija led razbija. Sent Janža dez slabo leto nar&ja. Sv. Jakob žito zori, Če se tudi, solnce kuja* „Kakor Jernej vremeni, Jesen cela se drži; Večkrat sam iz en'ga dneva Rada pride dolga reva." Z eno besedo, ni ga skoraj velikega praznika, kva-ternega tedna ali kakega bolj znanega {godu, da bi se ga ne držalo kako prerokovanje vremensa ali kako ravnalo za obdelovanje zemlje, za setev alii žetev. (Dalje prihodnjič.) ------ 71------ Narodne stvari. 0 pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. (Dalje.) Smešno je le, da se ravno z ozirom na vremenska znamenja v pratiki velikokrat sliši: laze kakor pratikar, ko vendar tako radi na ta znamenja gledajo naši kmetje. Slišal sem, da eno leto niso hoteli pratik kupovati, ker — -72 — je pratikar po pravični vzdržnosti opustil ona znamenja. *) Da bi zgube ne imel, priložil je tedaj drugo leto zopet tu pa tam, po zimi kako rokovico, poleti kak slamnik itd. Te vraže je zasmehoval že Fišart, ko je 1574. 1. prerokoval, da bo v prihodnjih letih drevje prej cvetelo nego obrodilo — da se bo žito bogatinom preceno, revežem pa predrago zdelo — da bo grom bolj bučal ko blisk — da bodo tudi črne krave belo mleko dajale itd. Bere se pa, da je že Teofrast, Aristotelov učenec, nabral grška znamenja in pravila za vreme, ktera je potem Arat v lepi vezani besedi priobčil. Ta pesem je bila starim Grkom in Rimljanom tako priljubljena, da ga ni bilo omikanega, ki bi je ne bil znal. Na gosp6do letijo mnogovrstne prišlovice, deloma psovke, na priliko: Vrana vrani oči ne izkljuje. Velika tica velicega gnjezda potrebuje. Dostikrat mora pač velika tica z majhnim gnjez-dom biti zadovoljna, med tem ko se pritlikovka v prostornem šopiri. Senca visocih dreves se daleč ruzteguje. Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi biti. Pošten Slovenec črti hinavstvo, mlačnost: Kdor se veliko po kolenih driČa, se kmalu dela naveliča. Kdor oltarja ne vidi, peči se uklanja. Poln spoštovanja pa je do Boga in vere. Vsega-mogočnost bvožjo izrekujejo prislovice: Ce Bog hoče, tudi motovilo poči; Njemu moraš potožiti, ki ti more preložiti — previdnost božjo naznanjajo te-le prislovice: Človek obraČa} Bog obrne: Bog oblači, Bog prevedri — modrost božjo izrekuje: Bodljivi kravi Bog ne da rogov — svetost in pravičnost njegovo: Bog Še ve, komu perje lomi — dobroto njegovo očitajo: Bog ena vrata zapre in sto druzih odpre — nepremenljivost njegovo razodeva prislovica: Ce Bog roke ne stegne, vsi svetniki ne prikoledujejo. (Dalje prihodnjič.) *) Res je! Vred. -----79 ----- Narodne stvari. 0 pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. (Dalje in konec.) Kar le človek dobrega stori, za vse ima pregovor, lepo besedo pripravljeno; zdaj ga hvali, zdaj spodbuja, skoz in skoz se vede ko dober, zvest prijatel. V izgled zopet peščico pregovorov: ----- 80 ----- Srečnejši je ta, ki daje, nego uni, ki jemlje. Sraga nedolžnosti se ne posuši, v nebesa spuhti. .Ponižnost je Bogu in ljudem ljuba. Potrpljenje železne duri prebije. kjSnaga je Bogu draga. Mera in vaga v nebesa pomaga. Rahla beseda zlobnosti utolazi. Kdor tebe s kamenom, njega ti s kruhom. Ljubezen je zakon nebes, črt zakon pekla. Za pridnega za vsakim grmom kos kruha, pod vsakem kamenom krajcar. Desetkrat obrni besedo na jeziku, predno jo izreČes. Kar ni mogoče prenarediti, to je najbolje pozabiti. Modri glavi eno oko dosti. Visemu prijenjaj, nizemu prizanesi. Na napačnosti, zmote in strasti človekove mahajo mnogi pregovori, na priliko: Vsak na svoj mlin vodo navraca. Strasti so verige, ktere imajo sebičnost za prvi klep. Varuj se maček, ktere spredej ližejo, zadej pa praskajo. Grbec tujo grbo vidi, svoje pa ne. Letal visoko, padel globoko. En krivičen vinar deset pravičnih sne. Hči skopuhova je dostikrat žena pozeruhova. Pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti, Anahars je rekel, da trta trojni sad obrodi; pijanost, poželjivost, kes. Lenuh sam. sebi Čas krade. Pametni se pri ognji ogreje, nespametni opeče. V navadnem življenji se skazujejo prilike in pregovori kratkočasni in podučni. Včasih so pač nekoliko predrzni, mnogokrat cel6 zarobljeni, ker nikomur ne prizaneso. Postave so kakorpajčevina: muhe drže, Čmrle izpuste. Enega listek skrije, druzega dob ne zakrije. Iz vsega se lahko razvidi, da so pregovori in prilike za mnogo rabo in zelo koristni. Podučujejo nas ^nainreč, kakci da se imamo vesti v življenji. Ne uč6 nas sicer temeljito in sestavno kakor kake bukve; prigovarjajo nam pa večidel umevno in izvrstno kakor mnogoskušen, zvest prijatel, kteri brez ovinkov koj pravo zadene in nam marsikaj pojasni, o čemur nam učeni in njih bukve nič ne vejo povedati. Pa tudi z ozirom na zgodovino so pregovori zel6 mikavni, včasi zelo potrebni v pravo spoznavanje značaja, šeg in izobraževanja narodov; kajti hranijo nam marsikak kal iz starodavnega življenja ljudi. Sploh pa so prilike koristne, ker nam vadijo pamet in bistrijo um; nesrečnemu so, razun sv. pisma in božje besede, cesto najboljša tolažba, kajti poštene so skozi in skozi, in prijazne tudi prostemu možu. Ko je Sančo Pansa — oni meh poln pregovorov — v 43. poglavji ravno vnovič iztresel cel bokal tacih rekov, raztogoti se cel6 Don Kišot ter zavpije: „Da bi te, prekleti Sančo! naj bi te s tvojimi prilikami vred vzelo šestdeset hudičev. Celo uro je že razkopavaš, ter me z vsako v srce pičiš; še na vislice te bodo spravile te vražje prilike".....„Za božji čas! — odgovarja Sančo -~ kaj pa vam je, gospod, da ste zarad te malenkosti tako razkačeni; koga pa kaj skrbi, če svoje blago zapravljam: saj nimam druzega, niti zemljišča niti gnojišča, le priliko za priliko". Kdor prav veliko prilik zna, temu so skoraj to, kar je bogatinu velika zbirka bukev; veseli pa pametni pajdaši so mu na življenja potih, prijatelji, kteri mu zvesti ostanejo v sreči in nesreči, in ga nikdar ne zapusti, ne v šali ne v resnobi. Se ve, da ni ravno vselej lahko, rabiti pregovore v besedi in pismu, duhovito in vspešno, o pravem času in na pravem mestu; treba je, kakor Herder pravi, dobro razumeti njih duh in se prav zavesti njih lepote, po obsežku in po obliki. Kedar prilika nepremišljena kakor iz jasnega v govor telebi, nikdar ni na pravem mestu. Abotna raba pregovorov, iz brezumne navade, je že marsikteremu veliko pokazila. Pripoveduje se, na pr., da kardinala Toska, sredi 16. stoletja, niso izvolili za papeža le zarad tega ne, ker je vedno na jeziku imel nektere lom-barške prilike, ktere so se ljudem grde zdele. Veliko bi se dalo o tem še govoriti; tisuč in tisuč pregovorov in prilik imamo, marsikaj mičnega bi se lahko priložilo, posebno mikavno bi bilo, primeriti slovenske prilike zjednoznačnimi druzih slovanskih narodov. Poskusite rojaci!