P—- Llet korieti delavskega Ifudetva. Delavci eo opravičeni do VMgt kar product r*|o. 7 hi k paper devoted to the intereete of tKe working claee. V*nrk-#re are entitled to ali what thev produce. Stev. (No.) 165. Kiiirr.it ». »••coud-oiii»» mau.r, Dse. 6, 1907, »t tU. poet offio. atChtcgo in. und.) thr Act of Congres* of lUlfch Ird. IM?». Office: 2146 Blue Island Are. "Delavci vseh dežela, združite se". PAZ1TL! na Številko v oklepaju, ki ae naha|a poleg va. Sega naslova, prilepil« nega epoda|alt na ovitku. Ako (166) |e Številka . . ' tedaj vam e prihodnjo številko naiega liata poteče naročnina. Prosi, mo ponovite |o tako). ' / Chicago, 111., 8. novembra (November), 1910. Leto (VoL) V. ajk krojacev v Chl-cagu. Štrajk krojaČev v našem mestu je ii neznatnega konflikta pred itirimi tedni nastal velikanski boj med delom in kapitalom, kteri je vse javno življenje v Chicagu porinil v ozadje. Danes ko to piše-Kd (T. lin v. I je .">0.000 k roj se e v in šivilj na strajku, a to število morda že jutri naraate na 60.000. Čez tisoč krojaških tvornic in de-lsvnie je prizadetih. Samo v treh dnh je nad 30,000 delavcev iu delavk zapustilo tvomiee. Najznamenitejša stran tega velikega štrajka je smeli nastop žen akih štrajkarjev,večinoma mladih deklic, ktere tvorijo ogromno večino vseh štrajkarjev. Dekleta so začele štrajk, dekleta vodijo ves aktivni boj, t. j. opravljajo službo "pieketov" okrog delavnic in dekleta se najbolj navdušujejo za boj na etti črti. Kdor opazuje na ulicah pred tvnrnicami trume deklic. bledih in prepadenih lic, a z ognjem v očeh, kako žvižgajo na piščalke, vabeče svoje tovarišiee v delavnicah na piano in s kakirt^ ponosom prezirajo in prenašajo napade brutalnih policajev, ta jili mora samo občudovati. Seveda, ravno med štrajkaricami ima polica jska podivjanost tudi največ žrtev. Unifnrmane živine, oborožene s koli in revolverji, ktere čuvajo sveto lastnino krojaških tvrdk, se kljub znani ameriški uljudnosti napram ženskemu spolu prav nič ne sramujejo poditi in pretepati slabotnih žensk, ki ae borijo" za malo več kruha. Žalen m bilo dneva, da bi ne bilo večjih ali manjših spopadov med štrajkarji in policaji. Izgrede provzroča naravno policija, ko v gvoji nadutosti ne pusti v miru niti mirnih pasantov če gredo mimo tvornice, v kterih je štrajk. Aretiranih je bilo že okrog sto oseb, med temi skoro polovica žensk. Najhujši izgredi so bili v aredo popoludne na So. Trumbull A ve. kjer se je par wto štrajkarjev in štrajkarie \ ribližalo ueki češki krojašnici. Vodstvo zadnje je telefonovalo po policaje in v par minutah je pridrla četa plavo-suknježev in udarila na štrajkar-je..Pokali so revolverji, padali koli po rokah, hrbtih in glavah moških in žensk, dokler se ni množica razpršila. Trideset je bilo aretiranih in mnogo žensk pobitih. Pri spopadu v četrtek je nek pijan policaj sedemnajstletni Ani Cohen s kolom prebil oko. Neko drugo deklico je surovina v poli-cajski uniformi pred Kuppenhei-merovo tvornico na Hlue Island Ave. zagrabil za vrat in jo davil in zvijal roko, v kteri je stiskala piščalko, njeno edino orožjč. Da-si pa je bil policaj kakor hlod, a dekletce malone v kratkem krilcu, piščalke ji le ni mogel vzeti; končno jo je zavlekel v polieajski voz. Navedlo bi se lahko še nebroj takih brutalnosti od strani podivjanih "čuvajev reda in miru." Kako bo izpadel štrajk, se še ne ve. K štrajkarji simpatizira poleg ostalega delavstva ne samo dober del ehikaškega prebivalstva, temveč tudi ženstvo iz buržo-ftznih krogov. Večjo število bogataških dam se je ponudilo štraj-karicam za "pickete" in pridružilo protestu zoper divji nastop policije. V bnržoaznih krogih si» je organiziral tudi nekakšen "Ci-tizens coinitte". ki ima posredovati v prilog miru. V soboto je ta "comitte" obiskal zastopnike od krojaških firm; odgovor se je gla-•il. da tvorničarji nečejo ničesar »liaati- v zaprti delavnici. S tem je za sedaj vsako pogajanje pretrgano, kajti unija krojačev in šivilj izjavlja, da od štrajka ne odneha, dokler tvrdke ne pripozna-jo predvsem zaprto delavnico. Pravi hoj rn tfifiu* *r le sedaj pt> 8. novembru, ko »e končajo volitve. Kapitalisti so ae iz političnih == vzrokov marsičesa vzdržali pred volitvami, toda aedaj bo kar mrgolelo peraekueij in "injunetio-nov." Za lastnike krojačnic je ta štrajk naravno silni udarec; samo tvrdka Hart, Schaffner & Marx -r- ktera je ae pred par tedni zaničljivo trdila, da štrajka sploh ni — ima vsak dan $10.000 škode. Ogromna naročila za zimske obleke morajo propasti, ako se štrajk kmalu ne konča. Skebov pa tudi ni dosti videti. Shodi štrajkarjev in štrajkarie se vrše vsak dan. Unija narašča. Ako krojači in šivilje ustrajajo pri sedanjem odločnem nastopu (to konca, potem smemo reči, da bodo zmagali. NAÖE GIBANJE, Dne 29. oktobra je slov. soc. klub v Milwaukee priredil zabavni večer s shodom. Z ozirom na splošni gospodarski položaj je bil shod dobro obiskan. Sodrug Ka-lan je s kratkimi in jedrnatimi besedami pozdravil navzoče in pojasnil namen zabavnega večera. Z a njim je dobil besedo sodr. Jože Zavertnik st. Govoril je k točki: doli s socialisti. Razpravljal i« utemeljeval jer da ae kapitalisti in jih orodje poslužujejo najbolj umazanega obrekovanja napram socialistom, da bi očrnili socializem pri ljudstvu. Tudi Roo-sevelta, domišljavega bivšega predsednika, ki je pisal obreko-vaLne in nizko literarno vredne članke v 4'Outlooku" proti socializmu, je okrcal pošteno in ga na-črtal takšnega, kakršen je. Iz u-temeljevanja je prešel v dokazovanje. Določno je dokazal, da vse kar kapitalisti podtikajo socialistom, že zvršujejo kapitalisti v današnji človeški družbi. Kapitalisti niso le izkoriščevalci produktivnih stanov, marveč ao tudi hinavski strahopetci, ki svoje grehe zvračajo na druge, fas pa ni več daleč, ko bo ljudstvo spoznalo kapitalistične spletke in bo od juga do severa, od vzhoda do za-pada grmelo vsepovsod doli s kapitalisti mesto doli s socialisti. {Govornik je na to priporočal, da naj delavci skrbijo za izobrazbo. Citajte delavske časnike in dobre [»odlične knjige, je povdarjal govornik. V delavskih časnikih bo-dete dobili resnične informacije in poročila o delavskem gibanju, o bojih, katere bijejo delavci s kapitalisti za uresničenje svojih opravičenih zahtev in zrušenje kapitalistične družbe. Iz knjig bo-dete črpali izobrazbo in širili svoje duševno obzorje. Delavcu je bilo nemogoče izobraziti se v šoli. ker je moral že v otročji dobi ostaviti *šolo in iti v delavnico, da si zasluži vsakdanji kruh. Radi tega mora delavec v mladeniš-ki in možki dobi skrbeti za svojo izobrazbo s čitanjem knjig. Končal je med splošnim odobravanjem, bodreč delavce za socialistično organizacijo in spodbujajoč jih k vstrajnem organizatorične-rau in agitatoričnemu delu. Za njim je gpvoril sodr. Za-krajšek, predsednik čitalnice, ki je v tesni zvezi s socialističnim klubom. Razpravljal je o važnosti izobrazbe za delavce. Povedal je resnico, da rdeča kravata in socialistični znak še ne dokazujeta, da je k'do sodnig. Kdor je sodrug. v prvi vrsti aktivno del,i v organizaciji, izobražuje sebe z dobrim čtivom in podučuje še druge nezavedne tovariše *-delavce. Končno se govornik zahvali socialističnemu klubu, da je Čisti prebitek o«| zabavnega večera namenil čitalnici in tako dokazal, kdo se briga, da se znanost, yd a in izobrazba širijo v ljudstvu. Govornik je žel burno odobra- ■ t vanje. Ker se ni nihče oglasil za besedo. je pričela prosta zabava. Pev-aki zbor in tamburaški klub sta skrbela, da je zabavni večer vs-pel do cela. Zbor in klub imata izbornc moči, dobre talente in glasove, pa veselje do petja iu taiuburanja. &e le po polnoči smo pričeli razhajati ae v nad i, da se nam zopet kmalu nudi tako fino zabaven in duševni vžitek. Dne 30. oktobra je bil ljudaki shod v Kenoshf, Wis., katerega je sklical jugosl. soc. klub. Predsednikom je bil izvoljen sodr. fantek. K prvi točki: doli a socialisti, je najprvo govoril sodrug Jože Zavertnik st. Za njim je govoril sodr. Šantek. K drugi točki: volitve, je zopet govoril sodr. J. Zavertnik. Govornik je priporočal, naj delavci glasujejo za bs-be iu ne za kapitaliste. To pa zvr-šijo, če glsujejo za socialistično stranko, ki je delavska stranka z jasnim in določnim programom. Govornik je dejal: 44Če glasujete za republikance vržete svoj glas v Miehigansko jezero. Ce glasujete za demokrate, i vršite isto. Skrbite za sebe in ne za kapitr-1 iste. Vaše izkoriščevalce. Dne j. novembra lahko odločite, ako hočete biti še dve leti pohlevni sužnji kapitalistov. Ce se odločite za kapitalistično sužnost, tedaj nikar ne-tarnajte, da imate slabe čase. Kakor bodetc post ljal i, tako bndete ležali, i asi st) m moli, ko so prihajali posamezni odreše-niki odreševat ljudstvo. Vi ste sam svoj od rešeni k — vi, delavno ljudstvo! Vi se lahko odrešite, ako le hočete. Glasovnico imate, pa jo nočete rabiti za sebe. Rabite jo — pa za sebe! Glasujte za socializem, da Vam ne bo treba štrajkati in Vas ne bodo policaji pobijali z gorjačami in koli ob času stavke kot stekle pse." Govornik je nadalje apeliral na navzoče, da naj v tvornici agiti-rajo za socialistične kandidate med svojimi tovariši. Žel je splošen aplavz. Za njim je zopet sodrug Šantek na zahtevo pojasnevai v stvarni besedi, zakaj smo se v Ameriki slovenski, srbski, hrvaški in bolgarski socialisti združili v skupni organizaciji in zakaj to organizacijo. ki je združena s splošno socialistično stranko v Ameriki, imenujemo jugoslovansko socialistično zvezo v Ameriki. Govorniku so poslušalci že tekom govora pritrjevali burno v znamenje, da ga razumejo, in se strinjajo ž njim. Isti dan se je vpisalo osemnajst novih članov v jugosl. soc. klub. Krasen dokaz, da socializem mar-šira tudi v deželi dolarja vzlic vsem oviram in bo marširal, dokler ne pahne s prestola malika — kapitalizma. e — Socialistični glasovi v državi Maine so se podvojili pri zadnjih kongresnih volitvah v avgustu. — Več kot milion komadov raznih tiskovin agitatorične vsebine se je razposlalo po deželi iz glavnega stana socialistične stranke v zadnjih par tednih volilne borbe. Giblje se pa le. — Sodrug Ignac Daszinski iz Galicije, član avstrijskega parlamenta. je 31. okt. govoril na javnem shodu v Pulaskovi dvorani na Ashland Ave., v Chicagu. Shod je sklicala poljska socialistična organizacija. Vdeležba je bila velika. Daszinski je govoril o gospodarskih in političnih razmerah v Galiciji in med ¡zvenavstrijskimi Poljaki. Rekel je med drnfrim, da v Rirski Poljski mora vsak čas izbruhniti revolucija. POMAGAJMO STRAJKARJEM! Premogarji v Westmoreland Co., Penna., so se vedno na štraj-ku. Boj zoper kapitalistično pošast še ni končan. Toda junaški štrajkarji, kteri se zdaj že osmi mesec borijo za svoje zahteve, bodo omagali, ako delavci sirom Amerike v polni meri ne pokažejo svoje bratske solidarnosti. Štraj-kujoči premogarji potrebujejo pomoči, predvsem gmotne pomoči. Njih prihranki so že davno pošli; denarni fondi so izčrpani. Njih žene pa otroci pa hočejo jesti in treba je obleke in drugih potrebščin. V stiski so. In med temi junaškimi boritel-ji za delavske pravice je več tisoč slovenskih premogarjev, kteri tudi potrebujejo pomoči. Odbor dr. Slovenja št. 41. S. N. P. J. v Ir-win, Pa se s posebnim pismom obrača na vsa bratska srca, da jim pomagajo, da prej zmagajo. Naša dolžnost je, da ae odzovemo v polnem številu. Nihče se ne sme ozirati na to, .da je že prej kaj dal. Pomagati moramo tako~dol-go, dokler ni boj končan. Apeliramo torej n avse sodruge in somišljenike, da nemudoma skočijo na pomoč našim štrajkujočim bratom v Pennsvlvaniji. Spominjajte se štrajkarjev na društvenih in klubovih sejah, na veselicah, pri zabavnih sestankih in veselih o-mizjih v gosti'nah, povsod kjer se snidete. Vsak jent je dobrodošel. Darovi naj se pošiljajo na naslov: Mike Jerala B. F. D. No. 2. Box 100 Irwin, Pa. Splošen pregled. — Kot druga leta, tako tudi letos so obdarovali razne 44junake" iz Carnegievega sklada. Dobili so premije in svetinje. Na stotine junakov dela je moralo žrtvovati svoje življenje mo-lohu kapitalizmu, da je Carnegie zamogel vatanoviti ta sklad. Njih žene in deco so ostali nepreskrbljeni v največji bedi. Na razvalinah delavskih eksistenc je gradil Carnegie svojo slavo kot dobrotnik človeštva. In takih dobrotnikov človeštva dandanes kar mrgoli v Kapitalistični človeški družbi. e e e — Milionar Ross R. \Vinans, v Baltimoru, ki leži bolan v svoji palači, je ponudil zrakoplovcu Lathamu $500 nagrade, ako bo pri zrakoplovbi v Baltimoru plul s svojim strojem tako nizko, da ga bo milionar videl iz svoje bolniške sobe. Take "špase" si dovolijo lahko bogatini. Kar milionar za svojo kaprico ponuja zrakoplovcu kot napojnino, morajo drugi s trdim delom zaslužiti. • e e — Rešilni oddelek za slučaj nezgode v rudniku, daje zdaj poduk v pennsylvanjskem okraju za trdi premog. Premoga rje učijo praktično, kako je treba rabiti različne aparate v slučaju nezgode in reševati druge brate - premogarje v sili. ( stanovili bodo še šest takih oddelkov, da bo rešilno delo v slučaju nezgode popolnoma organizirano. , . ' • Brezštevilni broj premogarjev je moralo darovati svoje življenje, da so se merodajni faktorji v ameriški republiki odločili nekaj storiti, da se omeji in zniža število nesrečnih žrtev v slučaji groznih katastrof v premogokopih. e e • — Slanina prve vrste stane 40 centov fimt. Take draginje še ni bilo do danes v ameriški republiki. Mesarski trust je porabil ves svoj vpliv, da imamo visoko carino za klavno živino in meso. Pod obrambo visoke carine o-dira mesarski trust ameriško ljudstvo, svoje izdelke prodaja v Ameriki za visoke in pretirane cene, v inozemstvo jih pa pošilja za izrecno nizke cene. Mesarski trust je tekom devetih mesecev eksportiral za 12 milijonov dolarjev slanine, da tem lož-je tukaj zahteva za prima preka-jeno slanino 40 centov pri funtu. • • e — Taft. predsednik smer republike po milosti kapitalistič- ne denarne mošnje je izročil novemu siamskemu kralju, katerega oče je umrl pred kratkim, brzojavno čestitko in sožalko v ime-im ameriške vlade in ljudstva. Predsednik se obnaša kot car. Niti ne sanja se mu, da je v republiki na tisoče in tisoče državljanov, ki odrekajo predsedniku pravico, da bi govoril v njih imenu. Ameriško ljudstvo sploh nima časa, da bi se brigalo za žalost eksotičnega kneza; preveč ima gorja v svoji 44domovini." Gospod Taft častita in kondoli-ra tujim knezom, če ga pa kdo vpraša, kako odstraniti brezpo-selnost, pa odgovori kot navadni bebec: Bog v6? Danes imamo celo vrsto štraj-kov, in zima je tudi pred durmi, ki ne obeta nič dobrega siromakom. Ali vsega tega ne vidi Taft. Taftu je bolj pri srcu kak aziatič-ni potentat, ki se ponosno seta v napol Adamovi obleki, kot pa ameriško ljudstvo. e e e — Kapitalistični časniki izjavljajo ponovno, da je železarsko in jeklarsko mesto" v Gary, Ind. nekako vzor mesto. V resnici je pa to mekto podobno ogromni plantaži, na kateri delajo sužnji. Za železarski in jeklarski trust dela kakih šest tisoč delavcev. Delijo se v dva delavnika (silita). Polovica dela po dnevu enajst ur, druga polovica pa trinajst ur po noči. Delavnik menjajo na štirinajst dni. Plača je 16 do 17 in pol centa na uro. Posebna policija straži delavce. Organizatorjem unij in časnikarskim poročevalcem je prepovedan vstop. Mesto je navadna jetnišnica, ki ime še strožje predpise, kot državne jet-nišnice in kaznilnice. Vzlic temu pa naivni ljudje in' prefrigani sleparji trdijo, da živimo v deželi svobode. e e e — Judež Briand, francoski mi-nisterski predsednik je podal o-stavko, ker sta se ministra Mil-lerand in Vivian izrekla, da z Briandom nočeta biti v minister-stvu. Ali predsednik francoske republike je zopet pozval Brianda, da sestavi nov kabinet. Judežu Briandu se je posrečilo dobiti v kabinet same zagrizene sovražnike delavstva. Zdaj se bodo morda pomnožili delavski progoni. Konec konca pa bo, da se bodo pomnožile organizirane delavske čete, Briand bo pa šel isto pot. katero so že šli pred njim drugi ininisterski predsedniki, ki so bili gluhi za delavske zahteve. e e e — Iz Lisabona poročajo, da je zadnjih 50 jezuitov ostavilo Portugalsko. Odpluli so s parnikom na Ilolandsko. Srečna "rajža"! je klicalo portugalsko ljudstvo ob slovesu, e e e "Chieaga bo Kristusova!" vpije protestantovski pridigar Chapman, kteri te dni rogovili po našem mestu. .Hm! Ko Illinois Central železnica enkrat vzame "lake front", Armour in Swift zapadno stran, McCormick in Deering severno stran, jeklarski trust, južno stran, cesto železniški trust srednji del, Hinkv Dink 'spodili svet' in električni trust ozračje nad nami — mi bi radi znali kaj bo potem Kristusu ostalo! e e ♦ Komu je podoben dieni in širo-koustni Ted i, ki obeta, da bo vni-čil socializem? Odgovor: Biku, ki je puhajoč, nastavil rogove brzovlaku, tla ga prevrne v jarek. -- y Ste že obnovili naročnino "Pro-Islarcs"? •—• Ce jo fc niste, stori. te to takoj, da se Vam ne ustav* lista VOLITVE. " Pri volitvah dne 8. t. m. je dobila socijalistična stranka prvega zastopnika v kongres. Izvoljen je sodr. Viktor L. Berger v Milwaukee, Wis. Tam je priborila stranka tudi ves county. Število soci-jalističnih glasov je narastlo velikansko -r- po nekterih državah za sto procentov. — V splošnem ao zmagali demokratje. Več prihod-nič. BREZ ENAKOSTI IN SVOBODE. Vzlic temu, da so stoiustokrat povdarjali socialistični govorniki in pisatelji, da svoboda v tej republiki ni vredna piškavega oreha za tMavce, vendar je mnogo delavcev še tako naivnih, da trdi, da živimo v deželi svobode. Navadni švindel je, ako se gospodarsko odvisnim ljudem pripoveduje, da živijo v enakopravnosti in svobodi. Svoboda je brez gospodarske enakosti nemogoča. Dokler so delavci gospodarsko odvisni od kapitalistov, niso svobodni, marveč so navadni sužnji. Kdor danes pripoveduje delavcem, da bo svobodni, je navadni lažnjivec ali pa ljudski slepar, ki z mešetarsko spretnostjo slepari delavno ljudstvo, da ne bi spoznalo, da živi v sužnosti, se osvobodilo in spodilo sužnodržce. Dokler so podzemeljski zakladi, obratna in produktivna sredstva lastnina kapitalistov, se ne 'more pisati, da je enaka pravica za vse: kapitaliste in delavce, bogatine in siromake. Vsak delavec, ako noče poginiti gladu na cesti ali pa doma v bornem stanovanju, ali noče krasti in ropati, mora prodati svojo delavno moč kapitalistom za neko določeno plačo. S tem se je delavec podredil tuji volji, prenehala je njegova svoboda. Kapitalist ukazuje, delavec pa vboga, ako noče stradati in umirati počasi lakote, ali pa z hudodelskim čini skrbeti za vsakdanji kruh. To razmerje je tako jasno, da se mora vsakdo, ki misli zdravo, čuditi nesramnosti zagovornikov kapitalizma, kadar lažejo delavnemu ljudstvu, da je svobodno. Prisiljena poslušnost in svoboda sta vendar dva popolnoma različna pojma. Svoboden je le človek, ki je gospodarsko neodvisen. Gospodarsko močan lahko zvrši, kar je siromaku zabranjeno. Do danes še nismo doživeli, da bi lin-čali ali pa obesili kakega milijonarja, dasiravtio so tudi milijonarji zvršili umore in priznali svoje zločine pred sodiščem. Na-obratno so pa že obesili in linčali mnogo siromakov in nekatere izmed njih popolnoma nedolžne, ki niso zvršili druzega hudodelstva, kot da so se rodili kot siromaki. Kaj nam pomagajo lepi zakoni in konstitucije na papirju, dokler večina ljudstva zdihuje poti žezlom kapitalistov in dela tlako tej peščici kapitalistov. Ako hočemo biti res svobodni, potem je treba razglasiti postavnim potoni kapitaliste, zrušiti je treba kapitalizem. Svobodni ljudje so lahko le v socialistični človeški družbi. Da je to resnica, dokazuje va-ranje kapitalistov proti socializmu. Nobeno sredstvo jim ni preslabo in preumazano. ako jim služi, da zastavijo pot ljudstvu k pravi svobodi. Brez gospodarske enakosti ni svobt>dc! To si naj zapomnijo vsi .ki dane« vednma aTi hevetToms Taž<\fo. ~ da živimo v deželi svobode. proletarec PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laataik bi izdajatelj; Jaraslotanska delavska tiskovna druiba v Ckkafo. III. •UroCaiu: Za Aminco »1 SO sa cato lato. »c m pol lata. Z» Evropo 12 a celo lato, $1 m pol leta. Oglati pa dog^oru Pri iprtm^i MtalUfr j j.polsgmovtga mamaniti tudi nT AR I aatlov. PROLETARIAN Owaad «ad published Evuy Tuesday by loath Slavic Workmen's Publishing Company Chkafo, Illinois. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki ITrauk Podltpac, Praaldeut; John I'atrlefc, Sacratarj: Frank Jain»*lf, Traaaurar. voascaiFTioM RATU! United State« and Canada. i.50 a year. 7Sc lor half year. Foreign countrie» %l a year, $1 lor half year. ADVUTISINO RATU on agreement. NASLOV «ADDRESS): "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. 31 Dopisi. Claridge, Pa. Cenjeno uredništvo:— Prosim, da priobčite teh par vrstic kot zahvalo 44Slov. soc. klubu" št. 2. v Colliuwoodu, Ohio, kateri je poslal po sodrugu John Potočarju svoto $5.26 v podporo štrajkarjem tukajšnje okolice, ki se je nabrala povodom veselice, dne 15 oktobra, katero je priredil odbor v ta namen. Zato naj bode na te nimestu izrečena uajiskre-nejša zahvala vsem onim, kateri so se udeležili veselice z namenom v pomoč nam siromakom v Westmoreland County, Pa, kakor tudi odborom za njegov trud. Vedno jim bodemo ostali hvaležni in se jih bodemo spominjali ako tudi oni pridejo v enake neprili-ke, v katerih se mi danes nahajamo. Znano vam je. da se že borimo sedem dolgih mesecev in morali smo že prestati mnogo sploh vse kar more vzdržati človek, kateri živi oil svojih rok. Streljali so na nas najeti kompanijski hlapci kakor na pse, kateri niuiajo pasjih znamk. Kaka razlika je od delavca, kateri nosi znamko pridnih rok, znak dela. to je U. M. W of A. in od pesa, kateri gotovo ni jim donesel nobenega -centa v njih žepe T S tem je rečeno, da delavec — premoga r in pes sta jednaka. Nobeden nima nobene pravice in ne svobode. Razlika je ta: premo-gar dela in zaklade kupici, pes pa samo žre. Torej za postreliti sta oba. Seveda ima pes več milosti kot človek — premogar, kateri štrajkujoč išče pravico. Dovolj so bili nam pokazali zločini od de-putijev in kompanijskih hlapcev pred sodiščem. Deputy lneelig, kateri je ustrelil mirnega štraj-karja J. Patlarja, ko se je sprehajal miljo od Claridge in to na križ pota javne ceste, je bil o-proščen. Istotako supt. Fr. Crowe. Ustrelil je na Latrobe štraj-karja Mike Chekana, kateri ni hotel iti na delo v njegovem stanovanju med tem, ko je njegov sedemletni sin na kolenih prosil jokajoč "milosti za svojega očeta": Mister, don't Shot mv papa!" Šel prostih nog kakor tudi mnogo drugih morilcev. Porotniki so sodili |m> njih prepričanju in ti so šli. Deputy Ineeling zopet "straži" kotnpanijsko posest na Penu Sta., drugi pa zopet "uradu je" svoj urad njegove službe. Ona tolpa osemnajstih deputvjev, kateri so nasilno ustrelili na Yu-konu Paula Renoniea, bode tudi spuščena, ker seveda "manja dokazov". Vidite, tako s«' nam godi! Ako bode kak najet kompanijski hlapec ustrelil štrajkujo-čega premogarja, prejel bode še celo nagrado od---— Ni mi treba več pisati. Znano vam je že dovolj, citate vsaki teden o naših razmerah v naših delavskih listih. Zato naj bode dovolj o temu. rpra?ali me bodete poprej, ako bode kmalu štrajk "končan"! Predno se da odgovor je treba desetkrat trezno premisliti. Naj-nj^i bi vam še danes poročal o zmagi, katero bi z žrtvami in brit kosti priborili. Predno se bo to storilo, bodem gotovo še ČAkal in Tekal » n'čas. kajti kompanije in njih Mapei pleto in zvijajo na vse m grče načine, samo. da bi se jim posrečilo zlomiti štrajk. Pač pa ne vem, kako bode 41o. Dokler bodemo edini in složni med seboj, gotovo ne. Naj si oni prizadevajo, kakor si hočejo; do poloma ne pride nikdar. Boljši je, da naj še enkrat preračunajo, koliko ima-jo še na razpolago v njih blagajnah za plače njih hlapcev, to je deputijev in drugih stražarjev. Na skabe pa itak ničesar ne pride, ko pride enkrat v njihovo pest, je njih, ako hoče ali noče delati; mora. Ako ne se ga pa "pregajžla" in dobi svojo plačo. Ako pobegne, pustiti mora vse, če ima kaj "zasluženega" ali ne. Begajo tudi na« na druge načine. Hočejo se zuami pobotati, da bi sprejeli njih ponudbe, katere so navidezno precej mamljive samo priznanje unije U, M. W. of A. tega pa ne. Vedo, da potem bodo morali nam plačati kar bodemo zaslužili. Brez unije smo pa še na slabšem, kot smo bili poprej. Vse njihove dosedanje« izdatke, kateri presegajo milijone, bodemo morali nabasati nazaj v njihove žaklje, v katerih že pajčevina gospodari. Kljub vsem tem nakanam smo previdni v svesti, tla od njih nimamo ničesar več pričakovati brez odločnega nastopa. Ne damo se nazaj ukovati v okove, iz katerih se še nismo rešili. Vse to pa kaže, da jim pride zadnja ura, ko se bodo morali radi ali neradi podati, ker jih bode sušica blagajn v to prisilila. Druge razmere so pri starem. Mi smo mirni in gledamo v bodočnost svoje žalostne osode, kaj nam prinese. Deputiji in državni policaji na konjih v službi kapitala razganja jo gruče desetih, ako so skupaj. Istotako tudi paradi-rati ne sinemo fn ne godbe imeti in zastavo, kakor tudi napisov ne nositi po vseh jasnih cestah. Ako bi se kdo kaj temu upiral, je takoj v luknji. Skabov imamo tukaj v Claridge kakih sto, kateri pa ne morejo kakega profita napraviti kompani jam, katera jim vsak teden par vozov piva dovaža, za kar oni na-kopljejo po deset vagonov premoga, dasi smo ga mi poprej petnajstkrat toliko na teden. Pač pa morda nismo stali kompanije toliko kot sedaj skabje. To nam ne bodo mogli storiti, pač pa nam lahko štrajk podaljšajo. Prejeli pa bodo tudi plačilo od na«, kajti vsak pes ima enkrat svoj dan, ko ne bode milosti za nje, kakor tudi pri njih za nas ne. Sli bodo s šili in kopiti od koder so prišli, ker za nje ne bode več mesta med nami. Zatorej rojaki! 1'strajajmo do skrajnosti. Zgubiti ne moremo ničesar, pač pa dobimo lahko kar zahtevamo. Ako propademo, hode zopet pokal bič po plečih, kateri se pa ne bo dal odstraniti več. Torej pozor! Nadalje se priporočamo cenj. d rust vam in posameznikom v na-daljno podporo, ker vidite, da nam ne preostaja druzega. kot čakati usmiljenja proseč pomoči. Ko bodemo mi delali in Vi morda štrajkali ali drugače trpeli kako nezgodo, pomagali bodemo vam z veselim srcem kakor ste tudi vi nam dosedaj pomagali. "Vse prispevke naj se pošiljajo na John Batich, Claridge, Pa. Box 487, kateri bode vse darove z imeni objavil v društvenih glasilih. S pozdravom v nad i, tla si podamo roke po stoto v mesto 40. kot jih zahtevamo mi. V prihodnje m»' hotlo pošiljali voz v kurilnico, marveč premog, ki pade skozi redko mrežo. To je krvavo zaslužen premog, kajti premogarji ga kopljejo za bogato družbo zastonj. Od štirih odpuščenih delavcev hoče družba sprejetj le tri zopet v delo. Brani se sprejeti delavca pri vagi, katerega izvolijo in plačajo tlela vci, V zadnjem se zrcalijo kapitalistična oholost, ošabnost in suro- vost. Kapitalisti hočejo zapove-dati še tam, kjer delavci iz svoje-ga žepa plačujejo delavce. Ni ji"» zadosti, da odirujo druge delavce, ki jih sprejemajo sami v delo, marveč hočejo še iz istih napraviti poslušno orodje, pri katerih nimajo govoriti nič. Premogarji! Ta nesramna kapitalistična zahteva, vas mora spametovati, tla spoznate, da je poleg strokovne (unijske) tirganiza-cije, potrebna še delavska politična (socialistična). • Resnica je, da marsikaj dosežemo, če smo dobro organizirani v linijah. Iztisnemo pa le drobtinice od kapitalistov; večina naših žuljev pa gre v kapitalistično nenasičeno malho, odkoder se ne vrne nikdar k delavcem. Ako se v unijah potegujemo za boljše plače, skrajšani delavni čas, za odstranitev kapitalističnih šikan, zakaj ne hi se organizirali politično v socialistični stranki in na dan volitve z glasovnico izrekli odločno, da smo za spremenitev kapitalističnega gt>s|>odarstva v socialistično in tako naredili konec vsem muham, ki rojijo v možganih kapitalistov. Odstranimo kapitalistični gospodarski red, pa ne bomo imeli štrajkov in boriti se ne ho treba za plače, skrajšani delavnik in odstranitev kapitalistnčnih šikan. S strmoglavljenjem kapitalističnega sistema bomo dosegli vse: popolno politično svobodo in ljudsko gospodarstvo. Ponehalo bo oderuštvo in nemogoče bo, tla bi človek izkoriščal človeka. Sedaj v dobi štrajka dobivamo tri dolarje podpore na teden. Kapitalisti pa ne dobijo iz premogarjev nobenega profita, ker počiva delo. Ako se spremeni položaj, se zopet oglasim. Socialistični pozdrav vsem či-tateljem " Proletarca' \ Nace Žlemberger. Cumberland, Wyo. Cenjeni sotlrug! Vsi člani slov. soc. kluba "Zmaga" st) oušli za delom. Ostala sva le še dva tukaj. Vsled tega odpo-šljeni svoto $10.75 upravništvu "Proletarca", tla jo razdelijo naslednje : Listu v podporo $4.^0. In $6.00 pa izročite osrednjemu odboru organiziranih Slovencev v jugosl. soc. zvezi. Sodrugi, ki so odpotovali pod pritiskom današnjega kapitalističnega reda s trebuhom za kruhom v druge kraje in mesta, se lahko prepričajo, tla je denar prišel na pravo mesto. Vsem sodrugom, ki so ostavili našo naselbino priporočam: Ostanite zvesti socializmu, oznaniljte, kamor pridete, ta evangelij trpečih in delavnih slojev vsem. Vsta-novljajte nove klube, nove postojanke socializma. Socialističen pozdrav vsem! , John Shefrar. Chicago, IU. Nerad se spuščam v polemiko. Vendar pa ratl vsako stvarco postavim v pravo luč, če se preveč skriva v senci in sili pod tujim imenom na dan, v pravo aolnčno ■vitlobo. "(J. X." se ponosno imenuje delavski list, vodi pa protidelavsko politiko in je nasproten vsaki stvarici, ki ima koristiti delavstvu. >*>vraštvo tlo delavcev je pokazal ob letu mučeniške smrti Frančiška Ferrerja. Angleški kapitalistični listi se niso spozabili tako daleč. Priznali so vsaj suho dejstvo: Ves izobražen svet je preti letom dni priznal justifikaeijoi Frančiška Ferrer ja za postavni umor. "(i. N." je pa "Frančiška Fer-rerja" slikal po virih, katere je dobil iz obskurnih klerikalnih listov. V uredništvu O. N. so nekateri uredniki menda taki duševni pritlikavci, tla ne razumejo, tla je bil Frančišek Ferrer tak duševen velikan in neumoren delavec na polju ljudske prosvete, napredka in izobrazbe, tla ga ne more nobena stranka reklamirati za sebe, ali ga pa podtikati anarhistom kot provzročiteija anarhističnih atentatov. Do danes smo res doživeli, tla so oznanjevalei ljubezni do hliž-njika provzročali umore. To po* trdijo španska inkvizicij«, čarov* niški procesi, tragična smrt Jan IIu sa, (tiordano Brona in drugi slični zgodovinski dogodki. Ker pa danes ne morejo patentirani oznanjevati ljubezni do Idižnjika in njih napredno pobarvani pod-rejuiiki pošiljati kar direktno ljudi na gromatb) in natezalnico, se pa zadovoljijo s tem, tla ovadijo ljudi, ki hočejo z dobrimi, človekoljubnimi iu znanstveno utemeljenimi nauki vzgojiti mladino za prave ljudi brez zverskih lastnosti kot nevarne prekueuhe — anarhiste kapitalistični vladi, da jih poda vi postavno. In na enako nizko stališče se je ponižal tudi "G. N.", ko je vezal otrobe o Frančišku Ferrerju kot vstauovitelju anarhističnih šol. Ali tudi v drugem oziru je "G. N." protidelavski. Običajno je tudi letos priporočal zopet republikance. Republikanska stranka in delavski interesi sta dva nasprotna pojma kot ogenj in voda. Republikanska stranka zastopa vendar koristi velekapitala, finančnih piratov, ameriške pl idoli racije. Da so koristi velekapitala indentičue s koristi delavcev, verjamejo le še politični otroci. V take bajke ne verjamemo politično zreli delavci. Ne brigal bi se za "(i. N." in njegovo protidelavsko politiko — protidelavska politična priporočila, ako bi "G. N." se ne skrival v senci in sili pod tujim — delavskim imenom med slovenske tlela vce in obrtnike v Ameriki. "Glasilo slov. delaveev v Ameriki" (?) — pa priporoča kandidate velekapitala. Tako protislovje mora prisiliti tudi najmirnej^e ljudi, da nastopijo javno in povedo svojo sodbo o "G. N." in o njegovi vrednosti za slovenski narod v Ameriki. Pozdrav politično zrelim delavcem. Živel Frančišek Frerei** vila svobodna Šola. Prijatelj svobode in napredka Frank Aleš. Reading, Pa. Sodrug urednik! Ako bi se delavci tako zavedali svojih koristi, kot se jih zavedajo kapitalisti, tedaj bi moral vsak delavec, ki še ni prišel popolnoma na beraško palico, naročiti "Proletarca". "Proletarec" je edini dosleden slov. delavski list v Ameriki. Pozna le delavsko politiko in delavske interese. Kar je delavcem nasprotno, biča neusmiljeno, ne oziraje se, če se zameri posameznim osebam ali skupinam. "Proletarčevo geslo je: Kdor je proti delavcem njih težnjam, željam in koristim, zasluži, da se ga kot takega razkrinka v javnosti. To geslt) je pravol Delavci imajo pravico tlo vsega bogastva na svetu, ker ga tudi producirajo. Ako bi kmet ne obdelava! polja, delavec ne proizvajal industriji-ne izdelke in jih razvažal po širnem svetu, inženirji in drugi duševni delavci ne skrbeli, da se misli. ki so skicirane in risane na papirju, uresničile tedaj bi propadel ves svet vzlic denarju, ki je hranjen na bankah in v drugih varnih shrambah. Iz tega sledi logično, da je "Proletarec" na pravem potu, ako stopi vsakemu pa prste, ki zagovarja direktno koristi kapitalistov, ki so zakleti sovražniki delavcev. Tudi "G. X." je med nasprotniki tlela vce v. V 251. štev. je priporočal republikanskega kandidata Henry-a L. Stiinsoma njujor-skim Slovencem. Res je število njujorških Slovencev — državljanov tako pičlo, tla njih glasovi ne odločijo še dandanes nič pri kapitalističnih strankah. Ali ta priporočim je vseeno pomembna. "(J. N." priporoča delavcem, naj volijo svoje največje nasprotnike — zastopnike velekapitala. Kdor razume pravilno geslt»: svoji k svojim, ki ga "G. N." priporoča vedno, bo to zadnjo priporočilo tolmačil tako le: Jagnje-•lelavee pojdi pohlevno in ratlo-voljno v klavnico, tla te zakolje mesar - kapitalist. Tudi jaz sem trgovec. Imam grocerijo (prodajalno z jestvina-mi). Priznam tudi geslo: svoji k svojim. Ali ne tako. kot ga pripo- lavske časnike konzuinentom za Čitauje na razpolago. Vsem rojakom socialističnega mišljenja pozdrav! Prijatelj "Proletarca." Virden, IU. Cenjeno uredništvo! Prosim, priobčite naslednje vrstice v listu "Proletarec", ker upam, tla bodo gotovo dobile kak odmev od strani sodrugov iu či-tateljev lista, y Za časa mojega zadnjega bivanja v Chicagi sem slišal od strani sodrugov, tla mislijo taiftošnjl sodrugi izdati list "Proletarec" v posebni veliki obliki za novo leto, kot v proslavo petletnice ustanovitve lista. Slišal sem, da bo morda list tiskan na šestnajstih straneh. V njem bodo brez dvoinno vsakojaki članki in spisi o socializmu in drugih velikih, svetovnih uprašanj. Brez dvomno bo tudi natančno opisano socialistično gibanje ined Slovenci v stari, a posebno pa še v novi' domovini, sploh začet k jn razvoj istega med nami, kateri je dosti mladim sodrugom še takt) nepoznan. Zatorej že v naprej lahko rečem, da bo to največja in najbolj znamenita izdaja, kar izhaja list "Proletarec" Nikakor pa ne more biti ta izdaja popolna brez sodelovanja vseh sodrugov in somišljenikov, katerim ni socializem le fraza in "Proletarec" deveta briga. Torej zavedni delavci, na delo. Tisti, kteri ste bolj podvrženi pisavi, dajte za v to izdajo kaj napisati, drugi pa, kateri iz različnih vzrokov ne pišete, je dolžnost, da za to izdajo pridobite novih naročnikov. Za-vežimo se, tla bomo vsi naročniki "Proletarca", za novo leto, kot v proslavo petletnice lista Proletarec^ pridobili najmanj vsak enega novega naročnika listu. Nadalje je dolžnost rojakov, po kraju, kjer prebiva več Slovencev, da naročijo več iztisov te izdaje in tla razdelijo ali razprodajo med vse bližnje rojake. To je tudi dolžnost vseh socialističnih klubov. List bi se lahko razprodajal po pet centov ali več. Pri tem bi bila tudi lepa priložnost za list agiti-rati in mu pridobiti novih naročnikov. Sodrugi! Začnimo enkrat z resnim in sistematičnem delom. Ako s tem začnemo, se bode rezultat kmalu pokazal. List bo možno dvakrat na teden izdajati in v večji obliki. Sodrugi in somišljeniki, na tlelo. Vsak naj naredi svojo dolžnost neglede, kaj drugi delajo in govorijo. Ce to storimo vsi, bi v resnici slavnostna izdajo kot v proslavo petletnice lista "Proletarec" za list resnično novo leto in novo življenje. Torej na delo za socializem! Pozdrav vsem Frank Podboj. e t* roča "G. X. Svoji k svojim razumem: Priporočam svojo grocerijo vsem slo-venskim delavcem, ki so zavedni, politično zreli, ki nočejo biti ponižni" hlapei kapitalistov. Imam le dobro blagi) na prodaj in le de- Ely, Minn. Sodrug^urednik ! Gotovo ste že mislili, da me je snedel strah ker se nič ne oglasim. Dela vedno dovolj, še preveč. Ogledal sem zapadne države: obe Dakote, Montant) in Idaho. Na vzhodu pa Minncsoto in Wisconsin ter Michigan. Prišel sein v do-tiko z ljudmi različnih stanov in prepričanj, vsem bi najrajši pogledal v srce. Gotovo sem to radovednost že z rojstvom prinesel na svet. Največ smole sem imel z mulami na farmah, še več kot Petelinov Janez iz Preddvora, na Žiš-polah. (Žihpolje, na Koroškem). Sk oda, da je umrl Jakob Alešo-vee, urednik "Breneelja" v Ljubljani, poslal bi nui tlopis. V Delana sem obiskal nekdanjega časnikarskega razgrajača rev. M. Sav-sa. Najprvo sem razžalil njegovo rahločutno kuharico, ker nisem hotel reči, tla so to gospod ftavs. Pomenila sva se marsikaj. Pripovedoval mi je tudi o Francetu, ki izdaja skebski list v New Yorku, kako je bilo ž'njim dvajset let nazaj. Takrat je F. S. pisal beraška pisma na Rev. Buha. rekoč, tla nui je takt) hudo, tla mu ni več za živeti, ako mu duhovni ne pomagajo iz te stiske. Zelo je prosjačil. tla bi bil dobil uredništvo pri "A. Slovencu," katerega st) malo prej po francoskem načinu "pre-mufali" iz Chicaga, 111., na Tower Minn. List je bil takrat v resnici slabo uretlovan : starejši slovenski duhovniki Trobec, Starih«, Buh, Zupan in Hribar niso razumeli slov. slovnice* nakar je uredništvo prevzel Rev, Sakaerju so odpisali, da ga v uredništvu Qe potrebujejo, pač pa so mu takrat i v denarjih poslali podporo. To je najbrže dotičua "talenga", ktero France še dandanes ne more pozabiti, vsaj v njegovih potopisnih črticah se vidi tako. Ko je pozneje začel izdajati svoj list, je z*, čel v njem, s pomočjo nekega Murnika, napadati dotične, kateri so mu prej pomagali, tla ni trpel lakote. To je Sakserjeva logika. Meni pa je rekel Rev. Š., da preveč čitam, jaz sem bil mnenja, da je to potrebno, ker na ta način se lahko izprevidi, kdo laže. Na Brockway, Minn., sem pri- " šel skupa j s škofom Trobcem. Ni mu potreba jokati, dobro službo ima. Razgovarjala sva se dolgo časa. Rekel je, da ga moram ob ' prvi priliki obiskati na St. Cloudu in si ogledati njegovo krasno sto- J lieo. Seveda, obljubil sem, da pri- i dem za "šur". Možu se seveda ni- j ti sanjalo ni, kako tla ga vlečem. 4 Sumljiv sem se začel dozdevati < šele njegovima sorodnikama, žup- : niku Trobcu iu študentu Jožetu, j ftkof je rekel, da naj grem ž njim, j da me bode predstavil v župnist- j vu. Dasiravno nisem prijatelj po-klonov iu predstavljanj, sem vse- ! jetlno šel pogledat, kako se kaj župnik počuti. Lepa družba je bi- j la. In ko sem se slo\Vsno izjavil, , da poznam "kranjske puštabe", 1 so mi prinesli Domoljuba in Ljub. Slovenca priporočilo, tla so to dobre "cajtenge". V zameno sem jim misli dati John Mostovo bro-š urico : "Die Gotespest", katero sem ravno imel v žepu. Vendar sem »e premislil, ker bil sem sam a nasprotniki trije in ker nisem tako izvrstni pretepač kot je zamorec Johnson, bi bil skoro gotovo tepeu. Ker^gni še^polagoma vedno višje, so me vprašali, " če sem poznal Šolarja. Potrdil sem, da sem ga dobro poznal in tla je sedaj že mrtev. Čudili so se, da je ta nadarjeni in energični » Šolar, brez vseh šol, tako razširil svoje znanje in duševno obzorje, j Ko pa sem začel pripovedovati od Andreja Klemenčiča, sem se začel pa že opravičeno bati, da bode rudečelični župnik znorel. Trobec je tudi tarnal, tla je enkrat čital v 4'Proletarcu, tla je Petrova kev postavljena v močvirje. Jaz sem bil mnenja, tla se zato ne izplača jeziti. Ako je Pet rt) v a cerkev v resnici postavljena na nepremagljivo skalo, potem jo tudi "Proletarec" ne bod podrl, ako je pa postavljena v močvirje, potem pa ne pomaga nobena *'žav-ba" več, ker pojde, ko pride čas itak rakom žvižgat. Mnogo zabave sem iinel tudi v Duluth, Minn. in to s tem, ker sem videl, kako se postopači in policija jeze. Na najbolj živahni ulici v mestu smo od J. W. \V. slednji večer obdržavali shode. Govorilo se je v petih različnih jezikih do 12 ure zvečer. Okrog nas je bil vedno močan kordon delavcev, tla bi niti miš ne mogla priti skozi, kakt) še le trebušnati policman. Za častno stražo smo imeli vedno poleg nas načelnika policije in še dva njegova hlapca. Gotovo so se bali, da nas kdo ne okratle. Prezimovati nameravam tukaj na severu Minnesote, tla me nekoliko veter prepiha. Seveda, kapitalisti bi me takoj odslovili, ako bi izvedeli, da delam tukaj. Vendar upam, da imajo tukajšnji delavci toliko razuma,, da me ne bodo denuncirali, ker v resnici ne želim delavcem ničesar slabega, temveč vse narbolje. V slučaju pa. da se kaj tacega pripeti, se radi tega vseeno ne bodem obesil, temveč me kmalu potem "srečate na ulici v Chicagu ali pa v Cle-velandu. Preddvorčan. Oilbert, Minn. Cenjeni sodrug urednik! ( ital in čital sem delavske časnike. A nikdar nisem čital tlopis iz okraja Oilbert. Delavci živimo, kot nekdanji črni sužnji ali pa srednjeveški tlačnni. Z delom gre slabo. Odpušča jt» tudi delavce. Ne svetujem rojakom, d« bi hodili sem, ker imamo preveč brczposlecev. V rudniku "Corsic« Iron Co.M je delalo tlo sedaj 200 delavcev s polnim parom: delavec je priganjal tlela ve«, pa le priliznenei. Ali prišel je čas plačila. Drufcbn je •rrdpustiln 40 delaveev. Prizadet? so večinom« Slovenci. Pridržal« —3. a l. e hlHp«*«? aužnmlržcev in uma. dogodek pa dokazuje, da «o ¿aaniki ^>re potrebni za da jib bodrijo, iu učijo ti urua »vitli meč za svojo tev. gocialističnin^ delavcem rav. "Proletareu" pa želim, j kmalu dvakrat v tednu iz- Ant. Sterle. Oregon City, Ore. urednik l'roletarca! jam Vam naročnino na list [spregovoriti par beaedij. an od H'eč strani^, da gre z bolj slabo. Tudi pri nas ni posebnega. Pred par leti se je delo le dobilo, danes je pa treba ¿¿Iti' in prositi, p redno se deleft usmili kak kapitalist. In kadar ac začne delati, se mora tr-Mti kakor mula. ftpe dobe nckteri nezavedni ilelmti. kteri mislijo, da jim kapitalist izkazuje milost s tem, da pa da delo. Tak delavec ne pre-o anajst, štirinajst in več ur. Nekte-■ ee niso zadovoljni s tem, in bi Saje delali kar vedno naprej, avno mi je rekel nekei An, i. da če ibi mel še par tacih Isel». pa bi kar saiue ronale vso tovarno noč in dan. C'as je, da se začnemo zavedati. Pred vsem bi bilo zelo potrebno, da ustanovimo socialistični klub, kjer bi se izobraževali in delovrfli za svoje delavske koristi. Delavci, zdramimo se, zmožnih oseb imamo dovolj, da lahko ustanovimo klub in pojdimo v tisto itranko, v ktero delavee spada, nsmreč v delavsko. Pozdravljam vso zavedno delavstvo sirom republike, Prole-tarcu pa želim, da bi ga podpiral Tiak delavec. Vincent Klasnek. slano razgleduico, bi se ne bil klatil po Thomas, Va. 25 tt; Mary Htražiiar: Ker ni resnično, da je J. P. izvolil glavnim nadzornikom A nt. Stražišarja S. D. P. Z. 25 et; Ant. Stražišar: Ker je bil nasproti izvolitvi istega, 25 et ; .Tos. Uri-' cel j: Kot glavni uradnik S. N. P. J., ker urednik ni ug«>dil našim pritožbam, 25 et; Andrej Drobnič: Poslani osel je majhen, a nič ne dene, je pa isti, ki ga je odposlal tent več j i, 25 et; Ant. Semič: Ker je namen Klofutovga .laneza nedosegljiv, 10et. .los, Brieelji*Ker sem po krivem prisegel. Jos, Hri-celj: Ker je to hi ž'od poštenjako-vit-a, 10 et. ,lak. Kocjan: Ker pri-poznavam John Šuštarja največjim lažnjiveem sedanje dobe, 25 et. Zabric: Na zemlji te j naš ded ni stal, al le Živimo mi. Za nami pa naš sin ostal, po sinu sinovi, 20 et. .los. Ix)\ko: Ker se na 2nd. Left pek vedno za kare krega, 5 et. «los. Lovko: tiranate bodo razbile "Port A rt ur", 25 et. Frank Kos: Obžalujem moje sosede, to pa zato, ker preveč svoje soproge poslušajo, 10 et. Frank Kos: Z tem upam, da so vsi jeziki napram meni in tnojej obitelji zavezani, ako pa ne. se pa kje drugje pogledamo, amen, 15 et. Mat Tur-šič: Ker sem stara Cerkniška krevlja, 25 et. Fran Kos: Da jim enkrat za vselej jezike zavežem, 10 ct. A. Vidrich: Ker je Fran Kos ravno tak, kot njegovi sosedje, 5ct. Fran Kos: Me veseli, ko stanujem v Kurji vasi. To je tam, kjer ženske nimajo druzega, kot samo laž na pragu, 25 ct. Zabric: Ker je Miha Rovanšek uložil prošnjo za konstablerja, 10 ct. Ignac Kos: Ker je bil Anton Stražišar pravilno izvoljen glavnim nadz. ^ 4>. P. Z pa ne pn J. t»njkiT, et. Zabric: Ker je Anton Gabren-ju sree v hlače ušlo, 10ct. Zabric: (ilede tega bodemo še govorili nadalje. 25 ct. Ignac Šušterčič: Zato ker sem union man, 25 ct. Neimenovan : Ker je rekel Oabren.ja, da bode spal doma. 10 ct. Skupno torej $4.80. Hvala! Cleveland,, Ohio. | Vsem sodrugom soc. kluba št. 27 in onim, ki simpatizirajo s so-eiftlistieno stranko v naznanje, da »e vršijo klulK)ve seje vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu v prostorih sodr. Fr. Korčeta na 6006 St. Clair Ave. Tem potom opozarjam, da pridete vsi ki ste že ¿lani in naj vsak po svoji moči agitira. da pripelje še kakega somišljenika s seboj. Rojaki, znano nam je, da je v Clevelandu še dosti delavcev, ki »e štejejo za socialiste. Da bi pa Mini kaj pripomogli in se žrtvovali za stranko, se vidi velika mlačnost. Prepričani smo in tudi moramo biti, da samo socialistična stranka nam nudi ideale lepše in boljše človeške družbe, v kateri bodo zamogli ljudje udobno in srečno živeti. Rojaki, ne ozirajte »e na osebne razmere posameznica; ne izgovarjajte se: da zaradi Vga ne pristopim k klubu, ker ni ga ali onega zraven. To je pra-en in neopravičen izgovor. Prav Socialistična stranka blaži prijateljstvo med seboj in sotrpini druzih narodnosti, kajti vseh cilj je jeden in isti. Da pa ljudje tudi * socialistični stranki niso brez napake, je umljivo. Tudi nobena |Hruftti strank se ne more ponašati « tem. Zatorej pozivljemo, da se pri hodnje seje, t. j. 13. nov. ob de-v*ti uri dopoldne polnoštevilno vdeležite; za vred it i imamo še marsikaj in da pokažemo drugim «arodnoRtini. da se tudi Slovenci zavedamo razrednega stanja in da z organizacijo hočemo priponki, da se človeštvo tem preje "svobodi spon kapitalizma in ti-ranatva. Zadohili si bodemo vgled Ppi drugih narodih in hvaležni Mm bodo naši otroci in potomci .. Jo«. Jauh. Listu v podporo V ZNAMENJU SISTEMA. — Koliko si delavec prihrani z $12 tedenske plače, kateri ima že no in kopo otrok? Tukaj je tedenski račun: rent................$3.00 kruh................ 1.25 krompir............ meso (dvakrat v tednu) . grocerija............ premog............ vožnja s karo........ razsvetljava (plin)...... 15 mleko............... 35 razne druge potrebščine . .. 2.70 7o 30 2.00 80 70 Shurtleff uložil v banko po ti*°č dva tisoč in eelo štiri tisoč dolarjev kmalu potem kadar je v zbornici propadel kakšen zakonski predlog, ki ni bil v&eč kapitalistom. Pa ne da bi bili kapitalisti podkupili Shurtleffa? O ne — spoštovani republikanski in demokratski gospodje v zbornicah se za ves svet ne t/aji» podkupiti, dokler jim kapitalisti ne — ponudijo tisočakov, business je business! In demo - republikancem je zakonodaja tudi business. ÔTRAJK ŽELEZNIČARJEV NA FRANCOSKEM - LEKCI JA ZA DELAVCE. Skupaj..........$12.00 Tedenska plača.....$12.00 Ostane — 00.00 In kje je še obleka? kje so druge prepotrebne stvari? Zdaj pa pride kakšne vsegasit bogati postopač in pravi, da vsak delavec si lahko nekaj prihrani, če je le pošten in da ni pijanec! Seveda — ko bi mu kdo dal luknjo zastonj, kjer bi prespal, in ako bi ženi in otrokom vtaknil zamaske nekam in potem živel ob "svetopisemski mani" . . . Chikački kapitalistični listi poročajo, da se je hotela žena delavca Jakoba Else-na, stanujočega na 1411 Hudson Ave, zadnji teden zastrupiti, ker ni mogla videti stradanja svojih otrok. Njen soprog dobi vsak teden $12 in trdo dela za te cente. Hraniti je pa treba osem otrok poleg vseh dragih najpotrebnejših stroškov, kar pa ob tem zaslužku ni mogoče. Živeli so večji del ob samem kruhu. Otroci so raztrgani in bosi vsled česar ne 0 morejo v šolo. To je Klsonovo tako bolelo, da si je končno hotela vzeti življenje, zato da bi otroci zamogli pojesti tudi njen delež pri mizi.' — V pravkar volilni borbi je ^^ prišlo na dan, da je Edward D. Nabrano na sestanku zabavne-1 Schurtleff, predsednik v spodnji líSfecrra Jngosl. soc. kluba št. 5. ! zbornici države Illinois, leta 1!MW» Ijncd aodrugi in somišljeniki na v devetih mesecih depozit irai na inklin Cgh. Pa., sledeče : First National banki v Marengo, A. Vidrich: Hvala za sliko ' 111., $12.685.00. In večino tega de-°®la" podoba pevcev "dr. Tntri narja je vložil v gotovini, kar je p" pri Port Arturju • 10. ct -'os /. dovolj sumljivo, kajti skoro icelj: ker se jf Šuštar Boss hii' ves business se navadno opravlja zmotil, 10 ct; Mokrorepee: vs- s čeki. Njegova plača od države ti suhega oslovskega repa: 1" znaša za celo leto pa samo $9460 1; Suhorepec ; Valed mokrega re. Drugega posla Shurtleff- .sploh ni T: 10ct; Zabric: Ako bi pošilja opravljal ali vodil. Odkod je to-Mj mislil na poslediee /a odi»o rej denar' Ve s»' pa tudi. da je V. Veliki štra.jk železniških delavcev na Francoskem, ki se je vršil pred par tedni, končal je s ¿.»mrazom. Delavci so .zgubili bitko. Ta št raj k je za delavce, za delavce povsod, spet dobra lekcija. ITči jih, kaj je kapitalistična solidarnost. Angleški, nemški in italijanski železničarji se niso zmenili, da bi priskočili ua pomoč svojim iraticoskim tovarišem. Ne tako kapitalisti v Nemčiji, Italiji, na Angleškem in drugod. Komaj je bil izbruhnil štrajk, že si> ostali samo ob rami s francoskimi kapitalisti in gromko aplavdirali vsak korak delavske izdajiee Brialnda proti štrajkarjem. Vse medanrod-ne politične ovire so bile pozabljene. Kakšne trozveze ni bilo več. NeiiLŠki kapitalisti in francoski kapitalisti, ruski in avstrijski kapitalisti angleški in ostali kapitalisti — vsi so se naenkrat znašli v objemu razredne solidarnosti in točili solze veselja, ko so videli kako vspešno je francoska vlada s pomočjo -jiajbrutalnejših sredstev, zadušila štrajk. Ravno tak špektakel smo videli lansko leto ob časij generalnega štrajka na Švedskem. Kapitalisti vseli držav, vseh narodov in vseh ver so brž skup kadar so njih interesi, kadar je bog profit bodisi v eni ali drugi državi v nevarnosti. Tako se kapitalisti zavedajo svojega razreda. To je kapitalistična solidarnost. Kje so pa delavci ostali? Zakaj delavci, organizirani delavci ne storijo isto? Zakaj delavci ne pokažejo svoje delavske solidarnosti z generalnim štrajkom povsod, kadar vidijo, da so njih tovariši v eni državi v nevarnosti, da v boju propadejo? Štrajk železničarjev na Francoskem je izgubljen. Izničila ga je vlada z notoričnim Briandom na čelu Francosko delavstvo, ktero ima močno zastopstvo v parlamentu. bo brez dvoma za ta udarec z vlado pošteno obračunalo. Delavci v Evropi in Ameriki se pa lahko marsikaj naučijo iz tega štrajka. čajev in v senci vojaških bajonetov. Delavci imajo le eno udobnost na svetu. Prodati smejo avojo delavno moč. * # i VSEM DELNIČARJEM JUGO- SLOVANSKE DELAV8KE TISKOVNE DRUŽBE. Direktorij je sklenil na sadnji seji, da se pozovejo vsi delničarji, ki imajo delnice, da pošljejo svoje delnice radi kontrole na uprav-niŠtvo "Proletarca". Istotako po-zivlje direktorij vse tiste, ki so morda plačali delnice, pa jih niso dobili, da pismeno obvestijo o tem upravniitvo " Proletarca.M Ta razglas je veljaven za devet deset dni od tistega dne, ko se je razglasil. Po 90 dneh se bodo raz dale delnice B. vsem tistim, ki so plačali delnice in upoštevali ta razglas. Po 90 dneh se bodo vse druge delnice preklicale neveljavnim. Veljavne bodo le delnice B. Vse delnice morajo biti vposla-ne do dne 9. nov. 1910 Delničarji vpoštevajte ta raz. glas, da se kasnejše ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel za ta odlok direktorij a, če bo trpel Škodo Direktorij. Nove JESENSKE obleke v vseh najnovejših krojih in barvah 87.50 do 825.00 "PRESTO" najnovejši patentovanovratnik. — Nemški cesar je mino 1 i teden s svojim spremstvom prišel v Bruselj. Ulice, po katerih je šel, so stražili vsi tajni in uniformirani policaji, pa še deset tisoč vojakov. Socialisti so pa ob istem času obdržavali shod, na katerem so izrekli svoje simpatije nemškemu delavstvu, katere tlačita kapitali-rem in militarizem. Nori Vilček potuje v inozemstvu kot ruski car. V družbi poli- PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kalllornl|l, kjer »«■ t«*'i riohra vina in inportirano pilernako pivo. Prodaja vina na valone in na drubno. Ant. Schnabl, cor. Trurrbull m. in 26. Str., Chicago, III po krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke $6.50 do S30.00 clothing HOUS -S.W. Corner 26 ¿Central ParkÀve. Rudolph Layer, lastnik. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohio J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrave tor i vino. pivo in žganj«* prve vrste. Smodke prve kvalitete ao na prodaj. Za mnotrobrojen poaet priponka rojakom v Clevelandu, pa potnikom IrHvl |*ii pri- Krizek, po /tiiprnib Of U«b. - Loknilil iu iml u |ii(1 171(1 o n . /« • , > , roittki aobnidoéli! 1*1" *>0. (,entre «ve.. ( h) Ort po. Ill Slovencem in Hrva'oin! naznanjamo, da iadeia>Mno rantormn. nnlpLp D»J,»<>v«J*«n« kroju. Unijako delo; trpeino in UAa*/ UUIChCV V zalogi imamo tudi razne dn zaiogi da ji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte ai nafto ixk>ibo. Z raen «pojmovanjem druga potreMAina, k apa 1853 55 Bine Island Ave. Chicago, III. Vise ZAVEDATE da je slika najboljši spomin na poroko. Priskrbiti si najboljše. Zglasite se pri dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vaakovrstne In najfinejše slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 BLl!E ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLACE. TELEFON CANAL 287 USTANOVLJENO 1SSS Izdelujemo ^«k Prodajano fjntftft Im^nin zal°£° modernih klo- llllOlllU bukov v najraznovrstnih bojah. V 7 a I on i *mamo veliko zalogo srajc, kra-t vat. jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojmi naročila se priporoča ITIT)T MillUrif PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE J Uit I MAlVllJl, 1724 S. Centre Ave.f Chicago, 111. Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele ,KAZŠ,KANJE ŽIL) Ozdravim vaacega, kdo» trpi na Varicoceli, Btrieturi. Dal), ozdravim nalezljivo zaatruy'enje, iivêne nezmožnosti, vwi» nico rn bolezni tiêoAih «e motkih. Ta prilika je dana tistim, ki so izdali že velike svot. zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, p» kazati vaem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikos brrzuspeéno, da poaedujem le jat adino sredstvo. • k t«« rim zdravim vspeèno. Za nevnpeàno zdravljenje nI treba plakati—le za vapeAno Ozdravim pozitivno želodeine bolezni, pljučna, ns j^tril in ledvicah ne glede kako stxra je boieren. Tajne motke bolezni zdravim, hitro, r.a xtalno in tajno. iivéeu*> onrmogiiMitt. slaboat, zguba krepoati. najjor, zaatruplenje in r.giiba vode PIJ ni*, nnd':... Hronehitis. urino bolezni in pljuéne zdravim z mojo najnovejAo metodo .. ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge xdravim za stalno. Zastrupljen'» in vse druge kožne bolezni kakor priWe, ture. garje, otekline.—M»»ini t<*k ia • ruge holrzni. Preilč« tn svetuje i as t oni Govorimo slovansko. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST. between Randolph and Lake Sts. CHICAGO Uradu je: od 8 ore zjut. do 8. ure zvèéer. V nedeljo: od 9 ura ajut. do 4 ure po^ ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlce, mineralne vode In runih neopojnfh pijač. 1837 8o. Fisk St Tel Panul Jak« važno vprašan|e? "Ali sem že poslal zaostalo roénlno n» 41 ProletarcaMf ne* — MENIHI ROPARJI IN MORILCI. Ljudje, ki poznajo samostansko življenje, so ie davno prepričani, da se nikjer tako grdo ne krade čas, kakor po samostanih in da ni nikjer dohiti toliko hi- j na vtič ¡ne, kakor v lisah postopa- , stva. to je v .samostanih. Tudi to se je vedelo, da menihi ne žive po- | sebno uravuo, apipak da so pod- j vrženi raznim grehom, ki^so po-j svetnim ljudem popolnoma neznani. Vse to se je vedelo! Da pa je doma po samostanih tolikšna pokvarjenost, kakor se je te dni odkrila v samostanu v Čenstohovu na Ruskem Poljskem, tega bi nik-do ne bil verjel. V Čenstohovu je stara, slavna božja pot s Čudo-tvorno Marijo, kamor je vsako leto romalo na tisoče pobožnega poljskega naroda. Varuh romarske cerkve in čestohovske matere božje je tamkajšnji samostan, ki ima vsako leto od romarjev o-gromne dohodke, kajti v Čensto-hov ne roma samo revno poljsko ljudstvo, marveč . tudi bogato plemstvo. Menihi so imeli vsako leto bogato žetev, dasiravno so vedno lenobo pasli, dobro jedli in pili. Tudi Mati Božja je bila bogato obdarovana. Bila je vsa v zlatu in srebru, na glavi je imela zlato krono z dragimi kainni. Dragocenosti. ki jih je imela Mati božja na sebi, so bile vredne več milijonov rubljev. V neki noči pred kakima dva letoma pa je vsa zlatnina in srebrnina z zlato krono in demanti vred izginila z Matere božje. Vsa Poljska je bila-razburjena, vse je mrzlično iskalo drznih cerkvenih roparjev, toda vse iskanje je bilo zaman. Pred nekaj dnevi pa so prišli roparjem na sled. Bili so menihi, ki bi morali Čuvati nad čudotvor-no Marijo. Vodja roparskih menihov je bil menih Mačoh. To je zverina v meniški podobi, kajti menih Mačoh ni sjuno oropal Mater božjo, on je umoril celo lastnega brata, ker se j^ bal, da bi ga izdal. Iz tega meniha odseva vsa pokvarjenost samostanskih prebivalcev. Menih Mačoh se je pečal z bratovo ženo, potem pa jo je pregovoril, da mu je pomagala pri umoru svojega lastnega moža. In s to žensko se je potem "vlačil menih po mestih, ter zapravljal denar, ki ga je pokradel v cerkvi in v safnostanu. Obdol-žen je tudi, da je spravil s strupom več menihov na drugi svet, ker se je bal, da bi ga ne izdali. Meniha Mačoha so zaprli v Kra-kovu, takoj ko je izstopil iz vlaka. O tej stvari poročajo listi sledeče: \ Zaslišanje cerkvenega roparja in morilca meniha Mačoha je prineslo nova razkritja. Mačoh je izpovedal, da je bila milostljiva čenStohovska Mati božja že dolgo časa brez pravih dijamantov in zlata, kajti menihi so pobrali z nje že zdavna vse dragocenosti, zlato, dijamante in bisere ter jih nadomestili s ponarejenimi. Prave drage kamene, briljante in bisere pa so razprodali. Aretirana sta bila še dva druga meniha čenstohovskega samostana. Mačoh je priznal nadalje, kako je umoril svojega brata. Od začetka se je zagovarjal, da je umo-1 ril svojega brata v pijanosti, pozneje pa je priznal, da se je brata bal. da bi ga ne izdal, da ga je dal radi tega poklicati k sebi v noči med 24. in 25. julijem, da ga je tam z vinom opojil in ko je bil brat že pijan, je vzel sekiro, ter mu ž njo prebil lobanjo. Ker je bil kljub temu brat še živ, ga je dal še v sv. poslednje olje in ker je bil le še živ, ga je pričel na to daviti in ga z rokami zadavil. Mačoh je |K)tem vtaknil umorjenega brata v neki star otoman, katerega je prej razdejal. Potem je dobil voznika in ta mu je potem peljal po noči stari otoman do barja, kjer je potem vrgel otoman z bratovim truplom vred v vodo. Voznik mu je moral pri križu priseči, da ne bode nikdar nikomur o tem ničesar povedal, čeft, da je to, kar je videl po noči, v interesu svete katoliške cerkve. Menih Mačoh jc imel 7. ženo svojega brata že prej ljubavno razmerje in je radi tega napravil tako, kakor da je bila že prej poročena. Mačoh je zlasti v Krako-vn potratno živel ž njo. Mačoh je povedal, da so poss-mezni romarji darovali če nt oho v- nki cerkvi jako visoke svote, po 10, 100 in tudi 1000 rubljev so dali posamezniki kot dar cerkvi v roke menihov, toda ti so te cerkvene darove razdelili med seboj, tako da si je v »«k lahko mnogo prihranil in so bili posamezni menihi tudi precej bogati. Mačoh 11. pr. si je pridobil na ta način v par letih 15.000 rubljev. Hazven tega je ukradel nekemu sobratu, ko je umrl, obligacije v vrednosti 5000 rubljev. Ko so Mačoha peljali iz preiskovalne dvorane v zapore, je imel v rokah molitvenik in je med potoma venomer mrmral: "Hudiču selil v kremplji!»! Hudiču sem v krcmpljih 1" — Ko so ga privedli v zapor, se je mirno vsedel in pričel iz molitvenika moliti. Pater Mačoh se je izgovarjal pri zaslišanju, da ga je k tatvini in njegovim dejanjem zapeljal pater Vasil, ki je tudi sm soudeleken na tatvinah, češ. da denar, ki se steka v samostan, ni priorjev, temveč last samostana, torej tudi last vseh menihov v samostanu. Mačoh v svoji celiei v zaporih neprestano moli. Njegova svakinja in ljubica je — kakor se je izkazalo — noseča. Služkinja aretovane Mačohove ljubice je izpovedala, da je jako potratno živela. Pred nedavnim časom si je na primer kupila za sv.oje bogato urejeno stanovanje klavir za 1000 rubljev. V bankah ima naložene velike svote. Policija je aretirala tudi več njenih sorodnikov. Najmlajša njena sestra je pobegnila. Policija je odvedla Mačohovo ljubico na sodišče v Čenstohovu. Na pibtu je čakalo na njo več tisoč ljudi,-ki so jo hoteli linčati. Žandarm^TiMa je Te z velikim naporom to preprečila in jo privedla v zapore. MenihuMačohu so odvzeli vsled brzojavne papeške eksko-munikaoije duhovniško obleko. Mačoh bo izročen v 6. tednih ruskim sodiščem. Policija je izsledila pri Mačo-hovi svakinji in ljubici za mnogo tisoč čenstohovskih dragocenosti. Ona je že priznala, da je postopala z Mačohom dogovorjeno, zanika pa, da bi bila vedela za umor svojega moža. Policijska preiskava je dognala, da je tudi prejšnji prijor čenstohovskega samostana z imenom Reiman bil soudeležen na tatvi-nah. Mačoh je kradel tudi iz samostanske blagajne, in sicer s pomočjo ponarejenih ključev. SOCIALIZEM POSAMEZNIKA. m. > 0 Pogostoma lahko čujeuio trditev, da je vsakdo socialist, ki stremi za teui, da si izboljša svoj gmotni položaj. Ta trditev je seveda napačna. Napačna že vsled tega, ker mo-. ram imeti vsaj svoj lastni nazor o tem, kakšna naj bi bila družba, ki je socialistna. Preje že sem formuliral stavek: Vsak je socialist, ki stremi za tem, da se po-družabijo produkcijska sredstva, kot vseobče dobro. In še več. Socialist, ki stremi le za gospodarskim in adminisrativnim preobratom današnje družbe, ker je 011 sam gospodarsko onemogel, samo zaradi laktnega gmotnega položaja, je socialist samo na pol. Zakaj izboljšate temu človeku njegovo družabno stališče na kakršenkoli nesocialist&ni način in zavrgel bo brezobzirno svoje dosedanje družabno načelo. Omogočite na priliko takemu socialističnemu delavcu, da gmotno pridobi s tem, da kazi stavko, in storil bo to nemudoma. Ali dajte mu priliko, da si izboljša svoj položaj s tem, da izda ali ogoljufa svoje tovariše, in ne bo pomišljal dolgo. Zato ima Tolstoj prav, ko pravi: "Srečamo civiliziranega ali navadnega, neomikanega delavca. Omikani delavec ne veruje v Boga in njegovo postavo, ampak on pozna Marxa, I>a*alla in zasleduje delovanje Bebla in Jauresa v pnr-lamentih; ima krasne govore o nepravičnosti, o^prilastitvi zemlje, produkcijskih sredstvih, eksi-stenci dedovine itd. Neomlkanl delavcfc pa ne pozna sicer nobeni teorij in veruje v tro jico, izvelieanje itd., a je ravno tako ogorčen proti zemljiškim posestnikom, kapitalistom ter ima ves vladajoči red za nepravilen, -i Omogočite pa tema delavcema, omikanemu kakor tudi neomika-aemu, da svoje stanje izpsemeni-ta s tenl, da vstopia h kapitalistu v službo za visoko mezdo, ali da si kupita zemlje in si vstvarita delavnico 7. mezdnim delom in 999 od tisoč jih bo to storilo brez o-botavljenja in bodo svoje zemljiške pravice ali pravice s.vojih delodajalcev bolj vneto zagovarjali, kakor rojeni zemljiški posestniki in kapitalisti." V socialnih gibanjih se toraj socialna zavest vse premalo poudarja, vsled česar je premnogo-Polieija se ne upa prepeljati » krat socialni razvoj enostransk in prizadetih menihov iz čenstohovs-1 nepopoln. Novega življenja, ki ga kega samostana v zapore čensto- hovskega samostana v zapore čenstohovskega sodišča, ker se boji, da bi razjarjeno ljudstvo jej ne iztrgalo osumljencev iz rok in jih ubilo. V vasi Prosovice v bližini Oen-stohova je policija našla od Mačoha ukradene dragocenosti iz čentohoV8kega samostana, ki so vredne več milijonov kron. Bile so zakopane v zemljo. Samostanska preiskava v Čenstohovu je dognala, da so mnogi menihi občevali 7. mestnimi lahko-živkami, zlasti v Varšavi. Pri jed-nem menihu so našli nad 200 lju-bavnih pisem. Nek drug menih je omožil svojo jmjateljico, ter ji dal 60.000 rubljev dote. Menihi so si dajali dolge dopuste, katere so preživeli največ pri svojih ljubicah v Varšavi, kjer so živeli jako kavalirsko. Imeli so namreč tam svoje lakaje in ekvipaže. Policija je dognala, da so Mačoh, pater Vasil. pater Izidor in še nekateri patri kar na debelo kradli iz zakladnice, v kateri so se nahajale dragocenosti na milijone. Ukradene dragocenosti so deloma nadomestili s ponarejenimi., če je pa kterikrat postala kaka tatvina očividna, so takoj raz-upili, da je kak posvetnjak moral to ukrasti. f Sodna komisija j«' dognala, da so za te tatvine vedeli tudi nekateri njih sobratje, da pa so glavni krivci te pomorili, ker so se bali, da bi jih ne izdali. Varšavski škof Zietovedski je dal nalog, da se v znak žalosti zakrije soha čenstohovske Madone, s črnimi preprogami. Kdor želi biti zastopnik lista od naiih sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pobotne knjižice. zahteva stara družba z ene in socializem z druge strani, ne bomo pričakali, dokler posameznik ne izpozna potrebe svojega preroda Ne samo gmotnega, tudi duševnega preroda! Načelo, da je slehar-ni dolžan dati družbi — državi, narodu — to, kar se od njega zahteva, in po svojih individualnih zmožnostih tudi več, mora prodreti. Človek pa, ki hoče preporod družbe, ima dolžnost živeti na prej sam v mejah načela, ki ga za dobro izpozna. Vem, da pritisk današnje ekonomične organizacije v 90 slučajih izmed sto tega ne prepušča, a to ni nikaka opravič ba, da bi vsaj v onih desetih slu čajih ne napravil tega, kar sam s svojim delom in mislimi zahteva To je tem lažje, ker se načela življenja, po kaerih naj se posamez nik ravna, ne dado naučii in ne šablonizir&ti, temveč so le nara ven plod izkustev življenja posameznika. To nas čisto naravno vo di do tega. da respektiramo svoje prepričanje • tudi v vsakdanjem dejanju, ne oziraje se na modo mase. Ta individualizem zahteva eti ke. Etični moment socializma pa je danes že zelo zanemarjen. In vedno bolj se čuti potreba social ne etike, ki jo nujno zahteva in tudi potrebuje socialno čuteče in misleče človeštvo. To že vsled u« reditve razmerja med dolžnostjo in pravico. V socialni etiki, ki naj tudi omogoči socialno pravičnost, temelji velik del socialnega vpra sanja in v njeni pomanjkljivosti tiči veliko socialno zlo. Do socialne etike pa drži ena sama pot: Splošna socialna na-obrazba. IV. V svetovnem gibanju načel 1- maiuo dve glavni struji. V boju med staro ki novo družbo se dau-lanes križa dvojih, nasprotnih si, svet preobrazujočih naziranj: krščansko in materialistiško. Razlage materialistiškega svetovnega nazora so različne. Prva razlaga: Človek je brezpomemben atom v neskončnem vsemirju, pravtako, kakor je tudi planet, na katerem naj je dano živeti, le majhen košček velikega, neizmernega svetovja. Iz tega temeljnega prvotnega naziranja sledi, da je človekova volja in človeška zgodovina sploh zgoij proizvod razvoja, ki je vsemogočen in na kterega človek nima vpliVa. To je filozofična plat materialistiškega svetovnega nazora. Druga razlaka: Historični ma-terializem priznava odločilno moč gospodarskih ali gmotnih razmer, stavi pa človeka višje in tudi njegovo voljo, trdeč, da vpliva ta volja tudi na smer razvoja. Prva razlaga je priprosta in enostavna, druga komplicirana. Filofofični temelj materializma je samo eden; novejše razlage materializma se opirajo ztaati na eko nomični determinizem, ki ga danes ni možno tajiti in ki ga moderni človek vzprejemlje kot nauk razlaganja zgodovine. Krščanski svetovni nazor pa uči, da ima človek prostp voljo, da torej človek ni zgolj produkt razmer, v katerih živi. To prosto voljo je Človeku podelil Bog, da ima možnost si pridobiti dobro ali slabo življenje po smrti, ko oživi človekova duša. Omikanemu kakor tudi neomikanenui kristjanu je tedaj posmrtno, duševno življenje končni in edini cilj zemeljskega življenja, dočim je materi alistu končni cilj človeškega dejanja, in nehanja srečno ITvljen" je že na zemlji. Temeljni nauk krščanstva je teda ta: Naše zemeljsko življenje je le prehodna doba v boljše življenje —• v duševno posmrtno življenje. , Krščanski svetovni nazor ima — kakor vemo — odločno indivi-dnalistiško tendenco, dočim ma-terialistiški svetovni nazor pozna posameznika le kot del mase, del gibajoče se snovi. Nastane; težko vprašanje: Ali je to, kar nas uči krščanstvo, resnično, ali moremo verovati temu, da bodemo vsaj po smrti boljše živeli t Pilozofični materializem to zanikava. Materialistiški nazor je lepo zaokrožen in reci se mora. d