arhivi xxii e»y
Odchi arhivskima društva Slovcnjjc
229
O delu Arh vskega društva Sloven je
lR zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Postojna. 29. 9. do 1. 10, 1999
Arhivsko druiilvo Slovenije jc v soorganizociji z ■živčni Republike Slovenije in oh fin;mčni podpen Ministrstva za kulturo organiziralo svoje iS. zlio-n vanje. Srečanje je po'ckalo rti 29. septembra dr. I. OKtobra v holehi Jama v Postojni in je uravnavalo tri ■«iinciskc sklope: Lvidcntirinje virov za zgodovino Slovencev v liijini. Novosti v slovenski arhivski zakonodaji ter Arliivski informacijski sistem. Za z.hurovanje je liilo prijavljenih 29 referatov.
'horovanje je odprl predsednik Arhivskega 1 ištva Slovenje M Gerdej s prispevkom V'oga "Slivov v slovenski kulturni dediščini in oli tem po-ztl avil gosle iz. [njiiTB Avstrije, 13i;snc in llcrccguviuc c Hrvaške. Nato je povabil iiiinislra za kulturo RS J"*e!'a Školča, direktorja Arhiva R,S Vladiuiirja Zumra ,n župana občine Postojna Josipa bajen", da .so z na liovcui pu/.ilravili aticlcžencc srečanja. V tem sklopu je spregovorila še Alenka Čuk iz Notranjskega muzeja in v svojem prispevku Pozdravljeni v Po-<toJ !¡ predstavila zgodovinski razvoj Postojne z °kolieo.
Na prvo tetiio: Evidentiranje virov za zgodovino SCI1|CCV v lll.i'ni- llll° Prijavljenih 15 referatov, paradi bolezni se zborovanja ni iitlclei.il le Mnijan 'J-r.ovšck, vendar pa je svoj rele ral z naslovom radivo o sloven.skili izseljencih pravočasno oddal in Je Liku objavljen v zliorniku zborovanja. Uvodne pre a v-.,nje JC ¡lllc] ]ict<jr p. Klasi ne. in sicer na temo Lvi-'-nt ranje iriii^ikcga gradiva v lujini - s posebnim "oudarkoni na Štajerskem deželnem arliivn, žal pre (1;i 'an;a v pisni oliliki ni oddal in Inku kot edini ni Btinvljñf v zborniku.
Matjaž BizjSk |e poročal o virili za freisinškn " ']'ostv;i na Slovenskem v Bavarskem državnem arliivn;.iZ repertorijev je izpisal pcdaikc o loških virih 'jih /.bral v arliivskcni pop ai. D;irko Prič je predaval (1 oerkveniii arhivih v ZDA in arhivskem gradivu o ■^"venskih izsclicneih ki liranijo gradivo o delovanju KrgoKikJ ccrkve med slovenskimi priseljenci. Milica rebše Sicilia jc imela problemsko predavanje o po-1 Bi priprav na evidentiranje in pridobivanje kopi pivskega gradiva zunaj meja republike Slovenije ' tem e poudarila, da sc po ujcnili izkušnjah sodeč 1 ^n-Mim fr prc(| ()(]|U)(|om v uijino Icuicljito pripraviti n:: akeii), Če liočcuio iispc.šna evidentirali arhivsko S' t'i'vo, pometalimi za Slovcncc. Nada JnrkoviČ jc tvorila ]ircdvsem o problemu izdciavc evidenc evi c'entii,iiieg;i gradiva v tii|ih arliivih v f.cljij tla bi čini 1*4 oblikovali enotna načela sprejemljiva za vse, k
cvidci.i'raji. Kristin« Samperl Purg je v predavanju Teoretična izhodišča evidentiranja in praksa v Zgodovinskem urliivii na Ptuju skušala odgovorni na nekatera Icoretična vprašanja glede evidentiranja, predstaviti način tlela, opredeliti izhodišča za evidentiranje in izhodišča poirdui s svojo lastno prakso. Drago Trpin je poročal o evidentiranju v avsirijskeni državnem arhivu na Dunaju, Duša Krnel Umck pa o evidentiranju v državnem arhivu v Milanu Tudi drugi referenti so poročali o svojem delu - evidentiranju v tujini; Ulijana Vidrili Lavrenčič v Državnem arhivu v Gorici. Aleksandra Srše v madžarskih instititci;ah, B~anko Kozi™ in Branko Radulovič v arluvili eŠkc republike, Vladimir Simčič v Parizu, Jelka Melik ,n Mateja Jeraj v Londona, Loj/. Tršan pa o cvidcntiraniit filmskega arhivskega gradiva v tujini.
Vlatiimir /.iinicr c imel uvodno predavanje k drngi temi zliorovanja: Novosti v slovenski arhivski zakonodaji. V izčrpnem referatu Novi arhivski podzakonski akti jc le te predstavil in pr tem opozoril na nekatere temeljne ;irliiv:.kr strokovne spremembe, dopolnitve in novosti ter na sirokovne dileme in probleme, ki so nastali oh pripravi aktov. V leni smisla je ohdelal Pravilnik o odbiranju in izročanju javnega arhivskega gradiva arhivu Pravilnik o ravnanju z. zaschrnii arhivskim gradivom, ter Pra vilnik o strokovni obdelavi in evidencali arhivskega gradiva, IVavilnik o uporabi javnega arhivskega gratliva v arlnvu ter Pravilnik o materialnem varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva.
Na to temo je sledilo .še sciicm predavanj. Jelka Kreniesee Jev.šenak je preoavala o pravnih vidikili in pravni problematiki arhivskih podzakonskih aklov, Pclcr iP. Ktasuie je govoril o Pravilniku o materialnem varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva, žal ludi to predavanje ni objavljeno v zborniku ker n, bilo oddano v pisni ohliki; Jedert Vodopivec jc imela referat Priporočila na področjo materialnega varovanja arhivskega gradiva; Marjan Zupančič jc govoril o uporabi arhivskega gradiva Matevž Košir je predstavil Pravilnik o evidenci javnih simbolov, grbov, pečatov, žigov in šlampiljk na ravni drŽave Jolanda Fon je govorila o prohlcniili pri pripravi ustano vicenih aklov arhivskih zavodov; Marla Ran Sclic je v referatu Kaj je pravo in kaj jc prav pri uporabi filmskega arhivskega gradiva predstavila probleme ki jih imata uporabnik in arhiv zaradi zakonodaje in r.ovili tehnologij.
Tietja tema jc obravnavala arhivski informativni sistem in v icm sklopu jc bilo pel predavanj, Brane Knehtl ;n Jože Soliadolntk sla predstavila računalniški program za popisovanje in skeiuranje fotografskega
230
ü delu arhivskega (¡rušiva Slovcmjc
ARHIVI XXII 19^9
gradiva Icr gradbene dokumentacije. Žari» Bizjak nam je predaval o svojem videnju zasnove arhivskega informativnega sistema. Zdenka B011 in in lože ,>knf-Ijanec sla v predavanju Računalniško pooisovunjc lislinskega gradiva prikazala to popisovanje s programom 1NFO ARH in izkušnjah v Pokrajinskem arhivu Koper. Vladimir Drohnjak je prikazal računalniki nivojski pop s na pomeni gradiva kmclijskiii zadrug. Sklepno preda vanje je imel Aleksander Bbznik, in sicer je predstavil zgled popisovanja 1'ilm skega arhivskega gradiva ob pomoči računalniškega programa.
Številni referati oziroma njihovi avierji so izzvali diskusijo n ia j< dopolnil; in popestrila zborovanj., po vsakem sklopu predavanj. Med zhorovanjem je dru.šlvo organiziralo tudi ogled Pivke, Črne in Postojnske jame pc poti partizanskih d i verza 11 lov.
Tik pred zborovanjem je ob finančni pomoči Ministrstva za kulluro izšel zbornik s predavanji 18. zborovanja ADS.
Miran Kafal
Posvetovanje Hrvaškega arhivskega društva v Poreeu (2-4 december 1999)
36. Posvetovanje Hrvaškega arhivskega društva z naslovom "Trendi in raziskovalni programi v sodohni arhivistiki" je bilo razdeljeno na Iri vsebinske sklope:
1. Vhgn strokovnih čusopisov pri ruzvnjii slrcikc
Najprej je M Panuič v uvodnem prispevku: Ob stoli obletnici izdajanja Arhivskega vjesnika1" predstavil 7aeetke izdajanja pablikrcije. Zlasti je poudariJ dogajanje na (cm področju v drugih evropskih državah v zadnjem desetletni 19. stoletja (Franciji, Nemčij ..).
Naslednja referentka M 1-iičic je v refcraiu z naslovom1 Arhivistika v 100 letih Arhivskega vjesnika opisala razvoj od njegovega nastanka leta 1899 do danes. Statistično je obdelala pregled člankov, raziskala, kateri avtorji so pisali v določenem obdobju in kakšna ie hib vsebina njihovih člankov. Omenila je liidi, da v obdobju od 1945 do 1958 Arhivski vjesnik ni izhajal, vendar konkretnih razlogov za to ni navedla.
Direktor Državnega arhiva v Paz.iiin J Jelinčič je predstavil Vjesnik istrskega arhiva v Pazinii.
Za posvetovanje je pripravil prispevek tudi giavni urednik (od Icia 1988) Aremvuma A. Vanrič. in sicer z nasiovom; Arcliivuni ■ strokovni časopis 1CA. Časopis so začeli izdajati leta 1950 v Državnem arhivu Francije, kol prvo mednarodno arhivska publikacijo Mednarodnega arhivskega .sveta. Poudarek je pred vsem na zbiranju in format' ij in izkušenj s področja arhivske dejavnosti. Največ šlerilk jo bilo namenjenih poročanju z medna rudnih kongresov, arhivski bibliografiji. arhivski zakonodaji, i ^obraze vanju, gcnealo-
giji. l'o odiočilv MAS bo od lela 2001 v okviru Archiv uma izhajala tudi samostojna publikacija Jamis
Glasnik arhiva ir Društva arhivskih delavcev BIH sta predstavila S Kristid in A. ,^diovič. Njihov časopis rzhaja 25 let, z namenom posodobili arhivsko stroko.
Na Hrvaškem poleg Arhivskega vmesnika in Vjesnika istrskega adliva v Pazili ti izhajajo .še najmanj trije Časopisi, in sicer v Splitu, na lïeki in v Osijekn. Med diskusiji: so predstavnik, Državnega arhiva iz Zagreba predlagali, da naj bi v Arhivskem vjesniku objavljal članke s jiodročja arhvisiike, v preostalih publikacijah naj bi bilo več prrspevkov z objavam, virov krajevne zgodovine
2, Trendi v sodnimi arlnvisliki:
V drugem delu jc direktor Hrvaškega državnega arhiva v Zagrebu J. Kolanovič imel uvodni referai z naslovom: Hrvaška arhivistika1 dosežki in trendi. Govoril je o postopnem razvoju arhivistike kot znanosti na Hrvaškem ter pri leni /lami poudaril razliko med teorijo in prakso. Naštel jc različne vjilive na razvoj poslovanja s spisi (tieneški, avsiro-ogrski, iraneoski ,.,). Poudaril je pomen Dnbrovmškega in Zada.skega arhiva. Dolakml se je tudi restitue,je «raniva iz Mati žarske in vloge zgodovinarja I. Kukuljcv.ča, ki jc menil, daje treba arhiviste izobraževati. Po letu 1945 je bilo izdanih nekaj priročnikov .n učbenikov za izobraževanje arhivistov. Na koncu prispevka jc opozoril da je v prihodnje treba poskrbeli za nrcjerosi gradiva žc nri ustvarjalcih arhivskega gradiva, še pred prihodtim lc-lcga v arhiv,
N, Briibacli iz Marbnr.ške arhivske šole je poslal prispevek z naslovom ISO 15489 Mednarodni standard za ravnanje z arhivska« in dokumentarnim gra divnm. Omenjeni projekt jc stekel leta llW7 v okviru standardizacij ISO, v iii"in pa sodelujejo Velika Britanija, ZDA, Francija, Švedska, Ncmèij: Te je prvi poizkus povezovanja različnih tradicij na jiotlročiu pisarniškega poslovanja. Najprej je bil pretilagan "Avstralski n.odci vendar ni hil sprejet, zato so bili ustanovljeni delovni odbori iz javnih in gospodarski irhivov. Predvidevajo, tla bo omenjeni slantlaid začel veljali v letu 2u02.
J. Ivanovit, predsednik Hrvaškega arhivskega društva, je imel referat z nas! o von v. Trendi v sodobni arhivistiki V njem je predstavil aruivisiiko kol znanost. V arhivistiki jc iskal "intelektualne vsebine" in se ukvarja! z vprašanji njene lastne identitete. Poudaril je inlcrtlisciplinr.rncsl arhivistike in njen otiuos do drugih znanosti, v zadnjem času predvsem informai -zacijskih.
1, Hetlbeli je v prispevku z naslovom: Ari:'vi, uporabniki, literatura poudarila pomen strokovne raz iskave uporab likov arlii\skiga gradiva. Povedala je, daje Mednarodni arhivski svel leta 1997 izdai načrt Priporočili o evropski politiki dostopnosti arhivskega gradiva, v katerem jc uporabnik opredeljen kol v*aka osclia, ki uporablja tlokinncnic, shranjene v arhivu.