Kmetijska dela v mesecu iuliju.Doma na dvorišču in pri žmni. Pripravimo škedenj z& mlatev in žitnic« ea shram-bo žita. En mlatič namlati v enem dneru 1 in pol do 2 m pol kl žita. Ako imamo mlatilnico, mlatimo ceneje hi bitreje. Mlatilnice je očistiti in namazati s strojnimoljem in jermene, če potrebno popraviti, da si ohranimo neljubo prekinjevanje med mlatvijo. Ob napornem delu in hudi vročini ne zavživamo preveč alkoholnih pijač. ZavžiTanje alkoholnih pijač t prehudi vročini ima lahfeo srortne posledice rsled solnčarice. Najprikladnejša jedila poleti so dobra močnata jedila, sočivje in zelenjava. Kqpajmo se t toplih dneh v potočnici, kar osTežujetdo in kcepi zdravje. Neznosno jt stati v bližini človeka, ki si ne umiva svojega potnega obraza ia svojih polnih nog. Govede in konj ne genimo na prehudo vročino ter jih kopajmo, ako imamo za to primerno mesto. Pazimo, da imajo svinje in perutnina dovolj svežne pitne vode. Prehod od materinega mleka na drugo hrano pri mladih živali se naj izvrši previdno in počasi, da preveč ne zmršavijo in v rasti ne zaostanejo. Pomnimo, da nežen želodec pri mladih živalih ne more prebaviti tiste surove vlaknaste krme, kakor želodec starejše živine. Zatcgadelj je teletom po odstavitvi od mater razen zelene ali suhe krme pokladati vselej tudi nekoliko otrobov, pujskom pa lažje prebavljiva krmila, kakor kuhani krompir, kuhano zelenje od pese in posneto mleko. Mlado deteljo je dajati pujskom samo kot nameček. V vinogradu. Povezujmo poganjke vinske trte, ki so na novo vzrastli, da se ne nagibljejo na sosedne trte in ne ovirajo proste hoje po vinogradu. Škropimo v tretjič, ako se je vsled neugodnega vremena začela pojavljati peronospora. Na 100 litrov vode vzamimo 1 in pol kg modre galice in približno toliko ugašenega apna. Ako hočemo škropiti ebenem tudi proti oidiju, tedaj pridenimo razstopmi modre galice in sicer ko je že gotova 2 kg salojidina na 300 litrov razstopine. Drugače pa žvepljajmo z žveplenim prahom, ne žveplenim cvetom, kateremu je dobro pridejati 3 odstot. bakrenega prahu (zdrobljene modre galice), kar nadomestuje posebno škropljenje grozdja proti peronospori in tudi proti pikcu. Pokončuj mo grozdnega sukača, ako se je pojavil v večjih množinah z razstopnino 3 kg mazljivega mila in 1 in pol kg mrčesnega praška na 100 1 vode. V tem slučaju škropimo z razpršalnikom posebne vrste, ki oddaje močen, tanek curek na gnezda. Gosenice grozdnega sukača zatirajo prav dobro tudi otroci, ako jih s priostrenimi klin čki pobirajo iz razcvetja in jagod. V drugi polovici meseca je treba kopati tretjo kop. S tem pospešimo rast lesa v mlajših nasadih, v starejših vinogradih pa mehčanje in zoritev grozdja. V plitvo zrahljanih in plevela prostih rinogradih ne plesni grozdje tako rado kakor v zanemarjenih in s travo poraščenih. V sadonosniku. V mladih sadovnjakih odstranjujmo z ostrim nožem poganjke, ki včasih zelo bohotno rastejo po deblu in iz divjaka pri tleh. To storimo sedaj tem lažje, ker je seno"pod drevjem pokošeno in imamo priliko pregledati mlado drevje od vrha do tal, ne da bi delali škodo po travi. Da moremo odstraniti dirje poganjke iz tal, je treba zemljo nekoliko odkopati. Pri tej priliki prerahljajmo tudi nekoliko drevesni kolobar, kar je za uspešno rast mladega drevja, kakor smo že omenili pri kmetijskih delih v mesecir aprilu, velike važnosti. V drevesnici pincirajmo stranske ali ojačevalne poganjke po deblu tako, da imamo na jesen golo deblo s 4—5 tcjicami kot nositeljicami bodoče krone. Napačno je, odstranjevati te poganjke poprej in vse naenkrat, ker pomagajo deblo debeliti in s tem ltrepiti celo drevesce. — Koncem julija je treba misliti na okulacijo. DiTJake, ki pridejo za to v poštev, je pregledati ter porezati vse poganjke, ki so morebiti zrastli iz debelca do 15 cm rišine od zemlje. Drugih poganjkov ne prikrajšujmo, ker bi škodoTalo. Z okopavanjem ob suhem vremenu dosežemo, da se bodo lupili Tsi divjaki, ki jih mislimo av- gusta očeslati. Pobirajmo odpadlo piškavo sadje sproti in ga pokuhajmo svinjam. Na ta način zatiramo naj uspešnejše jabolčnega tončiča, ki spada med najveŽje škodljivce naših sadonosnikov.  Na polju in travnikih.  Žanjemo zimski ječmen, rž in pšenico. Z žetvijo je  začeti, ko se v zrnu ne pokaže več noben sok, če ga upo gnemo čez nohet. Če čakamo predolgo nam mnogo tiaj lepšega zrnja pri spravljanju izpade, pri prezgodnji  žetvi pa dobimo manjši pridelek in slabo seme. Strn je  plitvo podorati, da lažje strohiii. Zalo pa je jesensko  brazdo orati tem globlje. Požeto žito sušimo na njivah  ali pa v kozolcih. Kjer se je bati deževnega vremena se  kozolci prav dobro izplačajo, četudi stanejo precej de narja. Na strnišče je dobro posejati ajdo ali repo.  Kdor še v juliju na travniku seno kosi, je slab gospodar. Pokošene travnike v bližini potokov je dobro precurljali s potočnico, kar silno pospeši rast otave,  zlasti v sušnih letinah. Namakanje nadomestuje deloma tudi gnojenje.  Na vrtu. Sejemo redkev in endivijo. Okopavajmo zelje, ohrovt, kolerabo, karfijol, kumare, buče in dr. Za kakih' 14—21 dni po prvem okapanju je okopavati v drugič. Stebelca je osipati do prvega lista, posebno stebelca dolgonogih rastlin, katerih pri sajenju nismo pokrili z zemljo. Ne režimo zeli od šalota, česnja in čebule, ker služi za asimilacijo in razvoj gomoljev. Čemu segati po zeli teh rastiln, ker so gomolji to, kar rabimo za kuho. Dobro je samo zel upogniti, kar ugodno vpliva na debeljenje gomoljev. Kumare in buče je v primerni dolžini pritrditi z lesenimi klinci na zemljo. Na ta način dosežemo boljšo prehrano rastlin v sušnih letinah. Kumar ne silimo kvišku na kole ali na ogrodja iz lat, razen španske kumare plezavke, ki imajo svojstvo plezati. Izjemoma je to storiti samo v deževnih letinah in vlažnih tleh, ko se je bati, da bi sadeži vsled prevelike mo>krote segnili. V kleti. Okna je odpirati samo po noči, da obdržimo v kleti enakomerno toploto. Sodi naj so zmirom do vrha napolnjeni in dobro zadelani, ker se mlado vino sedaj najrajše kvari. Paziti pa je, da ne rjave obroči in ne močijo čepi. Natege in čašice je po uporabi vselej oplakniti s čisto vodo. Sploh je največja čistoča zlasti v vročem poletnem ^asu zelo na mestu. ^tr? V Cebelnjaku, H -"^  Rojenje je treba prekiniti z uničenjem mladiti matic, ker pozni roji ne nanosijo dovolj medu za zjmo. Slabe roje je združevati in nadštevilne trote ubijati, da dobimo več medu. Težkim panjem odTzamemo nekaj medu, ki ga morejo čebele nadomestiti ob cvetu lipe in ajde. Gorkote v juliju ne straši se, i Pekočih žarkov se lenuh boji, - In dela trudnega ne plaši s«, ___ ;  Četudi čelo tvoje se znoji. «, j Na njivi, glej zlali se in aori :| Rženo zmo in pšenični klas; ; h rinskih goric sem pa mi doai " Ter rabi k tretji kopi peTcet glas. Vekoslav lilampar.