Stev. 92.
V Ljubljani, g ponedeljek, dne 23. oprlla 1906.
Leto xxxiv.
Velja po pošti:
za cclo leto naprej K 26' — za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' za pol leta „
za četrt leta za en mesec
10 — 5'-1'70
Za poSUj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta «1 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JrcdniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
UpraVniŠtVO ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ————— Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Somišljeniki!
Po sklepu strankinega vodstva sklicujem
velik shod
Slovenske Ljudske Stranke,
ki se vrši v nedeljo, dne 29. aprila t. I. ob polu desetihdopoldanvvelikidvorani hotela Union v Ljubljani.
Pristop ima vsak somišljenik Slovenske Ljudske Stranke.
Dnevnired:
Volilna preosnova za deželni zbor kranjski.
Poročajo deželni p o s lan c i.
Somišljeniki! Pridite v obilnem številu na ta velevažni shod; pokažite svetu, da zahtevate z vso odločnostjo ljudstvu pravico!
V Ljubljani, 21. aprila 1906.
v
Dr. Ivan Susteršič,
t. č. načelnik »Slovenske Ljudske Stranke«.
m\
»Slovenske Ljudske Stranke".
Shod v Št. Petru.
Včeraj popoldne se je vršil shod v Št. Pe-mi na Krasu v prostorih tamošnje hranilnice in posojilnice. Na shodu je poročal poslanec dr. 2 i t n i k o vladnih predlogah glede volilne reforme za državni in deželni zbor. Govornik je v kratkih potezah pojasnil zgodovino ustavnega razvoja v Avstriji, razmerje nemških in nenemških poslancev do 1. 1896 in v sedanji poslanski zbornici ter vzroke, ki so napotili vlado, da jc predložila načrt volilne reforme po načelu splošne in enake volilne pravice. Z ozirom na revolucijo v Rusiji, krizo na Ogrskem in v Avstriji je bila vlada prisiljena, da se oprime splošne in enake volilne pravicq, ki omogoči pravi ljudski parlament. Raznovrstni so ugovori in pomisleki proti splošni in enaki volilni pravici, ki smo jih culi v zbornici in čitali v listih. Vsi ti ugovori so ničevi ali pa tako slabi, da ne morejo vzbujati resnih pomislekov. Ali pa odgovarja vladni načrt načelu splošne in enake volilne pravice? Splošna je, a enaka le v vertikalni smeri to je: V vsakem volilnem okraju je popolnoma enaka volilna pravica, da ni razločka med knezom in hlapcem; okraji pa so v posameznih deželah tako razdeljeni, da v horizontalni smeri ne moremo govoriti o enaki volilni pravici. Dočim pride na Solnograškem in Predarlskem že na 32.000 duš en poslanec, dobi Češka n. pr. šele na 54.000 duš enega in Galicija šele na 83.000 prebivalcev. Zato dobe Nemci in Italijani na okroglo število 54.000 duš po enega poslanca, Cehi šele na 64.000 in Rusini na 109.000 duš. In to je velika napaka v vladnem načrtu, ki jo moramo odločno grajati. Ta hiba pa izvira iz tega, ker so nemške stranke z vso silo pritiskale na vlado, da jim — kolikor mogoče — ohrani politično posest. Ne zagovarjam vlade, pravi govornik, pač pa razumem njeno težavno stališče v tem vprašanju. Nemci so bili dolga desetletja politični gospodarji v Avstriji, ustvarili so dualizem, da si v Avstriji ohranijo nadvlado. Kar naenkrat pa naj izgube to nadvlado, večino v drž. zboru. Ker pa imajo Nemci toliko moč, da morejo zabraniti vsako neljubo jim reformo, zato je vlada blagohot-rcejše delila mandate nemškim strankam. Velika je ta napaka, a krivda zadene v prvi vrsti one nemške stranke, ki brez opravičenih razlogov zahtevajo nenaravno krivično posest mandatov.
In le tako je mogoče razumeti, zakaj je kričeče krivičen volilni red za naše slovenske brate na Štajerskem in Koroškem. Tu ima svojo nenaravno in krivično posest največja nemška stranka. Njeni voditelji so pretili vladi, da onemogočijo volilno reformo, ako jim ne zagotovi okrajev po Šmerlingovem načrtu. Ker pa vlada hoče in mora izvesti svoj načrt, da prepreči šc večjo krizo v državi, je ugodila nemškim zahtevam. Zato n a j e 11 a j v eč j a zlobnostin podlost, ako nam in našemu načelniku dr. Šusteršiču, očitajo liberalci, da smo mi izdali štajerske in koroške Slovencc. To je grdo sumničenje in
obrekovanje. Dokažejo naj to in naj ne ponavljajo kakor jezične ženske puhlih fraz brez dokazov. Vlada se jc strogo držala načela, da vsaka dežela dobi sedanje število poslancev. Kranjska ima 11 drž. poslancev in toliko jih dobi po vladnem načrtu. Ako pa je vlada vsled nečuvenega nemškega pritska v resnici prikrajšala štajerske in koroške Slovence, ni to naša krivda. Štajerci dobe po vladnem načrtu 6 poslancev, dobiti bi jih morali 8, koroški Slovenci dobe enega poslanca, dasi bi morali dobiti tri ali vsaj dva. Opravičena je vsled te krivice ogorčenost slovenske javnosti, toda izdajice in »falotc« naj iščejo slovenski liberalci drugod. (Živahno odobravanje.) Načrt pa ni še zakon in morda se posreči, da odsek vsaj deloma popravi to krivico. Ako pa je res, da trdijo Šteinvvender, Dobernig iu Lemisch, da koroški Slovcnci raje volijo nemške poslance — česar pa jaz ne morem verjeti, potem seveda tudi pravičnejša razdelitev okrajev ne pomaga. V tem slučaju pa imajo koroški Nemci še manj povoda, da slovensko ozemlje raztrgajo kar v osem okrajev ter do skrajnosti izrabijo svojo moč proti načelu pra-večnosti.
Razmere v državi pa so take, da vlada mora izvršiti svoj načrt volilne reforme. Z ozirom na najnovejše dogodke na Ogrskem mora biti močna dunajska vlada, močan, složen more bit avstrijski parlament, sicer bode zopet Avstrija drago plačala nadaljno zvezo ali pogodbo z Ogri. Močan pa more biti le ljudski parlament, izvoljen po načelu splošne in enake volilne pravice. Močna more biti lc parlamentarna v la da, ki se naslanja na lastno, zanesljivo vlado. Ako bode torej baron Gautseh hotel izvršiti svoj volilni načrt, preustrojiti bode moral svojo uradniško vlado v parlamentarno, v kateri bodo resni in uplivni zaupniki in voditelji posameznih strank kakor se je to zgodilo na Ogrskem.
Poslanec nadalje obširno pojasni vladni načrt volilne reforme za deželni zbor k ran j ski. Liberalci kriče po svojih glasilih in na shodih, da hočemo mi v e č i n o i n n a d-vlado v dež. z b o ru in od b o r u. Da, tega ne tajimo. Zastopniki kmečkega prebivalstva morajo imeti večino v zbornici in dež. odboru, dokler je meščanstvo po številu v manjšini. In če bode kmečko prebivalstvo volilo poslance »Slovenske Ljudske Stranke«, bode ta imela večino, sicer liberalci. Torej 1 i-b c r a 1 c i naravnost prezirajo in z a-111 e t u j e j o kmečko prebival stvo, ker mu odrekajo večino, samo zato, ker se ni še udinjalo liberalcem. Ko bi kmečke občine volile liberalce, potem bi ti peli zopet drugo pesem. Mi smo in ostanemo na stališču splošne in enake volilne pravice tudi za deželni zbor. (Živahno odobravanje.) Vlada pa je izjavila, da za deželne zbore ne dovoli splošne in enake volilne pravice. Mi bi torej vsaj še šest let ali več butali z glavami ob zid, ko bi zavračali vsako drugo volilno reformo. O b-strukcijabiše dolgo let ne izginila iz dež. zbora in liberalci bi zopet kričali, da »obstruk-cia ž r e i n ž r e.« Torej sprejeti smo hoteli dasi neradi — vsaj to, kar nam je vlada ponudila. In to ni malo — deset mandatov v novi, četrti kuriji, od katerih bi jih devet gotovo dobile kmečke občine. In tega nočejo liberalci, to so preprečili s svojo godbo v deželnem zboru. Sedaj pa kriči »N o t r a n j e c« za svojim stricem »Narodom«, da je naša stranka p r o t i 1 j u d s k a, da smo izdali ljudske pravice. S r a m o t a z a 1 j u d i, k i t o p i-š e j o i n se delajo prijatelje kmetu. Ali kmet ne spada med slovensko ljudstvo? Ali ni naš kmet poleg delavca še vedno glavni in najmočnejši steber slovenskega ijaroda? Vse najboljše želimo in privoščimo slovenskim mestom in trgom, toda odločno moramo obsojati nesramne napade na kmečki stan. (Živahno odobravanje.) Mi nismo imeli in nimamo nobene zveze z Nemci. V zadnjem trenotku smo sklenili, da glasujemo za vladni načrt, a bili tudi pripravljeni sprejeti nekatere spremembe, ki jih je zahteval narodno-napredni klub. A da bi izpremenili 4. kurijo, o tem ni govora. Kar sc pa tiče mestnih okrajev po vladnem načrtu, je slovenska večina 1. 1869 predlagala približno enako razdelitev okrajev. Sodražica sicer ni v skupini Kočevje-Ribnica, a to bi mogla narodna večina sama storiti pri prvi priliki, ker tega bi nemški veleposestniki nc mogli več preprečiti. Torej, mi nismo nikogar izdali, pač pa bili sprejeli za sedaj to, kar jc vlada predložila. In žc to je mnogo, ker po tem načrtu bi kmečki poslanci z zastopniki nove kurije sami imeli večino v zbornici iu ne trebalo bi jim vedno le beračiti pri osorni in ošabni liberalni gospodi. Ko jc poslanec odgo-
voril šc nekatera vprašanja, glede vodovodov itd., je izjavil: Pojasnil sem vam obširno in odkrito vse zadnje dogodke. Ako je kdo navzoč, ki se ne strinja, naj to v obraz pove, kako sodi. Stvaren razgovor nikdar ne škodi. Ker sc nikdo ne oglasi, predlaga g. kurat Abrain zahvalo in zaupnico dež. iu drž. poslancem »Slovenske Ljudske Stranke«. Predlog je obveljal med živahnimi živio-klici. G. Abrain predlaga, naj roko vzdigne, kdor ni zadovoljen z zahvalo in zaupnico. Nihče se ne oglasi. Končno še predsednik, g. župan M a z-go n izrazi s toplimi besedami zahvalo govorniku in zaupnico njemu in njegovim tovarišem ter zaključi shod, ki je trajal nad dve uri v najlepšem redu.
Shod v Smledniku.
Shod, ki ga je skicalo politično društvo za kranjski okraj, je bil nepričakovano dobro obiskan. Od vseh strani so prihiteli vrli gorenjski možje, pohvaliti moramo domačine, potem pa vrle Mavčičane. Lahko rečemo, da jih ie bilo do 500. Govorila sta deželni poslanec gospod dr. Krek in župnik g. Janez Kalan. Dr. Krek je razvil na svoji trditvi: politika je boj za moč v državi, kako so se že od starih časov pri nas iu drugod borili za premoč. Pojasnil je boj za volilno preosnovo v državnem in deželnem zboru. Za našo deželo jc napovedal najhujši brezobzirni boj 1 ibe -r a I n e m u u r a d n i š t v u , ki dozdaj edino vzdržuje sedanje ljudske krivice.
Drugi govornik župnik Kalan si je začrtal govor o cerkveno-politiških razmerah, zlasti o svobodni šoli in razporoki. Vnemal je navzoče k politiški zavednosti in pojasnjeval pomen volitev.
V dveh resolucijah je izrekel shod zaupanje poslancem Slovenske Ljudske Stranke in poziv za nadaljen. brezobziren boj. Prosve-doval je tudi proti nakanam liberalcev na zakon in šolo.
Shod v Preserji
je bil prav dobro obiskan. Navzočih je bilo kakih 150 mož. Dr. L a in pe je govoril o razvoju avstrijske ustave, ki je privedla do sedanjih bojev za volilne reforme. Ostro je ožigosal liberalno obstrukejo, katere edini namen je, ohraniti sedanje krivice in zabraniti izvolitev večjega ljudskega zastopstva. Liberalna oholost je napovedala boj kmečkemu stanu. Zato je pa dolžnost kmetov, da se združijo v vsi deželi v mogočno armado, ki bo iz-vojcvala pravice slovenskega ljudstva. Zmaga mora biti končno na strani ljudstva, kajti ljudstvo se ne more umakniti, liberalci sc pa lahko. Ljudstvo je kakor zemlja, iz katere ra-sto razne rastline, ki vsako leto uvenejo in se izpremene, a zemlja pa ostane vedno. Tako bo tudi liberalizem uvenel in zamrl, a naše ljudstvo bo ostalo. Roj za deželni zbor bo trajal toliko časa, dokler ljudski zastopniki ne zmagajo. Da se to prej doseže, se mora boj proti liberalizmu izvojevati povsod: liberalce je treba iztisniti iz vseh javnih zastopov. (Klici : Pri nas smo iih že!) Slednjič je bila soglasno sprejeta od g. Zega predlagana resolucija:
J a v n i ljudski s h o d v Preserji odločno obsoja početje liberalne stranke, ki iz sebičnih strankarskih ozirov ne pripusti zvišanja ljudskih zastopnikov v deželnem zboru ter zahteva, da se da kmečkemu ljudstvu popolno zastopstvo, kakor niii gre po njegovem številu kot najvažnejšemu stanu Kranjske dežele;
poživlja svoje poslance, da naj brezobzirno pobiia protiljudske nakane liberalne stranke;
ugovarja proti reformi zakona in proti »svobodni šoli«, ki jo zahtevajo liberalci.
Shod pri Mariji Devici v Polju.
O volilni reformi in o dogodkih v deželnem zboru je poročal svetnik trgovske in obrtne zbornice gospod Ivan Kregar, ki je y krepkih besedah razkrinkal početje liberalcev, ki se branijo cclo deželnega odbornika iz četrte kurije, dasi imajo deželna odborniška mesta in veleposestvo. Opisal je sovraštvo liberalcev do kmeta iu smešni nastop liberalcev v deželnem zboru. Liberalci vpijejo proti kmetu in vendar ie v naši deželi skoro vsakdo kmet; celo v Ljubljani in v Vodmatu ima večina posestnikov kaj zemlje za obdelavati. Liberalci sc boje razširjenja volilne pravicc. »Slovenska Ljudska Stranka« pa zahteva kar največje razširjenje volilne pravicc. Prej ue bo odnehala, dokler tega ne doseže. Končal jc s pozivom, naj ljudstvo vztrajno stoji za poslanci »Slovenske Ljudske Stranke«.
Nato je o liberalni nedoslednosti, sovraštvu do ljudstva in o vzrokih liberalnega strahu pred ljudsko večino v deželnem zboru govoril časnikar Štefe. Naštel je mnogo vzgledov, ki kažejo sovraštvo liberalcev do ljudstva ter je nato govoril o dogodkih zadnjih dni. Slovenski liberalci so v predzadnjem zasedanju, prisiljeni od poslancev Slovenske Ljudske Stranke, glasovali za resolucijo, ki je zahtevala splošno in enako volilno pravico. Glasovali so, ker so mislili, da iz vse stvari itak ne bo nič. Ko je pa vlada predložila volilno reformo, ki vsaj nekoliko razširja volilno pravico, tedaj pa nastopajo liberalci tudi proti temu razširjenju! Slovenska Ljudska Stranka s predloženo volilno reformo ne more biti zadovoljna, vendar je to korak k še večjemu razširjenju volilne pravicc. Ce je žc 17 naših poslancev pritisnilo, da se razširi volilna pravica, kaj bo mogoče storiti šele, ako jih pride v zbornico 25! Taka ljudska slovenska večina pa bo lahko odločevala tudi v narodno-gospo-darskih zadevah in v narodnih zadevali naše slovenske dežele. Ce se liberalna stranka upira, tedaj ni samo ljudska, ampak tudi narodna izdajalka. Hinavsko vpijejo liberalci v »Narodu«, da delavec ne bo prišel do zastopstva v deželnem zboru. Kdo se ne smeje tej ljubezni do delavstva, ki ga ki ga sicer liberalci psujejo. Slovenska Ljudska Stranka bo pravična delavstvu in bo preskrbela tudi za zastopstvo delavstva. Izvestno bo napram delavstvu poštenejša, nego je liberalna stranka proti svojemu učiteljstvu, ki jc najbolj za nos vodeni stan v celi deželi Slovenska Ljudska Stranka je že v predzadnjem zasedanju deželnega zbora, dasi šc ni v deželnem zboru nobenega delavca, izvojevala po dr. Kreku odlične koristi za delavske domove in njena zasluga je, da se je ustanovil deželni socialni svet, ki se ravnokar bavi s starostnim zavarovanjem. Taka so dela za delavske sloje. Pa če bi tudi nobenega delavca ne bilo v deželnem zboru, če bi bili v deželnem zboru sami zastopniki kmetov, bolj bi ti skrbeli za koristi delavstva, nego protisocialni, ljudstvu sovražni liberalci, ki so dovoli dokazali svojo nesposobnost za ljudsko delo. (Burno odobravanje.) Ali se liberalci boje obračuna nad deželnim gospodarstvom, nad praznimi deželnimi blagajnicami, da se upirajo ljudski večini? Prijatelji kmeta pravijo, da so liberalci, pa se kmečke večine boje! Kogar ljubim, tega se ne bojim, zato pa pravi Slovenska Ljudska Stranka: Ce so naši kmetje dobri gospodarji na svojih domovih, tedaj bodo tudi dobri gospodarji našemu deželnemu zboru, boljši, nego so bili liberalci. Proti ljudstvu, proti kmetu so obstruirali liberalci in bili ob boben, to ljudstvo pa bo zapelo liberalcem tisto pesem, ki pravi: »Oj ta vojaški boben, ta bo vaš mrtvaški zvon. (Veselost.) Liberalci očitajo naši stranki zvezo z Nemci, katere pa ni in biti ne more! Mi iščemo zveze samo s slovenskim ljudstvom, in združeni s slovenskim ljudstvom smo dovolj močni! — Govornik sc je nato bavil z razdelitvijo okrajev, in je dejal, da se le popolnoma ugodi zahtevi liberalnega zaupnega shoda, ki jc zahteval priklopitev industrijskih krajev k mestom. Liberalci so sedaj upirajo temu kar so sami sklenili, mi pa moramo zahtevati, da se priklopitev popolnoma izvrši. M i z a h t e v a m o , d a s c o b -čina Devica Marija v Polju, ki je v e n d e r s svojo vevško tovarno o d I i č n o i n d u s t r i j s k a , p r i k 1 o p i p r i v o 1 i t v iL j u b 1 j a n i! (Burno odobravanje.) Govornik je nato predlagal resolucijo, ki jc bila soglasno sprejeta. Resolucija se glasi:
Javni ljudski shod pri Devici Mariji v Polju izreka zalivalo poslancem »Slovenske Ljudske Stranke« za dosedanje požrtvovalno delo, posebno voditelju stranke dr. Šusteršiču ter zahteva od poslancev »Slovenske Ljudske Stranke«, da pod nobenim pogojem ne odnehajo, ker je vladna predloga volilne reforme najmanj, kar moremo začasno sprejeti, ter zahteva, da sc boj za posplošnjenje volilne pravice odločno tudi naprej nadaljuje. Zahtevamo, da se z ozirom na zahtevo na-rodnonaprednega zaupnega shoda'občina Devica Marija v polju priklopi pri volitvah Ljubljani.
Končno je šc g. župnik Šolar pojasnil zborovalcem liberalne nakane o svobodni šoli in razporoki ter izražal v imenu vseh dr. Šusteršiču popolno zaupanje in spoštovanje. Zborovalci so bili navdušeni za delo naših poslancev ter so se razšli z »Zivio«-klici poslancem »Slovenske Ljudske Stranke«.
m celjskega „Napre]a".
Celje, 22. aprila 1906.
Danes popoludne se je v skoro polni dvorani »Narodnega doma« vršil od političnega društva »Naprej« sklicani shod. Kot predsednik je dr. H r a š o v e c otvoril shod, pozdravil zbrane navzoče in konštatiral iz društvenih pravil, da društvo^ razteza svoje delovanje po celem Spodnjem Štajerskem, da ima torej društvo pravico sklicavati shode vseh spodnje štajerskih Slovencev. Prva točka dnevnega reda je bila: V o I i I n a r e f o r m a. O tej točki je kratko govoril dr. Hrašovec, povdarja-joč, kako važno je, da se štajerski Slovenci oglasijo sedaj v zadnjem trenutku ter povedo svoje zahteve. Pobijal je Gautschevo volilno predlogo, ki dela Slovanom, posebno pa Slovencem, veliko krivico, ter ugovore Nemcev proti slovanskim zahtevam. »Predpravice se morajo odpraviti«, jc zaklical govornik, »prej nc bo miru. Kadar bodo vsi narodi enakopravni, bo narodnostnega boja konec.« Korošci so Štajerce že prehiteli v tem, da so na sijajen način pokazali, da ne marajo take volilne reforme. med tem. ko so se Štajerci zbrali le enkrat v Mariboru, in potem je bilo zopet vse mirno. Vsako politično društvo mora sklicati shod, da protestira proti krivici, ki jo hočejo storiti štajerskim Slovencem. Slovenci bi imeli pravico do več ko osem mandatov, a jih imajo le šest. Ravno tako bi imeli pravico koroški Slovenci vsaj do 2 mandatov, če prav se vzame za podlago krivično ljudsko štetje, a dobili so le enega. Na Koroškem trgov in mest niso ločili od dežele, da bodo pri volitvah odločevala nemškutarska gnezda po trgih, med tem ko so na Štajerskem ločili trge od dežele tako, da dobe Nemci iz teh trgov en mandat. Ce bi bil celjski mestni volilni okraj ostal vsaj tak, kakoršen je bil po starem volilnem redu, potem bi bili Slovenci v tem okraju na podlagi splošne in enake volilne pravice imeli večino, a vlada je tu izključila večje slovenske trge, in mu pridclila manjša nemškutarska gnezda in vasi. Po splošni in enaki volilni pravici hočemo, kar nam gre! Take volilne reforme ne smemo potrditi! Pritožujemo se nad krivicami, ki so se nam godile doslej, kako bomo mogli pa potem tožiti nad njimi, če jih sedaj potrdimo? Zanašamo se na naše slovenske poslance, da store svojo poslansko dolžnost. (Pritrjevanje. Klic: Ce bojo!) Uničeni bi bil pred vsem koroški Slovenci. Obmejni Slovenci smo predstraža proti sovražniku. Ce pride Nemec preko nas, je most do Adrije dodelan. Jasno je torej za nas obmejne Slovence: S to volilno reformo nc moremo biti zadovoljni, (Klic: Ne! Ce je tudi 10 klerikalnih poslancev manj!) poscnbo, ker se nam v novi obliki dela stara krivica. (Odobravanje.) Nato je predlagal g. Smrtnik sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
»Štajerski Slovenci nikakor niso zadovoljni z volilno reformo, kakor je od vlade predložena in odločno protestujejo, da bi v tej obliki postala zakon. Mi zahtevamo, da se število slovenskih poslancev za Spodnji Štajer zviša na 8, število koroških slovenskih poslancev pa na dva.« (Odobravanje.)
Druga točka dnevnega reda je bilo posvetovanje o kandidaturah za izpraznjene mandate 2 i č k a r j a in B e r k s a. Dr. Hrašovec najprvo slavi spomin umrlih poslancev dekana 2 i č k a r j a in H e r k s a, ki jima zakliče ves zbor »Slava«. Celjski Slovenci si ne prisvajajo druge pravice kakor to, da se posvetujejo in razgovarjajo. Stvar je že nujna, volitev je blizu! (Pritrjevanje.) Nihče vam noče vsiljevati kandidata, za nikogar se nočemo zavzemati. Le posvetujemo se! Ko je bil dnevni red že gotov, še živa duša ni vedela za nobenega kandidata. Še le potem, ko je bil naznanjen shod in dnevni red, sem dobil najprvo brzojavko od g. Pukla, ki je rekel: »Razglasite mojo kandidaturo!« Odgovoril je, da ne razglase ničesar, hočejo ostati nepristranski. Zatem je dobil pismo g. dr. Ploja. Ta mu je priložil pismo g. dr. Korošca, v katerem dr. Korošec piše dr. Ploju, da ne inore priti na celjski shod, da naj pa dr. Ploj naznani njegovo kandidaturo, kadar bo treba. Dr. Korošec izraža v pismu željo, da bi deloval skupno z dr. Plojem in Robičem na istem programu. Nadalje naznanja dr. Hrašovec, da je dobil pismo od posl. Robiča, ki mu je tudi pisal dr. Korošec: »Ako bi v tem času, ko me ne bo doma, bila razpisana volitev za Zičkar-jev mandat, naznanjam vam svojo kandidaturo.« Iz Vranskega jc dobil brzojavko, naj kandidira župnik g. Z d o 1 š e k. Dr. Jurtela je pisal, da se mora kandidat predstaviti v vsakem okraju. Dr. O m u 1 e c je pisal iz Ormoža, v imenu ormoškega pol. društva, da se bo ormoški volilni okraj držal stroge discipline in oddal glasove onemu kandidatu, ki ga bo nastavil shod. Iz Oorcnjega Gradca je prišla brzojavka: «Korošca nc maramo, tudi ne Zdolšcka! Trška občina Gornji Grad.« Slednjič naznani, da jc tu navzoč tudi dr. Po vale j, ki kandidira za celjski mandat poslanca Berksa.
2upan g. Š t a r k I iz Sevnice predlaga, naj shod zahteva, da se takoj razpišejo volitve tudi za Bcrksov državnozborski mandat in pa za Zičkarjev deželnozborski mandat.. Nato govori o potrebah kmečkega stanu in o lastnostih, ki naj jih ima bodoči poslanec. Govornika so motili z medklici. 2upan Starki je zahteval od bodočega poslanca, naj deluje pod geslom: »Vse za naord!«, imeti mora čiste roke in čisto vest, nc klerikalec, ne liberalec! (Klic: Neodvisen mora biti!) Mi nemoremo preobračati ne klerikalnih, ne liberalnih kozlov. (Klici: Tako jc!) Slednjič želi, da bi se določil kandidat danes saj za 5. kurijo.
G. Pukl se je pripeljal predstavit kot kandidat nalašč z Dunaja. Govornik pravi, da je bil žc večkrat pozvan, naj kandidira. Leta 1895 je hotel prevzeti kandidaturo. Tudi sedaj
se oglaša kot kandidat. Šel je poprej še v Maribor prašat, če so zadovoljni ž njim. Dobil je odgovor, da mu ni nihče nasproten in da ga bodo podpirali. (Klici: Oho!) Bil je tudi v Ptuju, kjer je čul, da so ondi takoj po Zičkarjevi smrti govorili o njem kot njegovem nasledniku . Dobil je že razna pisma in zagotovila raznih prijateljev, da ga bodo podpirali. 2ivi na Dunaju že 30 let kjer je vedno podpiral slovenske stvari; rešil več kmetij, ustanovil podporno društvo za slovenske visokošolce; v 17. letih se je čez 50.000 K razdelilo med slovenske dijake. Zanimal se je tudi za delavsko vprašanje. Bil jc petkrat izvoljen za predsednika Slovenije. Nekoč je prišla k njemu delavska deputacija slovenskega, nemškega in laškega delavskega društva v Trstu. 2avzei se jc za njo in jo vodil po ministerstvih. Zato sta sta se mu slovensko in nemško društvo zahvalili, laško pa ga je izvolilo za častnega člana. (Klic: Torej v Trst kandidirat!) Nato popisuje govornik svoje rodbinske razmere, kako je dela! na kmetiji svojega očeta v Zrečah pri Konjicah, kako je bil izvoljen za urednika lista »Siiden«, ki je zastopal slovensko-hrvaške interese. Urejeval ga je tri leta tako izborilo, da .ic od povsod dobival priznavalna pisma. Jaz vam nc silim kandidature. Srečen bom, ako mi jo ne daste, ker poslanec biti je težka stvar, srečen pa bo tudi, če jo dobi. Pripoveduje, kako je bil na Dunaju koncipijent pri dr. Fuxu, predsedniku državnega zbora. Večkrat je prišel v ministerstvo. In njemu kot koncipijentu državnega poslanca so vedno uljudno ponudili prostor. Ce so tam uljudni že s koncipijentom državnega poslanca, kaj lahko potem doseže pri njih državni poslanec sam! Izkušenj ima mnogo, prepotoval je veliko in tudi kmet je. Ko je g. Pukl končal, so mu pristaši, ki jih je bilo bolj malo, zaklicali: »Zivio!«
Kmet Blaž U r I c p predlaga kandidata doktorja kmeta P o v a 1 i j a. (Pristaši, ki jih je iz svoje soseščine pripeljal seboj Po-valcj, kličejo »živio«. Dr. Povalej pravi, da ni menil kandidirati. Sedaj pa, ko vidi pred seboj »ljudsko voljo«, jc pripravljen prevzeti mandat. On je kmet, ki se je pa tudi učil in postal doktor. Obljubujc, da bo deloval za kmeta in tudi za druge stanove. Kmet mora biti v soglasju z drugimi stanovi, z obrtnikom, učiteljem in duhovnikom. Delal bo tudi za obrtnika, predvsem pa za učitelje. Ce ga bo enkrat zadela čast, priti tudi v dež. zbor, bo tudi ondi zastopal za učiteljstvo. Nato govori, kako naj se v prid kmeta preuredi šola. Mi nimamo nobene politiške izobrazbe. (Klic: To ni res!) Jaz imam v tem oziru veliko izkušnje, če se mi ravno ugovarja. Morebiti povpraša kdo, kake vere sem, ker se dandanes tudi na to gleda. Jaz sem bil krščen kot rimski katolik, kot tak živim in hočem umreti. Jaz najstrožje obsojam one agitatorje, ki tudi v Štajerski domovini sejeio razpor. Ce se to pri nas tako naredi, kakor se je na Kranjskem, nas bodo vnuki kleli. Zakaj bi se sovražili, čc je eden drugega prepričanja, kakor drugi. Zato vseeno lahko delujemo skupno. Jaz sem proti reformi svetega zakona. Zoper to bom deloval v državnem zboru in si iskal zaveznikov .Glede Ogrske bo zahteval carinsko ločitev Avstrije od Ogrske. Glede volilne reforme pravi, da bo glasoval zoper njo, čc se ne da štajerskim Slovencem osem mandatov in ne predrugači celjski mandat. Moje geslo je: »Delo in skrajna radikalnost.« Govornik zagotavlja, da se ne bo prav nič ustrašil nagubanega čela tega ali onega poslanca ali lepih oči kakega ministra. Končuje jz vzklicem: »Sodite me po mojih dejanjih!« (Odobravanje pri stranki bivšega policijskega svetnika sedaj se v Ameriki naha-jajočega Podgorška s Ponikve.) Na vprašanje g. dr. Hrašovca pove dr. Povalej, da je držal svoj govor za peto kurijo.
G. župnik Zdolšek izjavlja, da so ga včeraj na shodu v Št. Juriju proglasili za kandidata, a on je to takoj takrat odklonil in odklanja tudi danes. »Vsak kandidat, kdor pride v poštev, mora stati na katoliškem programu! (Odobravanje.)
Dr. R o s i n a iz Maribora povdarja, da na današnjem shodu ni mogoče določiti kandidatov. ker so navzoči tu lc volilci iz celjskega okoliša. Treba je, da se sporazumno z vsemi spodnještajerskimi Slovenci določi kandidat in sicer na zaupnem shodu, ki naj ga potem volijo vsi Slovenci brez izjeme, da se bo lahko reklo, da so štajerski Slovenci izborilo disciplinirani. Dr. Povaleju seveda to ni bilo posebno všeč, in bi bil rajši videl, da bi bil kar tako proglašen kandidatom, ki naj ga potem v imenu narodne discipline volijo vsi Slovenci. Dr. Rosina ga je pa lepo podučil, da močna stranka kandidira tudi svojega kandidata, dr. Korošca, ki je bil tudi že lani na shodu v Kozjem proglašen za Zičkarjcvcga naslednika. Krivica bi bila, ko bi mi danes sklenili kandidaturo, ko večji del spodnještajerskih Slovencev ni zastopan. Na javnih shodili se ni še nikdar postavljal kandidat. Predlaga resolucijo: Sklene se prepustiti odločitev v zadevi kandidature shodu zaupnih mož, ki naj ga skličejo tekom 14 dni slovenski državni in deželni poslanci v Poljčane. Na ta shod naj sc vabijo zaupniki vseli slojev slovenskega prebivalstva.
D r. K u k o v e c meni, da je prav, da sc o kandidaturi govori tudi na javnem shodu ter omenja, da mu je pisal z Dunaja dr. V i d i c, proseč ga, naj naznani zborovalcem, da bi bil tudi on pripravljen prevzeti kedaj kak mandat.
G. prof. Z c I e n i k jc mnenja, da bi se drugim krajem godila krivica, ko bi sc danes postavil kandidat. Vjcma se s predlogom g. dr. Rosinc, naj se Ic posvetuje, nc pa sklepa. Sklepa naj se na zaupnem shodu, ki ne sme biti javen.
Posestnik gosp. Zdolšek pravi, da so kmetje dobri za plačevanje davkov, za poslanca pa nc. (Klici: Pa kandidirajte!) Predlaga, naj kandidira za 5. kurijo dr. Povalej, za 4.
kurijo pa kak kmet. (Klici: Kateri pa? Imenujte ga!)
Dr. Janko S e r n e c predlaga za 4. kurijo r. Miho Vošnjaka, ki je svoje dni za Slo-vcnce največ naredil.
Posestnik g. U r 1 e p predlaga za 4. kurijo kmeta, veleposestnika Z d o 1 š e k a.
Kmet g. Martin G a j š e k izjavi, da se je govorilo o vsem mogočem, le o katoliški veri nič. (Medklic: Saj nismo v cerkvi!) O tem ni nihče ničesar rekel. To sem omenil, če je komu ljubo ali ne.
Rudar g. S a v š e k priporoča, naj se bodoči poslanec zavzema tudi za delavstvo.
G. Ivan R e b c k pravi, da bi se 5. kurija pravzaprav morala prepustiti delavcu. Ker delavci ne pridejo na Spodnjem Štajerskem toliko v poštev, naj bo bodoči poslanec saj sociolog, človek socialnega mišljenja. Priti mora večkrat med delavske mase.
Na poziv g. Hrašovca se izjavi veleposestnik g. Zdolšek, da sprejme mandat, ako ga izvolijo. Dr. Hrašovec nato konštatira, da so za 5. kurijo 3. kandidatje: Dr. Korošec, dr. Povalej in Pukl; za 4. kurijo pa dva: Miha Voš-najk in Josip Zdolšek. Ko prebere predsednik od dr. Rosine predlagano resolucijo, naj se zaupni sestanek skliče v Poljčane, dvignejo dr. Povalejevi pristaši velik krik: V Celje! Nastane vihar. Dr. Hrašovec konštatira, da daje on na glasovanje predlog, ki je tu, drugega ni nihče predlagal. Dr. Sernec predlaga, naj se namestu Poljčan določi Celje. Dr. Majer pravi, naj se vrši zaupni shod kje v sredini Spodnjega Štajerja; n. pr. v Poljčanah ali Mariboru. (Dr. Povalej je zopet hud in noče v Maribor.) Predlog dr. Šertieca, da se vrši shod v Celju, jc bil sprejet.
Nato se je vršilo posvetovanje glede n a -rodnega sveta za S p. Štajer. Dijak Špindler je prebral neka pravila češkega narodnega sveta, ki jih je prestavil na slovensko. Branje je bilo tako dolgočasno, da je več ko polovica zborovalcev ušla ven. Nato je dr. Kukovec izrekel par misli k stvari. (Špindler mu zakliče: Le resolucijo preberite!) Dr. Kukovec: Jaz si ne bom dal komandirati, kaj naj govorim. Govori o velikem pomenu narodnega sveta. Naš narodni svet mora biti drugače osnovan ko češki. Predlaga resolucijo: Sklene se vstanoviti narodni svet za Spodnje Štajersko in se izvoli danes samo pripravljalni odbor, ki se mu naroča, napraviti pravila in jih predložiti v potrjenje. Po odobritvi pravil ima pripravljalni odbor sklicati ustanovni zbor.
Ko so govorili še gg. R e b e k, dr. K a r -b a in dr. H r a š o v e c je bila resolucija sprejeta.
Na to predlaga dr. Karba, naj pripravljalna dela prevzame odbor političnega društva »Naprej«, proti čemur pa je dr. Hrašovec v imenu odbora.
Dr. M alj e r predlaga v pripravljalni odbor sledeče gg.: Dr. Hrašovca, dr. Jurtelo, dr. Rosino, dr. Ferinevca^ dr. Stikerja. Učitelj V u d 1 e r predlaga še Spindierja, dr. Karba pa dr. Majerja. Dr. Hrašovec meni, da je to odločno preveč. Bilo bi naj jih v odboru le 3—4. In sicer naj bi bil tudi ali dr. Mlakar ali dr. Medved, ali dr. Korošec.
Dr. Karba: Na to pot ne smemo iti! Stvar bo zopet zavožena!
Dr. Hrašovec predlaga sledeče gg.: Dr. Hrašovec, dr. Jurtela, dr. Fermevc, dr. Korošec. (Nekdo mu polglasno reče: Ne dr. Korošca!) Hrašovec predlaga na to namestu dr. Korošca dr. Medveda in še dr. Rosino. Ker ni bilo nič slučajnosti, je zaključil predsednik zborovanje. Obljubil je, da bo odslej društvo »Naprej« šlo med ljudstvo in sklenil z besedami: »Črna zemlja naj pogrezne onega, ki bi rušil edinost in slogo med štajerskimi Slovenci.«
»Narod« je v soboto pozival slovenske Štajerce, nai na shodu obsodijo klerikalno »izdajstvo« . Ker tega izdajstva ni, se ga tudi obsoditi ni moglo in da se nihče ni hotel na ljubo »Narodu« oglasiti je le dokaz, kako brez podlage so »Narodove« trditve. Lažnjivi »Narod« je bil včeraj zopet blatniran.
notranje-politicni položaj.
Včeraj je zaslišal Gautsch dr. Derschatto, danes pa zasliši Pacaka, Kramara in princa Liechtensteina. Gautsch se je že posvetoval z mnogimi politiki, odkar se je povrnil iz Karlovih vari. Od strank zahteva, naj podajo obvezno izjavo, kako nameravajo postopati nasproti vprašanju volilne preosnove. Sran-kam je tudi naznanil, da želi krona hitro rešitev vprašanja o volilni preosnovi. Baron Gautsch namerava zvišati število italijanskih in nemških poslancev skupno za dvanajst poslancev ter tudi Poljakom dvanajst novih po-slaniških mest. Nemci baje s tem niso zadovoljni, ker bi tako nc obdržali svoje nadoblasti v naši državni polovici. Vlada tudi izjavlja, da rešitev ogrske krize ni omajala njenega stališča in da ji krona še vedno zaupa kljub glasovanju v zadnji seji državnega zbora pred velikonočnimi počitnicami. Nemci zavzemajo stališče, da ne kaže pospeševati vprašanja o volilni preosnovi, ker niso zadovoljni z Gau-tschevimi predlogi. Državni zbor, ki se snide jutri, bo razpravljal nekaj dni o ogrskih zadevah. Kar se tiče izpremembe Gautscheve vlade v ustavno, Nemci sodijo, da ne kaže iz-premeniti vlade, dokler ne dosežejo kompromisa v zadevi volilne preosnove. Grof Dzie-duszycki izjavlja, da bi zadela izprememba Gautschevega ministrstva v ustavno na velike ovire. Šedaj, ko imajo na Ogrskem aktivno in parlamentarno ministrstvo, je neobhodna državna potreba, da dobi Avstrija tako ministrstvo. A uradniško ministrstvo izpopolnjeno s parlamentarci bi ne bilo enakovredno ministrstvo nasproti ogrskemu. Koalicijsko ministrstvo je siccr z velikimi težkočatni mogoče tudi v Avstriji, a dvomljivo jc, če sc da doseči zdaj taka vlada.
ODPUŠČENI URADNIKI NA OGRSKEM.
Fejervary je zaslišal v soboto dopoldne one uradnike, ki jih je imenovala njegova vlada, a jih je odpustilo novo ministrstvo. Naznanil jim je, da dobi vsak odpravnino in sicer celoletno ali pa polletno plačo.
PRINC LIECHTENSTEIN O IZPREMENJE-
NEM POLOŽAJU NA OGRSKEM.
Princ Liechtenstein je govoril na shodu v dunajskem Favoritnu o izpremenjenem položaju na Ogrskem, o katerem sodi, da ima brezdvojbeno dobiček od rešitve spora koalicija, ali pravzaprav stranka, ki so ji sveta načela iz I. 1848 in ki hoče popolnoma neodvisno Ogrsko. Škodo ima pa krona, država in naša državna polovica. V oklicu, ki so ga nameravali izdati za ogrsko ljudstvo, se naglaša, da avstrijski cesar in ogrski kralj z ozirom na čast in vest ne more popustiti v vojaških zadevah. Fejervary sam je pa nasvetoval vladarju, naj opusti svoje vojaške zahteve. Fejervary je zelo naiven politik, ostali ministri njegove vlade so pa najbrže postopali skrivaj pod roko tako, kakor je želela stranka iz 1. 1848. Koalicija je dobila zdaj vso upravo na Ogrskem in kralj je nakazan na svoje teoretične pravice. Brez vsakega dvoma izvede koalicija, kar je obljubil vladar glede vojaških zahtev svojčas liberalni deve-torici. Te obljube so pa jako usodepolne in nevarne. Iz avstrijskih polkov premeste mažarske častnike v mažarske in nasprotno. Velike važnosti je, ker ustanove na Ogrskem kadetne šole in .povečajo že obstoječe, za katere bodo ustanovili tudi 1200 do 4000 ustanov, ki jih bodo seveda podelili sinovom mažarskih šovinistov. Vojni minister je tudi ukazal, da morajo biti od zdaj nadalje vsi juristični in administrativni spisi mažarski. Po vojaških uradih bodo morali zato nastaviti le take časnike in podčastnike, ki znajo popolnoma mažarsko, torej rojene Mažare. Ogrska deželna bramba (honved) dobi svojo artilerijo. Proti komu bodo prvič obrnili honvedne topove (Medklici: Proti Avstriji!). Ko izvedejo to, bo častniški zbor razdeljen v mažarski in avstrijski del in tako razdeljena tudi armada. In kaj dobi zato krona? K večjemu letos vojaške novince in pa vsote, ki so jih dovolile delegacije že pred enim letom in pol. Princ je končno naglašal, da bodo ogrske razmere zavlekle volilno preosnovo tudi v naši državni polovici.
OGRSKE ZADEVE.
Ogrski vladni list je objavil imenovanje 32 novih višjih županov in priobčil upokojitev 7 višjih županov.
„Bud. Hirlap" objavlja odlok ministra Apponyja, ki naroča načelnikom uradov, naj se vzdrže vsakega vplivanja na volitve.
Včeraj je bilo na Ogrskem 400 volilnih shodov. Izvzemši Wekerla so nastopili vsi ministri.
V katoliški ljudski stranki je nastal spor, ker zahteva del stranke, da naj stranka prizna načela iz I. 1848 in naj zapusti načela iz I. 1867.
STAVKA RUDARJEV.
Labinj, 21. aprila. Osrednja organizacija na Dunaju je sklenila, da podpira stavku-joče rudarje v Labinju, dokler se ne udajo podjetniki.
NOVI OGRSKI MINISTER ZA HRVAŠKO.
Za hrvaškega ministra na Ogrskem je imenovan sin nekdanjega hrvaškega ministra Geze Josipovič, ki je star 50 let.
VOLIVNA PREOSNOVA.
Včeraj sta se posvetovala Gautsch in Derschatta o volivni izpremenbi in pa o novem položaju na Ogrskem. Listi poročajo, da je prenaredila vlada svoj prvotni načrt o volivni preosnovi in da predloži prenarejo volivne preosnove odseku za volivno preosnovo. Dunaj dobi 4 nove poslance, nižjeavstrijska industrijska mesta pa tudi 4 nove poslance. Glasilo čeških agrarcev „Venkov" priobčuje članek nekega mladočeškega poslanca, ki svetuje, naj češki agrarci in mladočehi nastopajo skupno v zadevi volivne preosnove.
SLAVLJE TIROLSKE.
19. t. m. je vzprejel cesar odposlanstvo tirolskega deželnega komiteja za slavlje v spomin na hrabre boje leta 1809. Nad slav-nostjo je prevzel pokroviteljstvo cesar sam.
RUSIJA.
Na poveljnika kališkega polka je bila vržena bomba, ki jo je vjel v roke in si tako rešil svoje življenje. V Javorsnici so oplenili roparji neko posestvo in oropali 4000 rubljev.
NOVO RUSKO POsOJILO.
Carjev ukaz ruskemu fin. ministru z dne 4. apr. 1906 določa, da najame Rusija posojilo v nominalni vrednosti 843,750.000 kar jc enako z 133 milijonov kron. Obligacije se bodo izdale na ime in sicer v vrednosti 500, 2500 in 5000 frankov. Obresti se bodo plačevale vsakega pol leta. Dolg se pokrije do 18. aprila 1956 in sicer po žrebanju, ki se bo vršilo vsako leto 19. januarja. Do 18. apr. 1916 se dolg ne more odpovedati in ne konvertirati. Obligacije in kuponi so za vedno prosti vsakega ruskega davka.
KULTURONOSCI NA DELU.
Vsenemški poslanec Jagler namerava jutri vložiti v avstrijski zbornici nujni predlog, v katerem zahteva, naj uvedejo obvezno sežiganje mrličev. K šolskim in zakonskim vprašanjem pride torej še vprašanje o sežiganju mrličev.
KRONANJE NORVEŠKEGA KRALJA.
V včerajšnji seji norveškega stortinga so prečitali pismo državnega ministra,, ki naznanja, da je določil krali za kronanje 22. junij.
MEDNARODNA ZVEZA POLJEDELSKIH ZADRUG.
Na kongresu nemških, avstrijskih, švicarskih in italijanskih zvez so sklenili ustanoviti mednarodno zvezo poljedel. zadružnih zvez. Namen mednarodne zveze je zbližati evropske poljedelske zadružne zveze in medsebojno podpirati poljedelsko zadružništvo.
OTEŽITEV ZAKONSKE LOČITVE V AMERIKI.
Med tem ko delajo v Avstriji nazadnjaški framasoni na zakonsko ločitev, ki pomenja nazadovanje v kulturnem oziru, pa najsvo-bodnejša država na svetu, Zjedinjene države, delujejo, kako bi otežkočile zakonsko ločitev. Najvišje vašingtonsko sodišče je odločilo, da je zakonska ločitev veljavna le, če stanujeta oba zakonska v dotični državi. Na ta način način nameravajo omejiti število zakonskih ločitev, ki jih sicer ne morejo popolnoma prepovedati, ker nimajo še tozadevnih zakonskih določil.
Dnevne novice.
Shodi „Slovenske Ljudske Stranke".
Ob sklepu lista smo dobili poročila o shodih „Slov. Ljudske Stranke", ki so se vrSili včeraj na Brezovici, v Kropi, v Kamni gorici in Št. Lambertu. Poročila priobčimo jutri. Vsi shodi so se izvršili v najlepšem redu in veliki navdušenosti.
Tretji slovenski katoliški shod in Čehi. Češki katoliški list „Čech" v dobesednem prevodu prinaša oklic na III. slov. kat. shod in ga v prav toplih besedah pozdravlja. K sklepu pripomnjuje, da se je praški nadškof dal pri drugem slov. kat. shodu zastopati po kanoniku dr. Tumpachu. Zato izraža željo, naj bi se Nj. Eminenca tudi letos udeležila teženj bratskega slovenskega naroda, „kateri nam je v mnogem oziru vzor katoliškega dela".
+ Obrtniki in volilna reforma. Ker med kmeti liberalci nimajo itak nobenega upanja več, pa se obešajo na mestne obrtnike ter jim lažejo, da jih hočejo »klerikalci« s «kmečko povodnio« zadušiti. A naj obrtniki le odpro svoje oči in naj izpregledajo! Pred vsem morajo priznati, da so sedaj kar mogoče najslabše zastopani. Disciplinirani notarji, uradniki in liberalni advokatje so zdaj njihovi bogovi, in ti niti ust ne odpro nikdar za obrtnika. Več kakor polovica obrtnikov na Kranjskem prebiva na deželi in v industrijalnih krajih — zakaj pa tam liberalci ne privoščijo več mandatov Pri dr. Tavčarjevem shodu v Novem mestu se je zopet videlo, da hočejo liberalci samo take volilne okraje, kjer bi obrtniki delali le štafažo za uradniške liberalne kandidate. A zaveden obrtnik bo pokazal vrata tej gospodi, ki ga le izkorišča!
—	Smrtna kosa. V Ameriki je umrl lastnik tiskarne in urednik „Coloradskih Novic" g. M a k s B u h. — V Ljubljani je umrl bivši mesarski mojster g. janež Leben, star 69 let. — Umrl je mornariški komisar g. Alojzij Širne c. — V Železnikih je umrl ondotni tovarnar g. Avgust Novak. star 39 let. — V Japeljevih ulicah v Ljubljani je umrla strojevodjeva žena M a -rijana Terpin. — V Šenčurjn pri Kranju je umrl posestnik in trgovec g. Franc P e r š i n. Pogreb bo v sredo ob 3. uri popoldne.
—	Poročila se bo jutri v Krškem gdč. Poldi Gregorič, hčerka gosp. Frana Gregoriča v Krškem z g. Francem baronom Lazarinijem, c. kr. okrajnim komisarjem. — Danes je v Gradcu poročil dr. Toma Romih učileljico Ano Š m i -d i n g e r.
—	Državne ustanove za obiskovalce obrtnih šol. Za prihodnje šolsko leto razpisuje naučno ministrstvo več državnih ustanov za obiskovalce obrtnih šol. Ustanove znašajo za ljubljansko c. kr. umetno-obrtno strokovno šolo 40 K na mesec in veljajo za vso učno dobo. Te ustanove so osobito tudi namenjene obiskovalcem zimskih kurzov za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke). Prošnje na take ustanove je nasloviti na naučno ministrstvo, vložiti pa jih je najkasneje do 15. maja pri ravnateljstvu onega zavona, v katerega želi prosilec vstopiti. Prošnji morajo biti pridjane naslednje priloge: Krstni list, domovinski list, učno ali delavsko izpričevalo )če se prosilec zglaša za vstop v zimske kurze za stavbne obrtnike), zadnje šolsko iz-priševalo in ubožni list. — S tem opozarjamo naše čitatelje na zgoranje ustanove s pristav-kom, da daje vsa potrebna pojasnila v tej zadevi drage volje ravnateljstvo c. kr. umetno obrtne strokovne šole v Ljubljani.
—	Smrt na potu. Vračajoč se domov je v Divači dne 19. t. m. umrl namestniški komisar iz Gradca gosp. dr. Ivan vitez pl.
RUckenbach v 28. letu svoje starosti. Iskal je zdravja v Malem Lošinju. Bolan se je v družbi svoje soproge vrnil domov, a vožnja ga je toliko izmučila, da je v Divači iz železn. voza izstopil in še isti dan umrl. Mrtvega so potem pripeljali v Gradec.
—	Nov železniški most delajo pri Svetju. Zgradili bodo tik sedanjega železnega novega, ki bode tudi iz železa. Postavljen bode na leseno podlago. Ko bode narejen, bodo stari most odmaknili proč, na njegovo mesto pa postavili novega. Zgodilo se bode to tako naglo, da ne bodo vlaki prav nič imeli zamude.
—	Temelj novi katoliški cerkvi so včeraj slovesno položili v Opatiji
—	Imenovanje. Gosp. dr. H i I a r I j Z o r n , c. kr. profesor verouka na goriški realki, je imenovan udom c. kr. dež. šolskega sveta za Goriško.
—	Furlani in volivna reforma. Po agitaciji iz Gorice sklepajo občinski sveti v Furlaniji resolucije, da bi dobili Lahi na Goriškem 3 poslance za državni zbor. V tej resoluciji se sklicujejo tudi na — višjo kulturo !
—	Promet s tujci na Notranjskem.
V Cerknico, Planino in Dol. Logatec pride letošnje poletje, soditi po došlih poročilih, zopet obilo tujcev letoviščarjev, ki bodo ostali ondi 6-8 tednov. Tujci pridejo iz Gorice, Trsta in Istre.
—	Vojaške vesti. Umirovljen je pod-maršal Friderik Thiele, ravnatelj artilerijskega arsenala na njegovo mesto je imenovan podmaršal Jan Schwab, do zdaj ravnatelj smodnišne tovarne v Blumau. — Odlikovani so bili v priznanje dolgoletnega, posebno plodonosnega delovanja pri krdelu: Stotuik Lovro Covin lovsk. bat. št. 7, z vitežkim križcem Fran Josipovega reda; stotniki Filip Gheri, pešp. štev. 17, Viljem pl. Maschke, pešp. štev. 7, Otmar Kailer, pešp. št. 87 in Janko T r a m p u s , pešp. st. 47, z vojaškim zaslužnim križcem. — Z izrazom najvišje zado-voljnosti so bili odlikovani: Nadporočniki Viktor Fritsch, pešp. štev. 47, R i -hard Kleinoscheg, pešp. št. 27 in Anton Malina, pešp. št. 47. — Z zlatim zaslužnim križcem s krono sta bila odlikovana : Vojaški oskrbni oficijal Fran J u -g o v i c, od voj. oskrb. sklad, v Kotoru in vojaški nadživinozdravnik Ferdinand Mlakar, od dragonskega polka št. 14.
—	Učiteljsko društvo za šol. okraj Rudolfovo ima dne 3. maja t. I. ob 1. uri popoldne v šolskem poslopju na Toplicah svoj redni letni občni zbor. Spored: 1. Dr. Hubad o šolski higijeni. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju preteklega leta. 3. Poročilo blagajničarice o društvenem računu. 4. Volitev delegatov k skupščini „Zaveze" v Šoštanju. 5. Volitev novega odbora na podlagi novih odobrenih pravil. T. č. predsednik: Viljem G e -b a u e r.
—	Na Notranjskem je včeraj parkrat strela udarila. Na Gorenjskem so imeli okolu Kamnika in Kranja ploho.
—	Logaška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je včeraj s svojo veselico dobro uspela, Spored se je izvršil v splošno zadovoljnost, pevci pa so eksaktno dovršili svojo nalogo. Materijalni uspeh je zelo ugoden.
—	Generalni vikar jezuitskega reda. Kakor poročajo iz Rima, je določen generalnim vikarjem jezuitskega reda (do izvolitve novega generala) pater Freddi, doslej asistent umrlega generala patra Martina.
—	Cesar pri otvoritvi nove železnice. Kakor čujemo, utegne biti slovesna otvoritev nove železaice okoli 15. julija. Baje pride k otvoritvi cesar sam ter se popelje od Jesenic v Trst, kjer se ukrca, da prisostvuje potem velikim mornariškim manevrom v Jadranskem morju.
—	Črnovrška mlekarna še vedno živi, dasi nima mleka, pač pa dosti dolgov. Iz spanja je vzbudil črnovrški Vezuv nadebudni Silvester, ki je vzel v roke čopič, s katerim hoče pobarvati desko propale mlekarne z zeleno barvo upanja. Geslo novi liberalni bratovščini je: Samopomoč. Lep nauk to za ljudi, ki si sami pomagajo v temni noči ob litrovi svetilki ter prodajajo maslo čmovrške mlekarne »Notranjcu«. Uharji si polnijo glave s prepe-relo slamo ter mažejo okoli ust z masolm propale mlekarne. Dober tek!
—	Konec narodnega radikalizma in narodnega ponosa. „Gorica" piše: A. Ga-bršček, lastnik „Soče", po kateri je leta in leta oznanjeval narodni radikalizem ter pozival goriške Slovence, naj vedno in povsod očitujelo svoj narodni ponos, je odprl minole dni v prostorih „Trgovskega doma" neko bo-tego. — S to botego je, kakor se samo ob sebi razume, v tesni zvezi njegov žep in ker se gre tu v prvi vrsti za njegov lastni žep, pozabil je na vse svoje pridige o narodnem radikalizmu in o narodnem ponosu in dal si je napraviti na svojo botego na glavno ulico nemški in italijanski napis, ne meneč se za to, da li oskruni ali ne s tem poslopje, ki ima pričati vsem mimoidočim o narodnem ponosu goriških Slovencev. To smo tudi le tako hoteli mimogrede omeniti, da izve naše slovensko ljudstvo, koliko sme verjeti ljudem i la Gabršček ter njih radikalizmu in pa narod-
nemu poiiosu. Tem ljudem ni na svetu nič drugo mar nego le njih žep, in takim ljudem ne sme naše ljudstvo zaupati.
š Utopljenca so potegnili iz Drave v Trčovi. Imel je pri sebi „Landsturmpass" glaseč se na ime I. (?) Skofič iz Kaniže, župnija Jarenina.
—	Samomor neznanke. V sredo popoldne se je v bližini Opatije na sprehodu ustrelila neka mlada gospa, ki je prišla v Opatijo velikonočne praznike ter se tam naselila v neki privatni vili. Našli so pri nji poročni prstan, na katerem sta bili vrezani črki E. B. ter dan poroke t. j. 15. jul. 1905.
—	Lov na divje peteline. Tudi letos se je udeležil nadvojvoda Jožef Ferdinand lova na divje peteline v lovskih občinah Selce in So-rica g. Perlesa od 17. do 21. t. m. Nadvojvoda je bil tako srečen lovec, da je ustrelil neko jutro štiri divje peteline. Skupno so ustrelili 12 divjih petelinov.
— Občni zbor »Dramatičnega društva". V naše sobotno potočilo o tem zboru vrinila se je po krivdi stavca na stroju mala netočnost s tem, da je bil izpuščen cel stavek. Tam je rečeno, da se je izrazil gosp. dr. Novak „naj bi pisatelji prevode iger prepuščali brezplačno". S tem popravljamo, da je to predlagal profes. kand. K o b a 1 , kakor nam je naš poročevalec tudi pravilno poročal, a je tiskarski škrat zamenjal imen.
Ljubljanske novice.
lj O potresu v San Frančišku in njegovih vzrokih bo predaval jutri točno ob pol 8. uri zvečer v „Slov. kršč. socialni zvezi" č. g. kanonik Sušnik. Občinstvu bodo vpogled tudi slike nesrečnega mesta.
lj Panorama-Kosmorama. Pretekli teden gledali smo mogočno stolico ruskih carjev in občudovali nje krasoto; v primerni izpremembi vidimo tekoči teden bivališče naše, avstrijske cesarske rodbine, prekrasni grad Schonbrunn s slavnoznanim zverinja-kom. Kdo je bil na Dunaju, pa ni videl SchOnbrunna! No, pa v isti natančnosti si lahko ogledamo ta kraj, grad, prekrasne dvorane v njem, parke in nasade, zlasti pa bogati zve-rinjak, v panorami kosmorami pod „Narodno kavarno". — V Ljubljani že dolgo ni bilo zverinjaka; v panorami so raznovrstne zverine, štirinožne in dvonožne, krilate, videti sicer ne žive, a vendar v tako naravni plastiki, da jih bo zlasti šolska mladina vesela, posebno ker se živih včasih boji, teh se pa ni treba.
lj Nova lekarna g. Bohinca na oglu Rimske in Bleiweisove ceste bo obsegala okrožje Gradišča, Vič-Glince, Brezovico in sosedne vasi, bo torej ustrezati morala 10 do 12 tisoč prebivalcem.
Ij Glavni letošnji nabor za mesto Ljubljana se prične v petek 2 7. aprila ob 8. zjutraj in se vrši tri dni (petek, soboto in ponedeljek). Na to opozarjamo stavodolžne mladeniče r. I. 1884, 1885 in 1886, ki bivajo v Ljubljani in so bodisi sem pristojni ali drugam.
Ij Tukajšnja gluhonemuica šteje letos 36 gojencev — 24 dečkov in 12 deklic; nastavljenih je pet učnih moči.
lj Stavka se je danes [pričela v K o -zlerjevi pivovarni. Delavci zahtevajo 15 odstotkov zvišanje plače.
lj V Ljubljanico je skočil danes znani ljubjjanski „brivec" B u r g e r. Iz vode ga je potegnil milničar. Odpeljali so Burgerja v vozu za odgonce na magistrat.
lj Železno ograjo na kameniti pod-stavi dobi prihodnje dni novi del Bleiweisove ceste. Zidarska dela so že dovršili.
lj Slike nesrečnega mesta San-Fran-cisko se vidijo v oknu našega upravništva.
Položni v San Frančišku.
Ljudstvo je splošno mirno, vendar so slučaji blaznosti zelo številni. Vojaško vodstvo pekarn in mlekarn deluje izvrstno, vendar so cene kruha silno poskočile. Hleb velja 2.50 gld. in ena žemlja 1 gld. Maloštevilni vlaki, ki vozijo potnike iz San Frančiška, delajo to brezplačno. Danes ali jutri bodo poskusili odpreti prve trgovine. Železnišna društva so sklenila, da so za nedoločen čas vse pošiljatve v San Francisko brezplačne. Cirkus Barnum in Barley je poslal po newyorških cestah sto voz, ki so pobirali za San Francisko denar, živež in obleko.
V San Frančišku se je oblastim posrečilo poškodovani vodovod spraviti v red in požar zadušiti. Milijonarji, katerim je razdejal palače in vile potres ali ogenj, so se izrazili, da so' pripravljeni takoj zopet zidati vse na novo.
Pomanjkanje vode se je s popravo vodovodnih cevi zmanjšalo. Hrana prihaja po vlakih.
Ustreljeni tatovi.
Četa tatov je v San Frančišku poizkušala najti 20 milijonov dolarjev, ki leže pod razvalinami izdelovalnice denarja in jih straži vojaštvo. Med vojaki in tatovi je prišlo do boja in izmed zadnjih je bilo 35 ustreljenih.
Razdejane umetnine.
Pri standfortski visoki šoli, ki se je podrla, znaša škoda 4 milijone dolarjev. Posre-
čilo se je vendar rešiti več dragocenih knjig in zbirk
Knjižnica Adclfa Sutroza je izgubljena. Imela je v posesti silne dragocene rukopise, med drugim prvo izdajo Shakespearja, tiskovine Gutemberga in bavarske samostanske rokopise iz 9. stoletja.
Pomoč.
Fond v pomoč mesta San Frančiška znaša 10 milijonov dolarjev. Kongres ga bo jutri Zavarovalna društva.
Iz krogov zavarovalnih društev se poroča, da bodo znašale svote, ki jih je treba izplačati, najmanj 140 milijonov dolarjev. Večino te svote je treba izplačati vsaj v dveh mesecih.
20 društev je vsled ogromne odškodnine primoranih svoje zavode opustiti. Tri ali štiri društva so se neki takoj izjavile za insol-ventna.
Na shodu načelnikov zavarovalnih drn-štev se je sklenilo, da plačajo društva samo tisto, ker so brezpogojno dolžna plačati.
Zopetno zidanje San Frančiška.
Ne\vyorške tvrdke za zidanje železnih zgradb so odposlale v San Francisko veliko število svojih inženerjev in uradnikov. Mesto prično takoj zopet graditi. Zgradbe bodo večinoma železne, ker je take po San Frančišku potres najmanj poškodoval.
Predsednik Roosevelt se poda še tekom tega tedna z vsemi svojimi ministri v San Francisko.
Poročila pariških listov.
Dopisniki raznih pariških listov trdijo, da je položaj v San Frančišku obupen. Lakota še ni odstranjena, ker še niso mogli dospeti tja vlaki z življenskimi sredstvi. Vsi železniški tiri so na daljavo 50 km. razdejani. Tudi kanali za odtekanje so poškodovani in odtekanje samo zadržano. Vsled tega se širi po več krajih silen smrad. Nevarnost za epidemijo je silno velika. Odsek za splošno varstvo je dal na razpolago vse svoje ladje ob morskem bregu.
Nepokorne ljudi obešajo.
Mnogo ljudij, ki so se upirali splošnim naredbam oblasti, so obesili. Med njimi je največ Japoncev. Neki tujec, ki ni razumel angleško, je bil od vojakov teško obstreljen.
Danes došla poročila.
San Francisko, 23. apr. Ogenj je dil včeraj omejen na majhen prostor ob morju, pol milje daleč od postaje. Zapadni okraj City je varen, istotako postaja.
Zadnjo noč je peljal po obmorski železniški progi prvi vlak southerne pacifične želežnice iz Los Angelesa in San Jose-ja v San Francisko. Vlaki vozijo zdaj razmeroma pravilno. Poškodovane proge popravljajo. — Poškodovane proge popravljajo. Upajo, da se prične promet kmalu.
Danes opoldne smo dobili poročilo, da je ogenj vSan Frančišku popolnoma udušen. Žrtevje deset tisoč.
Potresi.
Wz S i j e n e na Laškem poročajo o močnem potresu dne 21. t. m. Zemlja se je tresla trinajstkrat in je naredil potres veliko škode, osobito v Poggibonsi, kjer je poškodovana zgodovinska komunalna palača. Prebivalstvo je zapustilo stanovanja in prenočilo na prostem. Ponesrečil ni nihče. Tudi v T a r a n t i so čutili dne 21. t. m. ob 6 uri 50 min. zvečer potresni sunek.
V	F i r e n c i in okolici so čutili 21. t. m. med 7. in 8. uro več močnih potresnih sunkov. V C o 1 1 e je poškodovanih več hiš. Tudi v Opatiji so čutili potresni sunek.
V	noči na 21. april je bil v Pečuhu potresni sunek, ki je trajal 21 sekund.
Tudi vClevelandu v Ameriki so čutili potres.
Včeraj zvečer so bili v T a -ranto potresi. Vezuvje miren.
iz slovanskega sveta.
si Nove volitve na Hrvaškem bodo začetkom maja.
sl Pogorela je v Zagrebu tovarna za špirit Rechnitzer. Škode je 150.000 K.
sl Spomenik Zmaja Jovana Jovanoviča. Društvo srbskih književnikov, novinarjev in umetnikov je razposlalo poziv med srbski narod za nabiranje doneskov, s katerimi naj bi se postavil spomenik Zmaju Jovanoviču.
sl Kandidati Slovakov na Ogrskem. »Slo-vensky Tyždennik« prinaša v št.ev 13. t. m. imena kandidatov, s proklamacijo na Slovake glede postopanja pri bližajočih se volitvah. V proglasu se poživlja na boj za splošno in enako volilno pravico, za vpotrebljavanje materinskega jezika po. sodnijah in uradih itd. Kandidiral bo Milan Hodža, urednik »Slov. Tyžd.« v Kulpinu, Ferdiš Furiga v Stupovi in dr. Vavro Srobar v Ružanberoku. Treba je kandidirati na 17 mestih.
sl Proti (iorkemu. Amerikanci so v zadnjem času proti Gorkcmu zelo ogorčeni. Večina hotelov, po katerih je Gorki stanoval, ga je odslovilo. Vzrok takemu ogorčenju je vest, da jc Gorki zapustil doma nepreskrbljeno ženo in otroke in hodi zdaj po Ameriki z gledališko igralko Andrejevno. Gorki trdi, da so vsega krivi ruski tajni policaji, ki ga zasledujejo.
sl Profesor Masaryk, katerega je tožilo 308 čeških veroučiteljev, ker jc dejal, da so plačani uradniki, jc bil oproščen. Sodišče je
bilo mnenja, da se ne more popolnoma prepričati, ako je Masaryk dotični izrek res tako storil, kakor se glasi v tožbi.
sl Slikarska razstava v Belgradu. Prvi dan srbske Velike noči otvoril je kralj Peter v prisotnosti ministra notranjih poslov in narodnega gospodarstva in šc mnogih drugih odličnih oseb prvo razstavo srbskih slikarjev in kiparjev. Razstavni paviljon srbskega poljedelskega društva je razdeljen v več oddelkov, od katerih ima vsak umetnik svojega. Vse je urejeno kar (najboljše. Razstavili so : Murat, Trifunovič, D. Pavlovič, Vu-kanovič, Vukanovička, Ranosovič, Paška Vu-četič, Džoka Jovanovič, Vojnovič in Nadežda Petrovič. Na razstavi je dokaj krasnih predmetov, kakor več Jovanovičevih del in Vuka-novičeva slika „Kako se moli Boga". So pa tudi vmes take slike, ki ne spadajo na razstavo. Dozdaj je bila razstava dobro obiskovana.
Telefonska ln brzojavna poročila.
VOLITEV NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM.
Rogaška Slatina, 23. aprila. Dne 22. aprila je sklenil odbor »katol. političnega društva« v Slatini enoglasno, da bodi naslednik Zičkarjev za 5. kurijo č. g. dr. Ant. Korošec, urednik v Mariboru.
VOLILNA REFORMA V DR2. ZBORU.
Dunaj, 23. aprila. Danes je Gautsch konferiral s Pacakom in Kramarom v zadevi kompromisa pri volilni reformi. Cuje se, da predlagati naslednji kompromis: Število poslancev se pomnoži še za 10 galiških poslancev, dalje dobe še Cehi 1, Italijani 1, Nemci 12 poslancev in sicer 4 na Dunaju, 4 na Nižje Avstrijskem, 1 v Šleziji, 1 na Češkem, 1 v Liricu in 1 v Kočevju.
D u n a j, 23. aprila. Vesti o parlamentari-ziranju kabineta se tudi danes razširjajo. Kot ministerske- kandidate se imenuje Pacaka, Lichtensteina, Derschatto, Bilinskeja. Ako bodo te vesti resnejše kot zadnjič, se bo kmalu videlo.
A š. 23. aprila. Včeraj je bil tu shod Vsenemcev, na katerem so Vsenemci napovedali najljutejši boj Gautschevi volilni reformi. Vsenemci so izjavljali, da doživi državni zbor viharje, kakeršnih še ni doživel. Vsenemci bodo z vsemi sredstvi poizkušali strmoglaviti Oautscha in bodo poizkusili tudi sredstva, pod katerimi je padel Badeni. Schonerer je poslal shodu-brzojavko, v kateri se proglaša kot najboljšega moža vzhodne marke, ki je doživel le nehvaležnost. Shod je sprejel to brzojavko deloma s »Heil« klici, deloma s krohotom. .
POSLANEC KRAJCOVICS UMRL.
Zagreb, 23. aprila. Bivši sekcijski šef poslanec Krajcevics je umrl.
KRVAVI DELAVSKI BOJI NA FRANCOSKEM.
L e n s , 23. aprila. V Lievinu so stavku-joči porušili most in zažgali več mlinov. Na
kolodvor v Lens je sinoči dospelo 13 vlakov z vojaki. Tudi v Bille-Montigny so stavkujoči hoteli razdreti železniški tir, a dospela pehota jih je razpodila. Pri spopadu je bil ranjen z bajonetom en delavec. Pri vasi Tritle je 5000 delavcev obmetavalo vojake s kamni. Več vojakov in delavcev je ranjenih.
NESREČA V COURRIERESU.
L e n s , 23. aprila. Ogenj v rudnikih cour-rierskih je udušen. Doslej so spravili na dan 424 trupelj, a po raznih hodnikih jih pod zemljo leži še 676.
Najvišji „nebotičnik" v New Yorku.
V deželi „nebotičnikov" bo čim bo dograjeno novo Singerjevo poslopje, ki ga da graditi Singer Manufacturing Company v New Yorku, samo še eden ,.nebotičnik" in ta bo ravno to poslopje. Dosedanji nebotičniki New Vorka bodo nasproti temu tako majhni, da bodo komaj še zaslužili „to ime. Novo poslopje Singer Manufactufin Company, katere izvrstni originalni Singerjevi šivalni stroji se dobivajo tudi na tukajšnjem trgu, bo visoko 594 črevljev in bo doslej najvišje poslopje Park Rove presegalo za 212 črevljev. Spodnji del novega Singerjevega poslopja bo imel 15 nadstropij, nato pa sc bo vzdigoval še stolp s 45 nadstropji. Izvzemši Eifflov stolp bo Singerjevo poslopje najvišje na svetu. Gradnja bo stala okoli 1 in pol milijona dolarjev. Poslopje bo zgotovljeno v dveh letih.
909-1
30.000 kron znaša glavni dobitek loterije za dom cesarice Elizabete. Na to opozarjamo cenjene čitatelje z dostavkom, da se vrši žrebanje nepreklicno 17. maja. Priporočamo to domorodno in humanitarno podjetje v podporo z nakupom srečk po 1 K.
Žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl v Ameriki naš presrčno ljubljeni sin, brat, oziroma soprog in oče, gosp.
Nlaks Buh
lastnik tiskarne in urednik „Coloradskih Novic"
po daljšem bolehanju, v 34. letu, previden s sv. zakramenti.
V Ljubljani, 23. aprila 1906.
Jakob Buh, oče. Ana Buh, mati. Ivan, Josip, Pavla, Franc, bratje in sestra.	9) 3
Brez posebnega obvestila.
t
♦
4 ♦
t ♦
♦ + ♦ ♦ ♦
Priporočamo svoje priznano izborna kolesa po raznih cenah; vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa.
Edino zastopstvo
najbolj slovitih tovarn:
: PUrkopp & Co., : :
Sfyria tovarna za kolesa (puch _ & Co.) Oesferr. Waffenfabril{. o
^f)	stara kolesa se zameryajo.
Ivan Jax & Sin,LjublIana,Dunajskacl7.
Kupujte
narodni l^olcl;!
Hiša
poleg nje lep vrt, se proda pod ugodnimi pogoji
na Ižanski cesti ZO u Ljubljani.
906 1-1
Potrtim srcem naznanjava vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je vsemogočni Bog najinega blagega očeta
Janeza leben
bivšega mesarskega mojstra v I j ubij ani
po dolgi, mučni boleini, prevldenega večkrat s sv. zakramenti za umirajoče v 69. letu starosti, danes poklical v boljšo domovino
Pogreb predragega rajnika se bo vršil na Libušnjem dne 24. t. m. ob 7. uri zjutraj.
Dragega pokojnika priporočava v molitev in blag spomin.	907|
Na Libušnjem, 22. aprila 1906.
Franc Leben	Ivan Leben
mesar.	kurat.
Posebna naznanila se ne i^dado.
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dol, žel, postaja Straža-Toplice.
Akratorvrelec 38<> C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopelji, separirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno.
Zdraviliška uprava.
912 8—1
Pomočnik
ki je dobro izvežban krojaftkaga obrta se takoj sprejme v trajno delo.
908 3—1
J. Mikolič, Radolfovo.
Odda se hlev
za mesec majnik, prostoren za dva konja in zraven spadajoče shrambe. 914 i_i Poizve se v Prisojnih ulicah 7
(na Friškovcu) v I. nadstropju.
Tvrdka J. Perdan v Ljubljani,
Cesarja Jožefa trg štev. 12
w'r
= ima vedno veliko zalogo	-
dovskega in trbovljskega port
land in roman cementa
po n a j nižji h cenah.
911 3—1
1291 117
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devic.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*
Zamenjava ln ekskomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebano vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruj« srečke proti kurznl zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške žanltnlnske kavcije.
Bakompt In tnkaaao menlo. nag.	jfg- Borzna naroSUa, ts
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
Priloga 92. fttev
»Slovenca" dnč 23. aprila 1906.
Občni zbor flSiovensReja planinskega društva".
Ta po številu XIV. redni občni zbor vršil se je v soboto ob primerni udeležbi slovenskih planincev v »Narodnem domu«. Otvoril ga je načelnik gospod profesor Orožen, ter v prvi vrsti pozdravil navzočega častnega člana go-{joda Kocbeka, ki je prihitel z daljne zelene Stajeske na ta shod. V svojem nagovoru po-vdarja napredek društva, oziraje se zlasti na Primorje, v prvi vrsti tržaško podružnico. Spominja se tudi umrlih, za slovensko planinsko društvo zaslužnih članov, ter pozivlje navzoče, da v znak sožalja vstanejo raz sedežev.kar se je zgodilo.
Iz obširnega in vrlo natančno sestavljenega poročila tajnika osrednega odbora slovenskega planinskega društva g. Hauptmanna povzamemo sledeče:
Društvo je tudi v preteklem letu napredovalo in vsestranski delovalo. Članov je štelo skupno 2438, — 306 več, kot lani; izmed članov pripada jih 605 osrednjemu društvu in 1878 podružnicam. Umrlo je 8 članov: soproga društvenega načelnika, gospa Fani Orožen, dalje gg. postajni načelnik v p. Res-man, dr. Glančnik, profesor Vavru, Zor, Naglas, dvorni svetnik v p. dr. Krek in L. Jeran. Društvo je posvetilo vse moči v pospešitev slovenske turistike. Priredilo je poleg manjših dva večja izleta, in sicer v Vrata-Aljažev dom-Razoro-Triglav, ter k otvoritvi Kadilni-kove koče na Golico. Izvršile so se razne naprave, tako v Vratih basin za kopanje in na Kamniško sedlo po načrtu gospoda profesorja Frischaufa nova, krasna pot. Na Kumu se je napravil vodnjak, Kadilnikova koča je dobila novo opravo, razširila se Orožnova koča na Črni prsti itd. — Promet vedno raste; vse društ. koče so v najlepšem redu. — Društveno glasilo »Planinski Vestnik« sc rado čita ter se tiska v 2200 izvodih.
Da se dobi zanesljivih gorskih vodnikov, ustanovil se je v Ljubljani zanje strokovni tečaj. Poročilo omenja 801etnice staroste slovenskih turistov g. Kadilnika.
Podružnic ima društvo 16, ki so po večini lepo napredovala; novi sta ona v Litiji in pa Posavska s sedežem v Sevnici.
Društvo je uživalo velikodušno podporo raznih faktorjev; tako je je krepko podpiral visoki deželni zbor, ki je za leta 1902 do 1905 naklonil (a ne izplačal!) — splošen smeh — 4000 kron. Visoko ministrstvo notranjih zadev podarilo je za gradnjo ceste v Vrata 2000 kron, mestni zastop Ljubljana redno podporo 600 K in izredno za nabavo stereoskopnega fotografskega aparata 200 K, železniško ministrstvo 300 K; razven tega več daril in podpor od zasebnikov, med temi gospod Kadilnik 200 K.
Vsem tem in pa narodnemu ženstvu zahvala!
Iz poročila blagajnika g. Foersterja navajamo končne vsote: V letu 1905 je bilo prejemkov 26.650 K 37 h, izdatkov 26.464 K 96 h, torej prebitka 185 K 41 h. Premoženjski izkaz osrednjega društva kaže: I. Aktiva: (hranilne vloge, pohištvo in zaloge, koče, posestva itd.) skupaj 40.493 K 81 h; II. pasiva: (neplačani računi in posojila) 14.479 K. Skupna čista imovina znaša torej 26.014 K 81 h; lansko leto (1904) znašala je ta 20.499 K 85 h, torej v letu 1905 za 5514 K 96 h, kar kaže vsekakor lep gospodarski napredek.
Koče so imele dohodkov 1976 K 79 h ter so dajale n. pr. triglavska 7 odstotkov in Aljažev dom 6 odstotkov dobička.
Ce dobi društvo podporo deželnega odbora in letno subvencijo po 1000 K, se bo kmalu iznebilo dolga.
Računi so bili na predlog g. Lindtnerja kot pregledovalca odobreni, ker so v popolnem redu.
Vsled obilice dela odstopil je dosedanji blagajnik g. dr. Foerster, ter je bil izvoljen na njegovo mesto inžener g. Viktor Skaberne, ker je društvu potreben strokovnjak v tehničnih zadevah. Odstopivšemu g. dr. Foer-sterju se izreče ob živahnem pritrjevanju zahvala.
Pri slučajnih predlogih oglasi se prvi gospod ravnatelj kmetijske družbe Pire ter predlaga, naj se ustanovitelju in nad vse marljivemu tajniku »Slovenskega planinskega društva«, g. Hauptmanu za trud da primerno priznanje, ker je storil za društvo več, kot mu je velevala narodna dolžnost. (Živahno pritrjevanje.)
Gospod Trstenjak omenja dva učenjaka, ki imata posebnih zaslug za slovensko turi-stiko; to sta g. prof. Scidl v Gorici, ki prireja knjigo, koji bodo predmet slovenske knjige in jo izda »Matica Slovenska«. Drugi učenjak je g. dr. Frischauf, vseučiliški profesor v Gradcu, mož poštenjak, katerega so baš nedavno v aferi Richter lastni rojaki napadali; žal, da sta se temu pridružila celo naša rojaka gg. dr. Murko in Štrekelj. Gospod Trstenjak dalje predlaga, naj občni zbor izreče g. prof. dr. Frischaufu posebno zaupnico, katero prečita. — Sprejeto.
Gospod Lindtner opozarja na krasen prostor ob Bohinjskem jezeru, katerega naj bi »Slovensko planinsko društvo« kupilo, da zida tam planinski hotel.
Gospod Korošec govori proti, g. Trstenjak za predlog z nasvetom, naj se za sedaj preskrbi vsaj potrebni svet.
G. dr. Švigelj stavi predlog, naj bi se uvedle znamke, slične koleku družbe sv. Cirila in Metoda, ne tej v konkurenco, ampak tako, da bi dobiček delili s to družbo. Bil bi to planinski kolek. Po kratki debati, v kateri so posegli glede tega predloga gg. Korošec, dr. Tominšek in Trstenjak, se sklene prepustiti
rešitev odboru, ki stopi v dogovor z družbo sv. Cirila in Metoda.
Daljša debata razvila se je o predlogu g. dr. Švigclja, naj bi se prirejali občni zbori vsako leto v drugem kraju in predlaga za prihodnje leto Jesenice.
Debata je bila dolga in skoro nepotrebna; nekateri govorniki so bili za predlog, drugi proti, kot ponavadi povsod.
Govorili so gg. dr. Tominšek, dr. Foer-ster^ Trstenjak, Pustoslemšek in prelagatelj dr. Švigelj ter društveni načelnik g. profesor Orožen. Sklenilo se je, rešitev tega predloga prepustiti odboru.
Ustanovni shod MM slovenskih profesorjev."
Nov napredek na polju združevanja moramo zabeležiti v slovensko kroniko. Preko 60 —- za narodno prosveto vnetih in delavnih mož je zborovalo včeraj v »Narodnem domu« in položilo temelj imenovanemu društvu, ki postane ne le v stanovskem, ampak tudi v narodnem oziru velevažen faktor, ako se začrtana ideja realizira, kar vsekakor priča-kujemo.
Shod je otvoril v imenu pripravljalnega odbora gosp. prof. dr. 11 e š i č, predstavil zastopnika politične oblasti g. dr. Z a r n i k a ter naznanil, da sta oba nadzornika, gg. Leveč in H u b a d z a d r ž a n a; odsoten je župan Hribar; ravnatelj g. S c h r e i n e r se je brzojavno opravičil, ker je zamudil vlak. Navzoči so ljubljanski ravnatelji gg. S e n e k o vi č in C e r n i v e c ter dr. Požar. — Gospod dr. ilešič pozdravlja vse, zlasti (hrvaško) delegate iz Pazina. — Navdaja ga nada, ker je velika večina prijavila pristop društvu.
V	znešenih besedali s pravo pesniško dikcijo opisuje skupno vez, ki druži slovenske profesorje. Značaji stoje trdno kot jeklo. Svoboden sam sebi naj posveti učitelj vso paz-nost učencu, kateremu naj bo učitelj pazen spremljevalec. Učitelj brez socialnega ideala ni učitelj. Poklic je delo za drugega, altro-izem, čutstvo dolžnosti in odgovornosti; dolžnost, ki se poraja v naši duši, dolžnost zavesti odgovornosti. Sklicuje se na Komenskega, ki živi v naših dušah; ali nai bomo mi v mrtvilu?
Poročilo pripravljalnega odbora prevzame dosedanji zapisnikar gospod profesor
V	aj d a.
V obširnem poročilu pravi med drugim: Delo posameznika izgine; treba združitve. Glejmo organizacije srednješolskih profesorjev med Cehi, Poljaki in Nemci. Cas in vera zahtevata preosnovo šole, tembolj pri nas, kjer je srednješolstvo šele v začetku. Treba pouka v materinščini v vseh predmetih.
Rešiti treba dvojno vprašanje. Prvo je stanovsko. Ali ima profesorski stan ugled in socialno stališče, ki mu gre? Ne! Sinovi »boljših« krogov niti ne stopajo v naš stan, le redkoma. Večinoma so profesorji nadarjeni kmetski sinovi in sinovi obrtnikov. Kakšna razlika! Drugo vprašanje se t ič e našega naslova. Dandanes se že vsak učitelj plesa imenuje »p r o-f e s o r«. Kako naj nastopa n. pr. suplent, ki ni nikamor vštet. Umevno je, da peša stanovski ponos, a tega je treba varovati. Naše društvo je prepotrebno in da se je ustanovilo, gre velik del zasluge gosp. drž. poslancu dr. P I o j u, ki je pri ministrstvu izposloval, da je obveljala naša zlasti glede poslovnega jezika in namena društva. Gospodu poslancu se izreče topla zahvala.
Danes se konstituiramo; našli smo na prvi poziv skoro polnoštevilni odziv. Skoro 200 nas je slovenskih profesorjev, a vsi moramo biti člani društva. Potem pa pristopimo k splošni avstrijski zvezi, ki šteje danes preko 4700 članov.
Dr. Ilešič prečita iz Belgrada dospelo brzojavko, pozdrav na skupnem sestanku zbranih bolgarskih in srbskih tovarišev.
Naslednja točka je bilo čitanje pravil. Naslov društvu je: »Društvo slovenskih profesorjev«. Poslovni jezik bode slovenski in s r b o h r v a t s k i. Namen društvu je pospeševati pedagoško in obče znanstveno delovanje društvenikov; zastopati in braniti vse interese učiteljstva in njim podobnih šol ter mu določati stališče v okviru narodnega življenja.
S r e d s t v a v dosego tega namena: zborovanja in sestanki; publikacije, časopisi in izdaja šolskih knjig; peticije, ustanavljanje odsekov in podružnic; zveza s »Slovensko šolsko matico«.
Pri točki »članarina« se določi ta za sedaj 4 krone na leto; vpisnine ni.
Predsednikom jc bil izvoljen g. profesor O r o ž e n per acclamationem. Ostali odbor je trebalo voliti po listkih.
Gosp. dr. O s v a 1 d iz Gorice nasvetuje, naj se vrše občni zbori tudi izven Ljubljane in pa ob času počitnic. Obvelja.
Gosp. N a z o r iz Pazina (hrvatski) pravi, da je naslov društva iznenadi! pazinske tovariše. Istrski tovariši naj bi bili most med Slovenci preko Istre v Dalmacijo ter naj ima društvo odprta vrata tudi dalmatinskim kolegom. Ker pa sc zove društvo »slovenskih« profesorjev, so ta vrata na pol zatvorjena.
Ker pa se je sprejel kot poslovni jezik itak tudi srbohrvatski, meni prof. Nazor, naj se društvo nazove »društvo slovenskih in hrvatskih profesorjev«. S tem se odpro vrata Dalniatinccm. V imenu zbora pazinskih profesorjev stavi formalni predlog, naj se glede premembe naslova pri prihodnjem občnem zboru stavijo konkretni predlogi. G. dr. Ilešič se strinja s tem nasvetom.
Dr. B r o I i h iz Pazina (slovenski) svetuje, naj društvo izpreineni naslov v »jugoslovansko društvo«.
Po kratki debati (dr. Ilešič, Vajda, dr. Brolih in prof. Orožen) se sklene, to zadevo prepustiti v končno rešitev odboru.
Govorili so med drugimi še gg. ravnatelj dr. Požar ter prof. Jos. W e s t e r. Profesor Vajda pozivlje profesorske zbore posameznih zavodov, naj se zedinijo ter določijo posebne poverjenike, ki bodo obveščali odbor.
Dr. Brolih pozivlje zlasti one kolege, koje tlači pest na t u j i h z a v o d i h, naj se polnoštevilrio udeležujejo gibanja novega društva, da se širi vzajemnost. Nekaj posameznikov se bo pismeno povabilo, (iradec je priglasil že pristop.
Poleg predsednika g. prof. Orožna je voljenih v odbor osmero gospodov in sicer: ravnatelj Schreiner (Maribor); prof. Nazor (Pazin); dr. Osvvald (Gorica); Vajda, dr. Ilešič, dr. Opeka, dr. Po-ž a r ter dr. T o m i n š e k (Ljubljana). Teh namestnika sta gospoda: prof. Peter lin in dr. L o n č a r. Pregledovalca računov pa gospoda: prof. Fajdiga in dr. K o ru n.
Po razglasitvi skrutinija in izidu volitve zaključil je g. prof. Orožen ta pomembni shod. Novemu društvu pa kličemo tudi mi: vivat, crescat floreat!
Književnost in umetnost.
*	»Zora«, glasilo katoliško-narodnega di-jaštva ima v 7. številki naslednjo vsebino: Ivan Pregelj: Presvetlemu g. dr. .Frančišku Sedeju, knezu-nadškofu goriškemu, metropo-litu slovenskemu, ob priliki Njegoega posve-čenja, dne 25. marca 1906; Jos. Prevrat: Srednja šola in srednješolsko dijaštvo. (Dalje); Zorislav: »Krst pri Savici« v pogledu na celotnost Prešernovih poezij (Dalje); Ivo Zoran:
. . .in dimidio dierum meorum; Marijan: Idi-lica; Ivan K.: Za narod; Glasnik: 26. prosinca 1906. — Nemiri na lvovskem vseučilišču.
—	Našli so se. — Zavel je vetrič. — Vse pozitivno, kakor na tržaškem shodu; Listek: Zanimivo. — Lipsko vseučiliško dijaštvo. — Profesor dr. Schnabel. — Socialist in škofje.
—	Število zdravnikov; Na platnicah: Snovi za predavnja. — Listnica uredništva.
*	Moški zbori. Ugiasbil Fran Ferjančič. Cena . K 2.20. V Ljubljani 1906. Založila Katoliška Bukvama. — Mi Slovenci nimamo sicer kakih velikih, svetovno - epo-halnih opernih in oratoričnih glasbenih del, tudi se ne moremo ponašati s kako posebno razvito inštrumentalno in komorno glasbo, — kar imamo do danes glasbene literature na tem polju, je le malenkost; — a imamo pa vendar hvala Bogu prav obilo vokalne glasbe primerne našim potrebam in razmeram, t. i. obilo sladb za moške in mešane zbore bodisi v popolnoma narodnem duhu, bodisi umetno zloženih. Te vrste glasba je jedro našega glasbenega življenja. Priča temu so predvsem vsakoletne publikacije naše vrle »Glasbene Matice«; priča so nadalje razne pesmarice in druge izdaje, ki so jih oskrbeli naši skladatelji sami. Kar se tiče cerkvene glasbe, omenjam samo »Cerkveni Glasnik«, ki poleg cerkveno-glasbenega berila prinaša v prilogahXXIX. leto najrazličnejših cerkvenih skladb. Kako se v zadnjem času deluje pri nas na polju posvetne glasbe in kako se skuša povzdigniti naš glasbeni nivo, o tem nam pričata lista »Glasbena Zora«, ki jo je izdajal g. F. Gerbič, in sedaj izhajajoči, od g. dr. G. Kreka urejevanj »Novi Akordi«.
Nov produkt na polju naše posvetne glasbe so pred kratkim izšli, zgoraj omenjeni »Moški zbori«. Gosp. skladatelj je har-moniziral in slovenskemu občinstvu poklonil že več »Venčkov narodnih pesmi«. To pot pa je izdal zbirko svojih originalnih skladb.
Niso vsi zbori enake vrednosti, a dobri so vsi. »B u d i 1 n a« popolnoma odgovarja vsebini besedila. Budi nas boj zoper sovražnike resnice in pravice. Krepka sta prvi in zadnji del, srednji je mirnejši in milejši, kontrast naredi skladbo lepo in mično. — Naj tukaj prilično omenim, kaj je glavna stvar pri skladbi in na kaj se mora skladatelj najbolj ozirati. Glavna stvar pri skladbi je ideja, ki jo mora skladatelj vanjo noložiti in ki naj potem pri produkciji vpliva na poslušalce. In da govorim konkretno za naše razmere: Od skladatelja raznih pevskih zborov se ne zahteva le, da razume glasbeni pravopis, da ima v mezincu harmonične zakone in da zna dati skladbi pravo obliko; ampak zlasti tega je treba, da se skladatelj zatopi v ono besedilo, katero namerava uglasbiti in da v skladbi tisto izrazi, kar je pesnik vdahnil v pesem.
V »Z 1 a t i h d n e v i h« je slikano nedolžno veselje pastirčka Tinkota. Celo skladbo prešinja nežen naroden ton. Zelo je melo-diozna, le nekoliko preveč razkosana. Kitice so kratke, a druga ločena od druge, za vsako sledi odmor. Radi tesnejše zveze bi bilo bolje, ko bi v tistem trenutku, ko nekateri glasovi končavajo, drugi takoj pričeli, in bi se tako dosegla večja enotnost.
Zbor »Lisica in petelin« je brez-dvomno najbolj pogoden. To je izborila skladba koncertne vrednosti. Fino in prav dramatično so očrtane posamne scene, n. pr. ona v 3., 4., 5. in 6. taktu, kako teče lesičica, ali ono mesto, ko zgrabi lesica petelina. V melodičnem, harmoničnem in kontrapunktič-nem oziru se svetli ta skladba. Tudi to preveva narodni ton; polne harmonije, nepre-siljena modulacija in lepi kontrasti jo narejajo svežo in zanimivo.
Temu zboru sledi koračnica »Naš p r a-po r«. Izmed zborov, ki so zloženi »alla mar-cia«, sc pri nas na Slovenskem — skoro bi sc upal trditi — bolj prepevata hrvaška zbora:
Vilharjev »Slovenac i Hrvat« in Zajčev »U boj!« nego naši domači: Jenkov »Naprej«, p. Angelikova »Brambovska«, p. Hugolinov »Za dom med bojni grom« in Foersterjevi »Planinska« in »Sokolska«. Naj bi se vendar gojili in pevali predvsem pristni slovenski zbori, katerim se vredno pridružuje tudi Fer-jančičev »Naš prapor«.
Rokodelskim društvenim zborom je posvečena kantata »Bog blagoslovi pošteno r o k o d e 1 s t v o« v treh odstavkih. Tudi ta kantata dela čast skladatelju. Lepo se podata v teh zborih samospeva, v prvem odstavku tenor-solo, v drugem bariton-solo. Tretji odstavek poje skozinskozi z malo izjemami cel zbor. Kjer se bodo pevci to kan-tato dobro naučili in če bodo tudi pri proizvajanju dobro disponirani, bo napravila mogočen efekt. Zlasti se da napraviti velik efekt s stopnjevanjem od 17. do 22. takta, kjer prične melodija zopet polagoma padati, dokler se ne umiri v 29. taktu. Ta stavek se potem še enkrat ponovi tekom skladbe.
Zbirko zaključujeta dva nagrobna zbora. Prvi »Slovo mrtvi m« je sedaj prvič natisnjen, a gg. bogoslovci v Ljubljani ga pojo, kakor mi je znano že več let. Drugi »Pokojnemu v slov o« je ponatisnjen iz »Novih Akordov«, kjer je prišel na svetlo pod naslovom »Pokojnici v slovo« in je bil pisan v G-duru. Oni zbor v G-duru je namenjen ženskim zborom, ta pa je transponiran za en cel ton višje.
Končno še nekaj opazk k celi zbirki in specijelno k nekaterim mestom v nji.
Gosp. skladatelj je večkrat rabil paralelno ponavljanje kakega odstavka v stranskih višinah, oziroma na raznih fundamentih. To je popolnoma dobra reč pri komponiranju, le pregosto zadrugoma naj se ne rabi, kakor se jc to zgodilo v prvem zboru. (Takt 1. in 3., 10. in 14., 18. in 20. itd.) Te vrste ponavljanje (imitiranje) je g. skladatelju izsililo ne-liubo melodijo na str. 3. v drugi vrsti v 2. taktu v I. basu, o kateri sem prepričan, da je g. skladatelj ni rad napisal.
Na str. 3 v I. taktu se lahko izogne paralelnim primam, če se da I. basu namesto zadnje četrtinke f dve osminki: a in f. —-Na str. 16 je v II. taktu v zadnji osminki podvojen vodilni ton g, kar naj se tako popravi, da poje prvi bas triolo: g, as, b. — Na strani 20 je četrtem taktu v drugem tenorju prva nota f disonanca in bi se morala razvezati v e navzdol. Ravno taka napaka se nahaje v Grundmanovem zboru »Nad zvezdami« v 9. taktu, kjer tudi ni razvezan disonančen b v drugem tenorju. A to zadnje le mimogrede, ker slednjič se že dobi kako opravičilo za take harmonične pogreške.
Ferjančičevi zbori so vredni vsega priporočila in je le v korist in prospeh našega glasbenega napredka je želeti, da si jih nabavijo naša društva.
Dunaj, 19. aprila 1906.
Stanko Premrl.
*	Slovenska Matica je imela 143. od-borovo sejo. Poročilo k. jižnega odseka o letošnjem knjižnem programu sc v načelu odobri. Matica izdaj po tem programu letos osmero knjig in sicer: 1. Ant. Knezova knjižnice XIII. zvezek. 2. dr. Vošnjak: Spomini II. zvezek (3 del). 3. Tolstoj-Govekar: Moč t e m e (3. zvezek cikla Iz svetovne književnosti). 4. L. Pintar: VIII. zvezek Zbornika. 5. Dr. K. Štrekelj: S I o-venske narodne pesmi 10. snopič. 6. L e t o p i s za I. 1906. 7. Dr. Fr. Ilešič: Hrvaška knjižnica. 1. zvezek. 8. XVIII. zvezek .Zabavne knjižnice". Prve štiri knjige so za tisek dozorele in je le še par rokopisov gg. odbornikom za 14. dni v pisarni na ogled. O ostalih štirih bosta odsek in odbor pravočasno sklepala.
Knjigam, ki se bodo tiskale v 3600 izvodih, se določijo tiskarne in se sklene, da imajo 4 ciklična dela beletristične vsebine dobiti nove naslovne liste, katerih naprava se po navodilu odbornika Šubica poveri proti končnemu odborovemu odobrenju društvu „ Vesni" na Dunaju.
Iz knjižnega odseka se odobrita tudi še dva nasveta za knjigi 1. 1907. in 1908.
Sklene se, da se ima vršiti le-tošnji redni občni zbor v sredo, dne 16. velikega travnat. I. ob 6. zvečer v veliki dvorani „Mestnega doma". Dnevni red, ki se bo tiskovnim potem pomnožil in pravočasno objavil v domačih časopisih, se odobri.
Tajnikovo poročilo o udih, poverjeni-štvih, knjižnici in knjižnih darilih se vzame na znanje. Za lansko leto je vplačalo letnino 2963 udov, za letošnje 505 ; na novo je društvu pristopilo od zadnje seje 6 udov. Novega poverjenika je dobio Rudolfovo. V zadnjem času je bilo podarjenih zopet več za-ložnih knjig in je prejelo društvo za darila pismene zahvale. Knjižnici je prirastlo 32 knjig, zvezkov in časopisov: 1 podarjena, 31 zamenjanih. Dijaštvo se za lanske knjige dokaj oglaša. Dobi pa komplerne proti naročnini 2 K iahko tudi ja II. 1903. in 1904.
Nato zaključi predsednik sejo ob pol 7. zvečer.
*	Marijini pesmi ža mešan zbor (P. Hugolin Sattner) bo Katoliška Bukvama še pred majnikom razposlala. Toliko na razna naročila.
*	Officium dlvlnum ali kratek pouk o brevirju. Pod tem naslovom je v tiskarni sv. Cirila v Mariboru ravnokar izšla 88 strani
broječa lična knjižica, ki želi priti v roke č. gg. duhovnikom in bogoslovcem slovenskim. Spisana je v prvi vrsti za gg. bogoslovce, dobrodošla pa tudi vsem duhovnikom, ki jo naj blagovolijo naročati v omenjeni tiskarni. Mehko vezana stane 1 K, trdo v platno vezana pa 1.60 K; po pošti 10 h več.
Po svetu.
Nova nalezljiva bolezen pri goveji živini se je pokazala v zvolenskem okraju na Ogrskem. Bolezen obstoji v tem, da goveja živina dobi na jeziku in v gobcu spuščaje. Bolna živina sicer je, a pri tem hira. Ako se bolezen hitro ne zapazi, odgnjije živini jezik. Vzrok bolezni je baje lanska slaba krma.
Med evropskimi državami najmanjši državni dolg ima Črna gora — 2 milijona, in največji Francija — .30,500 milijonov. V primeri k številu prebivalcev najmanjši državni dolg ima Kitajska; na vsakega prebivalca pripada tam tri in pol iranka dolga.
Šolske klopi na Japonskem. Mikado je odredil, da dobe odslej japonske šole mize in klopi, da otroci ne bodo več s prekrižaninti nogami sedeli. To pretiredbo so svetovali japonski zdravniki, ki hočejo s tem izboljšati rast svojega majhnega plemena.
Potresno leto. V maloštevilnih mesecih 1. 1906. je nastopila cela vrsta potresov in vulkanskih katastrof. Prvi potres to leto je bil javljen 2. januarja. Čutili so ga isti čas v Gradcu in Zagrebu in več ogrskih mestih. 10. januarja so čutili tudi na Dunaju lahke potresne sunke in istotako po iiižjeavstrijskih, moravskih in ogrskih mestih. Močen potres so imeli 16. januarja v Kalabriji. 31. januarja je razrušil potres mesta po obrežju Kolumbije. Mnogo ljudij je izgubilo življenje in več manjših otokov je popolnoma izginilo. Ta potres je trajal (seveda z odmori) cel teden. 21. februarja so poročali o potresu iz Kavkaza. Vendar je bilo tam samo nekaj hiš poškodovanih. Meseca marca se je pripetila silna potresna katastrofa na otoku Formozi. Več mest je bilo razrušenih, do 7000 ljudij je našlo smrt med razvalinami. 23. marca je bil potres na Antiiih in 21. marca v Ustiki v južni Italiji. Aprila meseca je pričel bljuvati Vezuv in konec te vrste tvori veliki potres v San Frančišku v Severni Ameriki.
Mladi ameriški milijonarji in krojači. — Mladi ameriški milijonarji izdajajo letno velike svote za obleke. Ameriški krojači jim ne morejo napraviti dosti obleke in zato naročajo milijonarji pri londonskih krojačih. Da bi bile obleke prav in okusno napravljene, bi morali milijonarji sami potovati na Angleško in tam pomeriti. A krojači jih oproste te skrbi in potujejo rajši sami v Ameriko, kjer zaslužijo v kratkem času več denarja, kakor cela leta na Angleškem. Ainerikancem imponira razkošje in zato stanujejo angležki krojači v hotelih prve vrste, kjer vzamejo zase celo vrsto sob. Seveda so temu primerni računi. A ameriški milijonar ni čisto nič iznenaden, če plača za obleko 4 do 5000 mark.
Prvi april — nemški narodni praznik. — Češki Nemci delujejo na to. da sc naj vpelje 1. april kot nemški narodni praznik po zgledu češkega narodnega praznika sv. Vaclava. I. aprila je bil namreč rojen Bismarck. Naj le ostanejo pri prvem aprilu.
Napad na ječo. V Windsoru (Pennsylva-nia) je napadlo 5000 rudarjev ječo, kjer je bilo zaprtih 20 njihovih sodrugov vsled motenja javnega miru. Šerif jc ukazal vojaštvu enkrat vanje vstreliti. Štirje delavci so mrtvi in 20 ranjenih.
Samoumor radi slabega spričevala. Obesil se je na Dunaju 15-letiii Adolf Kopetzky, ker je dobil na obrtni šoli slabo spričevalo. Ljudje so ga še pravočasno rešili.
Boj v parlamentu. Tako kakor je prišlo že menda v vsakem parlamentu do spopada, zgodilo se je tudi nedavno v Rimu. Sicilijan-ska poslanca Fulci in Arigo, ki imata med seboj že staro sovraštvo, sta si stala v parlamentu nenadoma nasproti in se tudi mahoma spopadla. Pričela sta se boksati in nato sta se sprijela in vrgla po tleh. Vratar ju je poskusil raztrgati, a sta podrla za plačilo tudi njega na tla in tako se valjali vsi trije. Vendar ni bilo drugih neprilik, kakor zatečeni nosovi in ustnice in črne oči.
ko,poletno stanovanje
se oddaje veliki dvorec v Ko krioi nad Kranjem. Ondi sta dve opremljeni sobi, zaprta veranda (porabna kot jedilnica) in kuhinja. Cena za sezono 160 kron.
Event. ponudbe na barona Baillou-a
V Šiški.	888 3-2
je najbo jše in najfinejše
čistilno sredstvo.
Naravni dobri
brinjevec
2487 12	se dobi pri
L. Šebeniku v Sp. Šiški.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. H I T I
Pred škofijo St. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
mmlm?!!!?mmfffmf?????mmmm??!
cv.
<y
V)
0> >
« 3
S ca u c
(u >
O
m
ui
•O 2
.s n
oi -2 .5.
ta
v
Ul M
»N
>o	«	-
p	-5	U
b	2	c
td	J»	a
^	S	3)
Osebni kredit za uradnike, častnike, uCitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na o ebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci ko izključeni. Naslove kon-sorci;,ev naznani brezplačno osrednje >odntvo UrudiiiSkeg« društva lin
Diiiiuju. AVIppilnger-strasse 25. 720 39-7
profesor Lapponi, *
telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža pa tudi mnogi drugi odlični profesorji in zdravniki priporočajo v odstranjenje zaprtja, v okrepenje želodca in v pospešitev redne prebave
želodčno tinkturo
G. Piccolija, dvornega zala-gatelja Nj Svetosti papeža in lekarja v Ljubljani, Dun. cesta.
1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z obratno pošto izvršujejo. 2371 I 1
V predilnici in tkalnici v Litiji
se sprejme večje število mladih deklic v starosti od 14,—18. leta proti dobri plači v trajno delo.
Ondi so zgrajena bivališča za delavke in obsegajo večje število sob z veliko po-steljnami. Vsaka deklica dobi popolno posteljo z odejo in posteljn;m perilem za zamenjavo, dalje predal, ki se zapre; stanovanje, kurjavo in svečavo brezplačno.
Tri sestre u miljenke od sv. križa so prevzele nadzorstvo nad temi deklicami in jih bodo napotovale k snažnosti, redu in lepemu vedenju ter skrbele za njih versko in nravno življenje ter tudi za hrano. Vsled tega se morejo brez skrbi zaupati tovarni tudi deklice v starosti od 14. leta dalje, ker bodo sestre nadomestovale stariše. V primeri s starostjo si bodo deklice lahko v najkrajšem času pridobile lep zaslužek in bodo svoje prihranke lahko pošiljale domov v podporo svojcev.
Vstopiti se more šele s I. junijem, vendar se pa že sedaj sprejemajo prijave. Potrebno je, da se vsaka zglasi s pravilno poselsko knjižico.	xso 4-2
žrebanje ,3-3 nepreklicno 858 17. maja 1906	Glavni dobitek kron 30*000 k™
Srečke cesarice Ellzabetlneja doma po 1 krono priporoča	LIublJansK. kreditna banka J. C. Nayer, u Ljubljani.
»Katoliška Bukvama"
v Ljubljani
priporoča župnim uradom v nabavo ob priliki kanoničnih vizitacij, birmovanj itd.:
Missale Romanum
a)	za kapele in manjše cerkve;	Kron
Oblika male četvorke. Velikost 30x22 1/2 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo in zlatim križem.....25 80
isto z zlato „ „ „ ....	27'50 Oblika četvorke. Velikost 31x22 1/2 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............32 40
isto z zlato „ .............34-80
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	42'—
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto zeleni teletnini . .	49 20
isto z drugobarvanimi vložki ..........54—
b)	za večje cerkve:
Oblika velike četvorke. Velikost 34x25 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo......................35 50
* zlato „ ...........38'—
bogato in fino pozačene platnice v svitlo-rdečem šagrinu	50*—
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	53' —
isto z drugobarvanimi vložki...........54'—
Oblika male pole. Velikost 36x25 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............43 20
isto z zlato ...............44'40
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	52'80
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	57 60
isto z drugobarvanimi vložki...........60- —
Preces ante et post missam pro opportunitate sacer-dotis dicende. Oblika četvorke. Za zakristijo mesto tabel 271/2X20 cm vezano z zlatim križem na platnicah . . . 384
Ritus benedietionis et impositionis primarii lapidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae ex ponti-ficali romano depromptus. Vezano.........276
Benedictionale Romanum sive sacrae Benedictiones ex Rituali Romano ac ex Missali necnon Pontificali Romano excerptae. Vezano..............3 75
Epistolae et Evangelia totius anni secundum Missale
Romanum etc. 36x25 cm. Rdeč šagrin, zlata obreza . . 3360
Graduale de tempore et de Sanctis juxta rituin
sanetae Romanae eccl. Cum cantu. Črni tisek vezano . 5 28 Isto rdeč in črni tisek............7'68
Pontificale Romanum summorum pontificum etc. Sine
cantu eleg. vezano..............972
Isto cum cantu eleg. vezano..........15 60
Kanon table krasno izdelane pod celuloidom se rabijo brez okvirja in se brez škode snažijo in umivajo; v velikosti 39x241/2 cm (stranske 14X24 i/2 cm). Cena cele garniture 1670 Isto v velikosti 40x27 1 /2 cm (stranske 16x27 i/2 cm). Cena cele garniture..............16-—
Missae pro defunctis. Oblika četvorke 31x22 '/2 cm
platno, rdeča obreza...........
usnje,
zlata „ ...........
Isto. Večja oblika 26X25 cm. Platno, rdeča obreza
usnje,
826	„ zlata
Dannerbauer»Pugnet, Praktisches GescbMfts-buch fur den Gurat-Clerus Oesterreichs. Vezano . .
3-48 6 — 696 456 7-20 840
24- —
Slika njega Svetosti sv. Očeta Pija X. z jako ličnim Passe-
partout robom, velikost 57x44i/2 cm, brez okvirja. . .	8- —
z lepim lesenim okvirjem in šipo.........15'—
Slika njega Prevzvišenostl kneza in škofa ljubljanskega Dra Antona Bonaventure Jegllč-a v isti velikosti in slični
izvršitvi..................14'—
z lepim lesenim okvirjem in šipo.........21'—